Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za */« leta 50 lir, za 'h leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te
TRGOVSKI LIST
Številka 29,
Urednlitvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. —
denska izdaja letno 50 lir. £aSOp|S JA	lodUStfUO, Obft lil detimMlŠtUO	^	^
Plača in toži se v Ljubljani.
LONCESSIONARIO E S C L U S l V O por la pubbUcita di provemenza ilaliana od eiiera:
ISTITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10.
nlci v Ljubljani it. 11.053
l/KLJUCNU ZAblUPSTVU ZA UULAsitS i* iCr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-M1LANO, Via O. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 9. aprila 1943-XXI
Cena 080
Obvezni prispevki za Zavod za zadružništvo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo:
Za leto 1943-XXI/XXI1 se obvezni prispevki iz št. 1 člena 5. naredbe z dne 30. aprila 1942-XX št. 82 o ustanovitvi Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine določajo v enaki višini kakor za leto 1942-XX/XXI in sicer:
a) 100 tir za vsako zadrugo,
b) nadaljnji prispevek po L. 0.30 za vsakih 1000 lir donosne naložbe pri vseh kreditnih zadrugah oziroma zneska opravljenih poslov pri drugih zadrugah.
Nikakega prispevka ne plačujejo zadruge za vzrejo živine, za izkoriščanje pašnikov in za izposojanje kmetijskih in stavbenih strojev.
Ljubljana 6. aprila 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Trgovcem z živili v vednost!
Ker je dosedanja prijava oddanih odrezkov in nakazil za racio-liirana živila, ki so mora vlagati
vsak mesec, razveljavljena, naj vsi trgovci z živili takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev nove PT'jave.
Prijava stekla in keramike
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je prejelo od Pokrajinske zveze delodajalcev naslednji dopis:
»Iz prijav inventarja predmetov iz stekla in keramike, ki so jih predložile interesirane tvrdke po stanju 31. januarja t. 1., je razvidna skupna vrednost teh predmetov.
Da bi se lahko izvršila kontrola zalog in prodaj, ki so dopustne izključno samo z dovoljenjem Visokega komisariata, je Visoki komisariat z dopisom VIII št. 524/5 z dne 3. aprila t. 1. odredil, naj interesirane tvrdke izpolnijo Pokra-jmskemu svetu korporacij poslane prijave s točnim inventarjem zalog na dan 31. januarja 1943, kar je treba sestaviti v dveh izvodih in izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij do 10. t. m.
Vabimo naslovno Združenje, da "ujno to sporoči interesiranim tvrdkam.«
Milo za britje in pralni praški
Po pojasnilu Visokega komisariata z dne 2. aprila t. 1. VIII Št. 1647/1 ni milo za britje, proizvedeno iz ali brez mastnih kislin, podvrženo predpisom naredbe številka 34 z dne 24. marca t. 1.
Tudi pralni praški, proizvedeni brez porabe mastnih kislin, niso Podvrženi predpisom omenjene ■'aredbe.
Prizadete stroke se opozarjajo na gornje pojasnilo.
Občni zbori
Stavbna družba d. d. ima 70. red-občni zbor 15. aprila ob 11. v j^ostorih Kreditnega zavoda za r^govino in industrijo v Ljubljani. ~elnice se morajo položiti naj-^sneje do vštetega 9. aprila pri kreditnem zavodu za trg. in ind. Ljubljani.
likvidacija premoženja bivše jugoslovanske države
Službeni list je objavil zakon o odobritvi dogovorov, sklenjenih ^2. junija 1942 v Berlinu med Italijo, Nemčijo, Bolgarsko, Hrvatsko m Madžarsko o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in nekaterih drugih sporazumov, kakor:
a) sporazum s podpisnim zapisnikom o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in nekaterih s tem spojenih finančnih vprašanjih,
b) zapisnik o likvidaciji Narodne banke kr. Jugoslavije,
c) zapisnik o likvidaciji obveznosti ter terjatev bivše Narodne banke kr. Jugoslavije iz kompenzacijskega razmerja z državami pridobiteljioami ter
d) zapisnik o ustroju pohotnega urada.
»Države pridobiteljice« po tem sporazumu so: Nemčija (s Oeško-Moravsko, Alzacijo, Loreno in Luksemburgom), Italija z Albanijo in Crno goro, Madžarska, Bolgarska, Hrvatska in Srbija, slednja zastopana po nemški vladi.
Imovina bivše jugoslovanske države, t. j. bivše kr. Jugoslavije in njenih banovin (vštevši njih podjetja, zavode in sklade, bodisi pravne osebe ali ne), ki je bila na dan 15. aprila 1941 na ozemlju, ki je pripadla kaki državi pridobiteljici, preide v last te države z vzvratnim učinkom od tega dne.
Banovinske nepremičnine, ki so se razkosale z določitvijo mej, se pravično razdele med prizadete države pridobiteljice.
Delniške udeležbe in udeležbe imovinskega značaja bivše jugoslovanske' države in njenih banovin (vštevši tudi vseh njihovih podjetij, zavodov itd.) pri podjetjih, ki so bila dne 15. IV. 1941 izključno le na ozemlju ene izme.i držav pridobiteljic, gredo tej z vzvratnim učinkom od omenjenega dne; če so bile na ozemlju več držav pridobiteljic, se pravično razdele med te. države.
Terjatve bivše jugoslovanske države in banovin za davščine in carine, nastale pred 15. IV. 1941, se štejejo z vzvratnim učinkom za terjatve tiste države pridobiteljice, na katere ozemlju so bile predpisane. Isto velja za hipoteke za zavarovanje teh terjatev.
Obveznosti države
Vse države pridobiteljice se zavezujejo prispevati svoj delež za poplačilo oseb, ki so lastniki obveznic notranjega ali zunanjega javnega posojila bivše jugoslovanske države ali imetniki terjate/ brez državno izdanih obveznic nasproti tej državi. V ta namen se vsaka država obremeni z deležem notranjega ali zunanjega dolga bivše jugoslovanske države, kolikor so bile obveznice ali terjatve brez državno izdanih obveznic na dan 15. IV. 1941 last >oseb po tem sporazumu«, t. j. fizičnih ali pravnih oseb, ki so imele na dan 1. decembra 1941 svoje domovali-šče ali svoj sedež na bivšem jugoslovanskem ozemlju, pripadlem kaki državi pridobiteljici.
Deleži držav pridobiteljic so: Nemčije	5°/o
Italije z Albanijo in Črno goro 8% Madžarske	8%
Bolgarske	8°/o
Hrvatske	42%
srbije (od tega 4°/o za Banat) 29°/d Za določitev celotnega zneska uoiga se pnravnajo dolgovi po obveznicah na eu sam tip in se celotni dolg izrazi v dinarjih. Dolgovi v drugih valutah se prevedejo po naslednjih tečajih:
1 KM	20.—	din
1 lira	2.63	„
1 pengo	12.18	„
1 lev	0.61	„
1 kima	1.—	„
1 Ir. fr.	1.—	„
1 K (prej Kč)	1.72	„
1 beiga	8.—	„
1 alb. frank	16.44	„
1 dolar	50.—	„
1 Lst	198—	„
1 avstr. K	0.25	„
1 šv. frank	11.59	„
Vsi notranji in zunanji dolgovi bivše jugoslovanske države so našteti v posebnih prilogah ter navedeni tudi količniki za preračun oz. za prevedbo dolgov po obveznicah na en sam tip.
Vsaka država pridobiteljiica poravna svoj delež ter odtegne najkasneje v 4 mesecih iz obtoka na svojem ozemlju jugoslovanske obveznice in jih nadomesti s svojimi. O tem mora obvestiti pobotni urad v Beogradu, ki je pod nemško upravo.
Izročene obveznice morajo imeti vse kupone, ki so dospeli po 15. IV. 1941. Obveznice se izroče pohotnemu uradu brezplačno in morajo biti razvrščene po izdajah in številkah ter se jim mora prilepiti seznam po številkah.
Prenos jugoslovanskih obveznic iz ozemlja ene države pridobiteljice na ozemlje druge morajo dovoliti pristojni organi.
Zastavne pravice za finančne dolgove na imovinskih predmetih, odkazanih kaki državi pridobiteljici, ugasnejo.
Naslednji členi govore o plačilu
izročenih obveznic, če je ujm vednost večja ali manjša od deleža kake države pridobiteljice.
Siede določila o drugih finančnih obveznostih bivše jugoslovanske države, nastalih pred 15. IV. 1941 in niso obsežene pod črko A tega sporazuma in ki niso bite kako drugače urejene. Te se pridržujejo državi pridobiteljici ozemlja, na katerem ima upnik svoje domovališče, če pa tega na dan 22. Vil. 1942 ni imel, državi pridobiteljici ni treba spolniti teh obveznosti. Posebne so določbe glede obrokov za odkup podržavljen ni železnic in glede odškodnine iz jugoslovanske agrarne reforme.
Pologi za zavarovanje kakšne pravice bivše jugoslovanske države ali banovin se morajo izročiti tisti državi pridobiteljici, kateri je bila odkazana zadevna pravica. '1 a odločba pa ne krni zasebnih pravic drugih oseb na omenjenih pologih.
V	končnih določbah se je dogovorilo, da se urede vprašanja glede posestev in dolgov z določitvijo mej razkosanih občin med državami pridobiteljicami po načelih pravičnosti.
Ce bi nastalo kako posebno vprašanje v zvezi z likvidacijo imo-vine bivše jugoslovanske države, se prizadeta država pridobiteljiea izjavi pripravljeno pogajati se radi rešitve v pravičnem smislu.
Države pridobiteljice si pri izvrševanju določb tega sporazuma vzajemno pomagajo.
Slede seznami notranjih dolgov in srednjeročnih ter kratkoročnih jugoslovanskih dolgov, nadalje zunanjih dolgov, dolgov brez državno izdanih obveznic, ter proračunska tabela za notranje in zunanje dolgove, seznam posojil državnim zavodom in zasebnim ustanovam z drž. jamstvom ter uvodoma omenjeni zapisniki, ki so del meddržavnega dogovora.
Številke iz lesnega ^ gospodarstva
Zadnji »Interna tionaler Holz-inarkt« je v uvodniku navedel zanimive številke iz lesnega in gozdnega gospodarstva. Med drugim navaja:
Od svetovne potrošnje koristnega lesa je odpadlo v 1. 1937 na stavbeno gospodarstvo 64.3 °/o, na papirno industrijo 14.3 °/o, na rudarstvo 4.3, na železnice (pragi in drogi) 4.3, na industrijo umetne svile 0.4, na industrijo stanioue volne 0.3 in na drugo uporabo 12.1 odstotka.
Sečnja Danske v gospodarskem letu 1939/40 je dosegla 2.5 pkm ter je bila za 20 %> višja ko prejšnje leto. Po odločbi trg. ministrstva naj bi se porabilo kot pogonsko kurivo za generatorje 585.000 m3. Generatorski les izdeluje sedaj 800 podjetij in 83 žag.
Da se izvede izredno obsežni pogozdovalni načrt v gozdno revnem distriktu Varšave, so se napravile drevesnice in gozdarske šole na površini 80 ha.
Finska je imela pred moskovskim mirom močvirja v razsežnosti 11.2 milijona ha, kar je 32 od-
stotkov vse njene površine. Letni prirastek finskih gozdov se ceni na 45.7 milijona m3 lesa brez skorje. Potreba dežele pa dosega 36.7 milijona m3.
Po gospodarskem načrtu naj bi dosegla proizvodnja oglja v Franciji v 1. 1942. 150.000 ton proti samo 30.000 tonam v 1. 1941., proizvodnja lesa za generatorje pa je bila določena na 350.000 ton proti
60.000 tonam v prejšnjem letu.
Lesna proizvodnja italijanske
pokrajine Ljubljana znaša skupno
210.000 m3 koristnega lesa, 60.000 m3 okroglega lesa, 150.000 m3 celuloznega lesa, 160.000 hrastovih železniških pragov in 230.000 bukovih železniških pragov.
Gozdovi polotoka Krim znašajo
209.000 ha. Pogozditveni odstotek znaša 6.2 odstotka. Normalna lesna proizvodnja znaša približno 110 tisoč m8.
Na Hrvatskem odpade 49 odstotkov gozdov z drevesi do 40 let starih, 20 odstotkov na gozdove od 41 do 80 let stare in 31 odstotkov na več ko 80 let stare. Prvovrstnega bukovega okroglega lesa se
Blago iz Kraljevine za Ljubljansko pokrajino prosto dohodninskega davka
Kot znano se plačuje v naši pokrajini ob uvozu blaga, ki prihaja iz Kraljevine, prometni davek, ki velja za našo pokrajino.
Ker v Kraljevini velja za vsako izmenjavo blaga splošni dohodninski davek v znesku 2%, je zaradi preprečenja dvojne obdačitve ministrstvo za finance odredilo, da je vse blago, ki je poslano iz Kraljevine v našo pokrajino, izvzeto od obveznosti plačila dohodninskega davka.
Mnoge tvrdke v Ljubljanski pokrajini pa se ob nakupih v notranjosti države ne brigajo za to, da b; sporočile prodajalcu v Kraljevini, da se mora fakturirati blago iz Kraljevine brez dohodninskega davka, dočim je blago, ki prihaja v Ljubljansko pokrajino, podvrženo prometnemu davku, ki je tu v veljavi.
Zato opozarjamo vse tvrdke v Ljubljanski pokrajini, ki izvršujejo nakupe v Kraljevini, da zahtevajo od prodajalca, naj jim blago proda brez dohodninskega davka.
Prodajalec v Kraljevini mora na fakturi, ki je namenjena Ljubljanski pokrajini, zapisati naslednje: »Oproščeno dohodninskega davka, ker gre za blago, namenjeno v Ljubljansko pokrajino. Tiskana okrožnica Prot. št. 324 z dne 26. 12. 1941-XX ministrstva za finance.«
ni v slavonskih gozdovih posekalo več ko 60—60 m3 iz hektarja. Od vsa gozdne površine Bosne in Hercegovine v višini 2.5 milijona ha je 75 odstotkov državnih gozdov.
Letna potrošnja norveških vži-galičuih tovarn lesa trepetljike do-seza približno 14.000 m3. L. 1942 so je dodelilo norveški lesni predelujoči industriji 1.9 milijona m3. Celotna potreba v 1. 1939 je dosegla 3.8 milijona m3.
Na Švedskem so proizvedli v i 1938 20 milijonov hi oglja, ki se je v glavnem porabilo za železno industrijo. V 1. 1941 se je proizvodnja zvišala na 45 milijonov hi. Vsa sečnja Švedske je bila za 1. 1942 določena na 40 milijonov polnih m3. Tako velika sečnja je bila potrebna, da je imela Švedska zadosti kuriva.
Ves les na panju v švicarskih gozdovih je bil izračunan na 130 milijonov m3. V za dovoz bolj ugodnih alpskih kantonih so znašali pred vojno prihranki pri sečnji 500.000 m3. Od takrat pa se les bolj troši. — Cene za švicarski les za papir so se od izbruha vojne zvišale za 60 odstotkov in so znašale 26.50 švic. franka za m3, 1. 1941/42 pa 33.50 švic. fr. za m3.
38 odstotkov slovaške površine je gozdnate. Na liistovce odpade 53, na iglavce pa 47 odstotkov.
V	blagovnem prometu v romunskih donavskih pristaniščih je odpadlo v 1.1939 na les 27 odstotkov.
Indeks v trgovini na debelo je znašal za lesne izdelke na Madžarskem v juniju 1942 pri povprečnih cenah 1929 = 100 159.4, za papir Ln papirne izdelke 143.7 in za drva 139.3.
Izkoriščanje tropičnih gozdov je zelo skromno. Tako se je ugotovilo, da se dobi koristnega lesa iz tropičnih gozdov Surinama (Južna Amerika) največ 12 m3 na ha. Povprečno pa se je pridobilo le 2—6 m3.
Iz italijanskega gospodarstva
Mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Italija v februarju, so naslednje: Z Bolgarsko; znatno zvišanje blagovne zamenjave. — Sodelovanje v plovbi. — Z Dansko: uvoz čebule in limon iz Italije. —
Z Romunijo: za poživljenje blagovne zamenjave se je ustanovilo šest italijansko-romunskih trgovinskih družb. — Ustanovitev italijansko-romunskega filmskega ateljeja s podporo vlad obeh držav. — Rastoča blagovna zamenjava med obema državama. — S Švedsko: Poglobitev trgovinskih odnošajev. Italija na 2. mestu švedskega izvoza. Nova pogodba ne sloni na določenih kontingentih. Višina medsebojnih dobav se bo določevala vsako četrtletje. — S Slovaško: Lesna trgovina s Slovaško dobiva vedno večji obseg. Z novimi pogajanji pa se poveča trgovina med obema državama. — Z Madžarsko: Pogajanja o blagovni zamenjavi v tekstilni industriji. — Pogajanja o blagovnih tarifah. — Z Nizozemsko:	Nizozemska bo dobavljala
cvetlične čebulice, semenski krompir, zdravniška sredstva, kovinske izdelke in drugo, Italija pa bo kompenzirala te dobave z južnim sadjem, vinom, cigaretnim papirjem itd.
Glavna skupščina Italijansko-švicarske trgovinske zbornice v Italiji je bila te dni v Rimu pod predsedstvom comm. A. Tschudija ir v navzočnosti švicarskega opol-nomočenega ministra v Italiji. Predsednik je pozdravil novega opolnomočenega ministra dr. Vidi ja ter nato poročal o delu zbornice. Izrazil je svoje_ zadovoljstvo nad vzgiednim delovanjem zbornice, ki je mnogo pripomogla k napredku italijansko-švicarskih trgovinskih odnošajev. Pospeševanje teh je tudi v bodoče najodličnejša naloga zbornice.
Med italijanskim kemičnim koncernom Montecatini ter špansko družbo »Iberica del Nitrogeno« je bila sklenjena pogodba, po kateri bo španska družba s pomočjo koncerna Montecatini postavila v Astu riji tovarno za sintetični amoni-jak. Amonijak se bo izdeloval izkoriščanjem plavžarskega koksa. Nadalje pa se bodo napravile tudi naprave za predelavo amonijaka v amonijakov sulfat, katerega bi se na leto proizvelo 1 milijon stotov. Koncern Montecatini je dovolil španski družbi, da izkorišča njegove patente in bo dal na razr polago tudi strokovnjake, ki bodo montirali stroje in spravili novo tovarno v obratovanje. Večino potrebnih strojev bodo dobavile italijanske tvrdke.
Zaradi dobavnih in transportnih težkoč, ki dostikrat onemogočajo pravočasno izkoriščenje izvoznih dovoljenj, je finančno ministrstvo z odločbo z dne 20. februarja in v soglasju z ministrstvom za blagovni in plačilni promet pooblastilo carinske urade, da v bodoče dovolijo enkratno podaljšanje izvoznih dovoljenj za isto dobo, za katero so bila prvotno izstavljena. Od te ugodnosti pa so izključena izvozna dovoljenja z označbo »ne-podaljšljiva (improrogabile). Za daljše podaljšanje se morajo interesenti obrniti na ministrstvo za blagovni in plačilni promet.
Na podlagi zadnje italijansko-turške pogodbe so že začeli turški izvozniki dobavljati Italiji svinje. Prva pošiljka 700 svinj je že na poti v Italijo.
Posušena zelenjava, nova panoga konservne industriie
Konserviranje živil, ki je že v zadnjih desetletjih postajalo za ljudsko prehrano vedno bolj važ-io, je zlasti sedaj v vojni postalo še pomembnejše. Tako se n. pr. v USA krije vsa potreba vojske do ene četrtine s konservami. Za kcnserviranje zelenjave, sadja, mesa, rib, mleka itd. se je prej glavnem porabljala bela pločevina, katere pa je sedaj malo. V Nemčiji se je v mirnem času potrošilo na leto na glavo prebivalca 15 konserv, v USA, kjer so skoraj živeli od konserv pa 360. Dočim pa je Nemčija že zgodaj v času prve štiriletke iskala novih možnosti za izdelavo konserv in danes že pozna konserve iz črjne pločevine z lakasto ali umetno snovjo, se v Zedinjenih državah Severne Amerike nove doze niso izdelovale. V Nemčiji pa iso se nove konserve iz črne pločevine tako dobro uvedle, da je vprašanje, če bo bela pločevina še igrala staro vlogo pri izdelovanju konserv. Samo American Can Com-pany je razvila nov postopek za izdelovanje papirnatih doz, ki se morejo predelovati na običajnih strojih za doze.
Tudi evropska celina mora da-r.es varčevati s kovinskimi pločevinami ter je zato v konservni industriji dobilo .posuševanje živil dosti večji pomen. Za USA in za Južno Ameriko pa je velike važnosti tudi to, ker posušena živila potrebujejo mnogo manjši prostor na ladji ko sveža. Skoraj vsak dan prihajajo zonkraj oceana veli, da se živila v pospešeni meri dehidirajo. Novi postopki za izločitev vode iz živil so boljši od dosedanjih, ker puščajo bistveno manj ostankov mokrote v živilih, ko dosedanji postopek. Veliko razširjenje naprav za dehidriranje je ameriški ( vojno-(produkcijski urad že odobril. Anglija bo dobivala v bodoče predvsem posušeno zelenjavo in sadje. Dehidrirana živila pa se ne bodo uporabljala samo za izvoz, temveč tudi /,a domačo potrošnjo, ker se bo s tem olajšalo tudi razdeljevanje pridelkov.
Severno ameriški zgled je našel posnemovalce. Argeniina namerava dehidrirati svoje meso, Brazilija svojo kavo in Honduras
svoje banane. Izračunali so, da ustreza 1 funt posušenih banan 15 do 19 funtov svežih. Tudi Juž-no-afriška unija namerava v rastoči meri porabljati posušeno meso, sadje, mleko in zelenjavo. Naprave za dehidriranje živil pa naj hkrati omogočijo zbiranje živilskih rezerv za primer slabili letin. Posušeno blago bi bilo poleg tega bistveno cenejše.
Neodvisno od vsega tega pa napreduje tudi na evropski celini posuševanje živil. Na Švedskem so dali številni poskusi raznih načinov posuševanja zelenjave ta rezultat, da pošilja konservna tovarna Findus okoli 20 vrst razne posušene zelenjave na trg. Dose-daj se je po lastni metodi posušilo okoli 3 milijone kg zelenjave. Država je pokazala svoje zanimanje za te metode, da je jamčila za odjem 1000 ton posušene zelenjave. Nova metoda ima baje to prednost, da posušena zelenjava ne ohrani le svoje barve, okusa in duha, temveč tudi stanično strukturo rastlin. Na Danskem so se združile tvrdke, ki na umeten način suše vrtne in poljske pridelke, v Združenje proizvajalcev umetno sušenih pridelkov. Danska delniška družba »Urta«, ki je v letu 1941. začela izdelovati bloke stisnjene posušene zelenjave, je ustanovila novo tovarno s tremi sušilnicami, od katerih more vsaka pridelati v 24 urah do 10 ton zelenjave.
Strokovno je napredovala madžarska sušilna industrija. Pred 25. leti se je ustanovila prva tovarna za sušenje sadja, zelenjave in drugih pridelkov, nato pa je bilo ustanovljenih več sušilnic in nastajale so vedno nove tovarne za 'sušenje živil., L. 1940./41 so predelale tovarne že 100.000 ton sveže zelenjave v 9000 ton posušene. Tudi Bolgarska je močno razširila svojo industrijo za posuševanje živil. Romunska je lani propagirala izdelovanje (osušenega sadja in. zelenjave. Hrvatska ja v zadnjem letu obnovila 550 sušilnic. Prav tako je storila Španija mnogo za napredek svoje konservne industrije. V vsej Evropi se posušena zelenjava vedno bolj uveljavlja.
(Po Reichu.)
Obed po stalni ceni
Visoki komisariat je poslal Združenju trgovcev naslednji dopis: »Kakor se je ugotovilo, zaračunavajo mnoge restavracije in go-tilne gostom posebej pri ,obedu po stalni ceni‘ servirano porcijo kruha po ceni, ustrezajoči krušnim kartam.
Ker se je pri določitvi cen za obed* za razne kategorije gostinskih obratov upošteval tudi gostom servirani kruh po zgoraj omenjeni ceni, se opozarjajo lastniki gostinskih obratov, da morajo te zlorabe takoj prenehati, ker se bodo proti kršiteljem izvajale zakonite posledice.«
Gostinske podjetnike prosimo, da se natančno ravnajo po tem predpisu, da se izognejo strogim kaznim.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki: »Ab-Ko«, družba z o. z. za nakup in prodajo tehničnega športnega in drugega blaga, Ljubljana. Izbriše se poslovodja Breznik Dušan.
»Posest«, realitetna pisarna, dr.
o. z., Ljubljana. Izbriše se do-edanji poslovodja Jurca Ivan st., trgovec v Ljubljani, vpiše pa se novi poslovodja Jurca Ivan ml., zasebni uradnik v Ljubljani, Mar-montova cesta.
Gospodarske vesti
n i	barva, plesira in
It (t4 inh
itd. Škrobi in evetlolika Brajc« ovratnike in manšete. Pere, suši monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICE
Poljanski nasip 4-6. Selenburgota 3 Telefon št. 23-72.
Nakup novega tekstilnega blaga proti oddaji starega na Hrvatskem
Hrvatski minister za narodno gospodarstvo je izdal naredbo o odkupu in zamenjavi tekstilnega blaga. Naredba je stopila 1. aprila v veljavo. Vsaka oseba mora po lej naredbi, če hoče kupiti volnene tkanine, oddati stare volnene tkanine. Za 1 meter čistega volnenega blaga za ženske se mora oddati 200 g starih volnenih tkanin ali 100 g starih volnenih in 500 g drugih tkanin. Ravno tako naredba natančno določa, koliko starih tkanin se mora oddati za nakup drugega tekstilnega blaga. Pri nakupu konfekcioniranega blaga se mora oddati toliko starih tkanin, kolikor metrov je bilo potrebnih za izdelavo dotičnega konfekcioniranega predmeta. Pri nakupu nogavic je treba dati za vsako novo nogavico eno staro. Starih tkanin ni treba oddajati edino za nakup oblačil za novorojenčke. Kdor ne bi imel nobenih starih tkanin, mora predložiti trgovcu posebno pismeno izjavo, da teh nima, nato bo policija tudi s hišno preiskavo ugotovila, če je izjava resnična. Trgovec, ki prodaja nove tk-anine, mora stare odkupiti in sicer mora plačati za 1 kg volnenih tkanin 45 kun, za 1 kg nevolnenih pa 20 kun.
Denarništvo in zavarovalstvo
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani
Na zadnji seji uprave Zadružne gospodarske banke je bila predložena bilanca za preteklo poslovno leto 1942, ki izkazuje dobiček i. 490.562.81 brez prenosa iz prejš njega leta. Redni občni zbor banke bo na dan 5. maja t. 1. in bo na njem stavljen predlog, da se poleg 10% dotacije rednemu rezervnemu skladu izplača 5% dividenda na prioritetne delnice, ostanek pa re zervira kot prejšnje leto.
*
Hranilnica '» posojilnica, z. n j. za Višnjo goro in okolico
Izbrisal se je dan upravnega odbora Štepic Josip, vpisal pa Groz nik Alojzij, posestnik v Starem trgu.
Pančevska ljudska banka, na, večja banka Banata, izkazuje za lansko leto zvišanje bilančne vsote od 339,09 na 565,85 milijona din čisti dobiček pa je skupno s pre nosom iz prejšnjega leta izkazan v višini 8.34 milijona din.
Dunajski kreditni zavod — Bank verein izkazuje za lansko leto zvišanje bilančne vsote od 1 na 1.16 milijarde mark. Banka je imela lani 4.3 milijona mark čistega do bička.
Gostilničarski vestnik
od 97 na 156 milijonov kun, dohodki od davščin in taks od 200 na 339 milijonov, dohodki mestnih podjetij pa so se povečali od 183 na 330 milijonov kun. Najbolj so naiasli dohodki mestne elektrarne, m sicer od 129 na 246 milijonov Kun. Ker je proizvodnja toka narasla le od 62.7 na 67.9 milijona Kwh, je dvig dohodkov predvsem posledica podražitve toka. nrin°tebn? hrvatska delegacija je odpotovala na Dunaj zaradi likvidacije bavše Poštne hranilnice.
je 5 finančnih di-davčnih in 89 katastrskih uradov Finančna straža ima 59 poverjeništev, 381 oddelkov in 49 izpostav. Carinarnic je 28 carinskih izpostav in odsekov pa 59
Hrvatska kovinska tvornica d. tl. z delniško glavnico 10 milijonov kun_ se je ustanovila v Zagrebu. Družba bo izdelovala letala in dele T?"r,.clani upravnega sveta so: Kuaolf Steminger in Ernst Gotz iz Ncustadta, inž. Vjekoslav Trputec dr. Zvonimir Kralj in inž Milan Kiepach iz Zagreba.
»Lykos«, trgovinska in proizvajalna kemična d. d. se je ustanovila v Zagrebu. Družba ima 1 milijon kun glavnice.
Poseben vojni dodatek se pobira v Srbiji od 1. aprila na monopol-ske izdelke, in sicer na cigarete, cigare, rezan tobak, cigaretni papir, vžigalnike in sol.
Sablje, meči in bodala (razen bajonetov) se v Nemčiji ne smejo več izdelovati. S tem se bodo pri, hranile ne samo znatne količine jekla, brona, lahkih kovin in , ™j=ega materiala, temveč tudi 1,200.000 delovnih ur.
Madžarsko industrijsko ministr Stvo je odredilo, da smejo tekstilne tvoimce od 1. aprila dalje izdelovati le 30 tipov tekstilnih izdelkov.
Madžarska vlada je ustanovila na pobudo industrij cev poseben -klad za povrnitev vojne škode. V sklad se bodo plačevale posebne doklade k zemlj arini, zgradarini, pridobnini in družbenemu davku Pri zemlj arini znaša ta doklada l"/o, pri zgradarini 4«/o, od tega zneska pa se smejo prevaliti 3 od-
Družba Terni je zaprosila Visoki ?totki na najemnike. Računajo, da komisariat za koncesijo, da zgradi,	, PrisPevki 90 milijonov
vodno napravo v Planini pri Ra-}; e a l0-
keku. Zgradila bi jez, s katerim bi ----------------
se zvišalo vodno stanje za 29 m, voda pa bi se nato speljala v dolino Vipacco, kjer bi se zgradila električna centrala, ki bi dobavljala električni tok Ljubljani.
Slive so lani na Hrvatskem izredno dobro obrodile in so si ljudje z izvozom suhih češpelj zelo pomagali. Samo iz okraja Gradačac so izvozih 300 vagonov posušenih češpelj.
Zagrebški občinski trošarinski dohodki so se v 1. 1942 dvignili
$
Cotonificio di Canegliano Tovarna za bombaž
MILANO VIA BAROZZI, 5
Filatura e litorcitura ottone — Filatura liocco 9 dal N. 4 al N. 32. Filati misli canape e liocco dal N. 4 al N. 16 Predilnica In česalnica za bombaž — Predilnica za »fiocco« od št. 4 do št. 32. Mešana preja 'fe j iz konoplje in »fiocca« od št. 4 c?
do št. 16	$
I
Toaletno milo »ANITA« Toaletno kremo »ANiTA«
Zobno kremo »ANITA« trdo
Rožno vodo »ANITA« Rožno mleko »ANITA«
Muholovce »MUSKIH«
Izdeluje tovarna mila in kemičnih proizvodov
»MERKUR«
i UUBLJAHA, Stari trg 17
Telefon 39-77
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
II mio bambino & a letto con rinfluenza..< Moj otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren' dono, accanto alla vera Influenza, quel complesso di malattie invernali rappre' sentate da tosse, febbre, faringiti, tra' cheitl, bronchitl.
In tuttl i malannl da raffredamento ž rlmedio sovrano la
'MTuko zvane oblike infiuence obse^°’ Poleg resnične influence, ie množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
E>1NUTILE SOFFRIRE
ZAKAJ BI TRPELI
RODINA
Contro il raffreddore e le forme Influenza^
Zoper prehlad in oblike influenc*
.1, .«.„„^.1! Trgovpketf. Uf<. 1^» pn.J.tevn.k d,. I... Pl~- »™d„ik Al„k„„der Z.te.ik.r, O.k. ti.k.n,, >M.,k»r<.
d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vii v Ljubljani