15
Ozir po svetu.
v
Cerno morje.
Ker se dan današnji po časnikih veliko bere in govori od černega morja, po kterem rusovski in turški brodovi ladjajo in kamor se an^ležko-francozke barke
pripravljajo:   hočemo o tem in okolicah nje°:ovih   kaj vec povedati.
Razprostira se černo morje med Azijo in Ea-ropo. Stari Greki so ^a eaksinsko, to je, gosto-Ijabno morje imenovali (^zavoljo mnogih ^reških naselbin ob primorja njegovem). U severa dotikuje se jožne Rasije, u izhoda gornatine Kaakazke; na za-padu ga mejasijo earopejska Turčija in rusovska pokrajina Besarabija, in na juga aziatska pokrajina Nato li j a. En del černega morja je Azovsko morje, ki se prostira proti severu, pa sploh u rusovske dežele se zaliva. Na južni strani je marmorno ali bele morje; med tim in černim morjem je morska ožina, ea-rigradski kanal ali Bosfor imenovana.
Cerno morje je sila veliko. Poverhnja njegova ob-seže 7008, po nekterih merilih blizo 8700 stirj&ških milj Qedaj obsega več prostora, kakor dve tretjini au-strijanskega carstva.)
Voda njegova je bolj tamna kakor sredozemskega morja (^zatorej ga imenujejo černo morje) in ker izliva se va-nj mnogo velicih rek (Donava, Dnester, Dneper, Don in Kapan), je tudi sladkeji, torej zmerzuje tudi la-gleje.
Grozoviti so viharji po černem morju, ker je krog in krog zaperto; če tedaj burja se dvigne, postajajo strašni vertinci po nezmernem vodovju njegovem. Poleti navadno miruje scer bolj, kot druge morja; pozimi pa, zhsti poleg bregovja med iztočjem Donave in pol-oatrovom Krim je sila nevarno preladjati ga. Odtok ia pritok . kakor na baltiškem morju , se komej opaziti moreta* Cerno morje je polno žlahnih rib; posebno je vec sort bucik u njem.
Ob bregovih černega morja stoje velike in imenitne mesta , in pcer :
1. na rusovskem primorju: Od esa, Ke r son, S i m-feropol, Sevastopol in druge;
3. na primorju europejske Turčije: Varna, B ur gas;
3. na brežju natalskem pa: Sinope, Trebi-zond itd.