Leto XV.
V Celju, dne 20. junija 1905. 1.
Stev. 48.
■redništvo je v Schillerjevih ulicah St. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi te ne vračajo.
Izhaja dvakrat as teden, vsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in droge dežele toliko več, kolikor znaša poJtnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 Tin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne prlatojbtee ter od vsake peti t-Trste p« 30 vinarjev u vsakokrat; za večje inaerate in mnogokratn« inseriranje znaten ]
Zopet Lehmann.
i
Kakor se nam vsestransko poroča, je segel dr. Lehmann zopet v žarjavic-o; ali to pot si opeče .prste! Toliko mu povemo že danes. Pred kakšnimi [tremi tedni je izdal razglas na vse občine celjskega okraja radi košnje cestnih robov in bregov, katero košnjo so posestniki-mejaši okrajnih cest kot lastniki vedno rabili.
O tej zadevi je že razpravljal pred okroglo dvajsetimi leti okrajni zastop, ko je še bil isti v nemških rokah ter priznal pravico kmetom; nadalje je sklenil okrajni zastop pred 14 le|i, da se prepusti vsa košnja ob robovih in cestnih bregovih dotičnim posestnikom mejašem, kateri imajo ob okr. cestah travnike ali druga posestva.
Posebna krivica se godi onim posestnikom mejašem, kateri so za napravo novih Okrajnih cest celo brezplačno darovali svoja zemljišča; torej darovali so zemljišča, kolikor se je istega potrebovalo brezplačno v splošni blagor — kar pa takrat niso darovali hoče sedaj z nasilstvom vzeti dr. Lehmann; sicer pa dobro vemo, zakaj.
Mož služi skozi večino svojih službenih let
Trmi—cm uči. hateri £50 ^'tl S " V5T" O j) O " ^JfCll ftpfivO'
pohlevnostjo. ponižnostjo, pretirano udanostjo in nslužnostjo tako razvadili, da ne pozna več naravnih, človeških in drugih pravic; toliko manj pa pravic, katere so tudi Slovencem zajamčene v državnih in deželnih zakonih.
Ta birokrat z nazori iz srednjega veka nemških vitezov — sploh ne priznava Slovencem nikakoršnih drugih pravic, kakor da samo plačujejo in zopet plačujejo ogromne davke in razne kazni v prid nikoli sitim nemškim uradnikom, katerih vse mrgoli po slovanskih deželah.
Dr. Lehmannu ni zadosti, da tepta slovenskemu kmetu njegov jezik — ker vidi, da to slovenski kmet volino prenaša — vzfeti mu hoče tudi njegovo rodno slovensko zemljo ter tako vse to spraviti v žrelo nenasitljivim prusakom. Tako preti kmetom z raznimi tožbami, ako prostovoljno ne padejo predenj na kolena ter mu ne prepuste še zadnje svoje pravice.
Slovenski kmet, ali še nimaš sedaj zadosti nasilstev dr. Lehmannovih!
On, kot vodja celjskega okrajnega zastopa sploh ne misli na drugo, kakor da z vso neusmiljenostjo in brezobzirnostjo nastopa proti slovenskemu ljudstvu. Vemo, da mu gre noč in dan po glavi samo to, kako bi spravil ta slovenski okr. zastop v roke Nemcem.
Na veljavne sklepe okrajnega zastopa se sploh ne ozira, tetaveč jih prezira do skrajnosti. Tako popolnoma zametuje sklep okrajnega zastopa, storjen v plenarni seji pred 15 leti, glede slovenskega uradovanja; sklep plenarne seje, sklenjen pred 14 leti glede košnje ob cestnih robovih in bregovih; nadalje sklepe plenarnih sej iz leta 1901, 1902, 1903 in 1904 glede novih okrajnih cest itd.
Nasprotno si pa samooblastno kakor kak turški paša — kuje nove sklepe, kateri nimajo nikakoršne postavne podlage.
Kako in s kakšno pravico pride do tega, da na svojo pest odstavlja slovenske okr. cestne komisarje ter jih nadomešča z nemškimi! Kaj je hotel pravzaprav s tem doseči! Ali ne morda s tem pripomoči nemčurski stranki do večjega vpliva, da lažje izvaja hujši pritisk in terorizira
slovenske može! Specijelno poglejmo na Teharje! Ravno pred občinskimi voiitvami je imenoval Gorišeka in Jelleka cestnim.komisarjem! Vidimo, kam pes taco moli! In vendar ni k temu niti najmanj opravičen, ker po odloku c. kr. namest-nije v Gradcu, s katerim je bil dr. Lehmann postavljen za začasnega vodjo poslov celjskega okr. zastopa, izrecno stoji ukazano, da se mora strogo varovati status quo! On ima samo pravico, da sklepe prejšnjega okr,- zastopa, ki imajo pravno moč, izpelje in jim da konkretno obliko, vse drugo njegovo delovanje je protipostavno!
Pokazali smo dovolj jasno, koliko se briga pl. Lehmann. personificirani deljski zastop, za odloke graške namestnije, kaWsamopašno ukrepa in vlada po svoji glavi. Qnousque tandem, Ca-tilina!
Domače in druge vesti.
-- Blagoslovljen je zastave trboveljskega „Fazniškega in delavskega društva". Veselica se je obnesla za ondotne razmere sijajno, nad vse krasno, za kar gre pač ajveč zasluge gosp; 1 .aohu, dročtfiTffnamn -predat' Zintranii osobiu vlak, ki pride v Trbovlje ■ > pol 9. uri, je pripeljal goste iž Olja fn drugod. Iz Telja se je te slavnosti udeležil pevski zbor ..Slovenskega delavskega podpornega društva". Na kolodvoru v Trbovljah nas je pričakovalo nad 40 belo oblečenih deklic, ki so pričakovale goste; na čelu jihi gospica Roš iz Hrastnika, kot namestnica kumice gospe Rozalije Roš. Ko gosti izstopijo, pozdravi gospica Roš drag? goste, osobito pa „Slovensko delavsko podporno društvo celjsko". V imenu društva se zahvali za prijazen sprejem društveni predsednik g. Retek, na kar zaorijo iz sto in sto grl Živio in Nazdar-klici. Po pozdravu zaigra godba ,.Pazrifckega in delavskega podpornega društva" „Mlade junake". Videli smo takoj, da bode ta slavnost etninentno narodna slavnost velikega pomena, kakršnih je itak premalo v Trbovljah. Na lolodvorskem prostoru ob cesti je pa stal častni bataljon rudarjev in paznikov; ravno ta nastoi rudarjev v svoji slikoviti noši je presenetil vsfkogar. Čudovito, kako je zamoglo društvo v konaj enoletnem obstoju toliko uspehov doseči. Po razvrščenju smo se podali z godbo na čelu v prijazne Trbovlje. Dolga vrsta nas je bila; snelo rečeno, da je bilo v sprevodu najmanj 2000 1'udi. Že prva hiša ob ovinku nas pozdravlja z nasodno trobojnico, pla-polajočo raz strehe in tako je bilo naprej skozi cele Trbovlje. Dospevši do cerkve, kjer je tudi čakal oduelek požarne branbe s zastavo, se nova zastava razvije in blagoslovi. To je opravil č. g. župnik Erjavec z primernin nagovorom. Krog in krog zastave so pa bila ravrščena belo oblečena dekleta, na čelu jim gospodčna, ki je namestovala kumico, te so tudi spremjevale celi sprevod od kolodvora pa do cerkve, kršilo se je običajno zabijanje žeblov. Na zastalo in trakove smo bili posebno Celjani radovedni ker se je raznesla govorica v Celje, da bode zastava dobila nemški trak. To ni res! Traka sti dva, enega je darovala gospa Rozalija Roš lat kumica, drugi trak so darovale gospodične drižice. Zastava ima na eni strani podobo sv. Barlare, patrono rudarjev z napisom: Sv. Barbara, posi za nas. na drugi strani je pa rudarski gp z napisom „Gliick
ant!" Torej edino to je na zastavi in sploh na vsej slavnosti bilo nemško! Šli smo v cerkev, kjer je imel g. kaplan slavnostni cerkven govor; za tem je sledila sv. maša, nakar se je sprevod zopet vvrstil ter odkorakal z godbo, s zastavo trboveljske požarne brambe, z ravno blagoslovljeno zastavo v „Gasilni dom", kjer se je zastava požarne brambe shranila. Odšli smo na slavnostni prostor, kjer se je imela vršiti popoldne ljudska veselica. Zbor ..Celjskega podpornega društva" z gospicami družicami in gospodično kumico je imel določen obed pri gospej Plavšak. Zabava je bila izvrstna, ker je za to skrbel naš pevski zbor pod vrlim vodstvom g. Buha, ki se je pokazal izvanredno spretnega pevovodjo. Ob 3. uri popoldne pridemo na slavnostni prostor, ki je bil okrašen s slovenskimi. cesarskimi in deželnimi zastavami. Ob vhodu na slavnostni prostor je bil postavljen ob kozolcu oder za godbo, katera je svojo težko nalogo častno izvršila. Bila je res neumorna. Za godbo nastopi zbor celjskih pevcev; želi so buren aplavz. Živio-klici so o r i 1 i, veselje, navdušenje je rastlo, ,pet je in godba sta se vrstila. Mladi svet tajal po travniku v znak veselja nad svojo mladostjo, v znak narodnega navdušenja. Med premori so nastopali različni govorniki. Medtem je že došel čas odhoda. Na trombe glas se vse dvigne, ter korakamo od slavnostnega prostora nazaj v spodnje Trbovlje zopet z godbo na čelu. Prišedši pred gostilno g. Forteta, se ustavi godba in ves sprevod z zastavo na čelu, ter se poslovimo od prijaznih Trboveljčanov. Ob s v i r a n j u godbe smo zasedli pripravljene vozove ter med burnimi Živio in Nazdar klici, med pokanjem topičev o d d r-dramo proti kolodvoru. Ne morem vsega popisati, ker je bilo nad vse lepo in osobito nam Celjanom, ki nimamo doma prilike, tako prisrčno in neovirano se zabavati, je nad vse ugajalo. Tam so nam tudi dali poguma, da bode moglo naše ,. Slovensko delavsko podporno društvo" resno misliti tudi na svojo zastavo. Takrat bo zopet dana prilika vsem Celjanom gledati delavski rudarski bataljon; zdaj so to zamudili, preveč navdušeni po sobotnem jour fixu.
— Celjani v Trbovljah. Krasne slavnostne manifestacije „Pazniškega in delavskega podpornega društva" v Trbovljah se je udeležilo od Celjanov edino 18 članov ,,Slovenskega delavskega podpornega društva"; ti so tvorili svoj pevski zbor. 18 slovenskih korenjakov je repre-zentiralo slovenske Celjane: Pevsko društvo, Sokole itd. Vrnili so se, polni najveličastnejših utiskov, razigrani veselja in navdušenja, polni hvale nad slovenskimi, narodnozavednimi Trbovelj-čani. Ob prihodu so jim klicale pozdrave krasne, belooblečene gospodične, godba jim je zaigrala, in vsi griči, vsi hribi so jim grmeli srčne pozdrave. Od povsod so pokali topiči, raz hiš vihrale slovenske zastave, orili se „Živio" in ,.Nazdar"-klici. Nikogar ni bilo, ki bi motil to lepo zabavo, to prekipevajoče veselje. — „Celjsko pevsko društvo", počivaje na lavorikah, se ni moglo udeležiti te slavnosti, ker je bilo nujno zadržano. Ravnotako ne „Celjski Sokol"; ali ker je neumorno delaven, agilen. zato poleti prihodnjo nedeljo v lepe Braslovče. „Klub celjskih samcev" je priredil v nedeljo krasen, na vsestransko za-dovoljnost uspel izlet na Vransko.
Slovenci!
Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov!
—	Sobotni jour fix v ..Narodnem domu", ki ga je priredilo „Celjsko pevsko društvo" svojemu pevovodji. g. dr. Antonu Schwabu, je privabil obilo občinstva na častni večer. Slavljencu je bila poklonjena dragocena taktirka, umetno izrezljana iz slonokoščevine, ovita s srebrnim pasom. Govorniki so povdarjali zasluge g. dr. Schwaba. ki ima sedaj nedvomno največ zaslug za slovensko pesem v Celju, ki je pokazal ob vsaki priliki toliko požrtvovalnosti in nesebične trudoljubivosti, da je zaslužil v veliki meri ta udani dokaz na šega spoštovanja. Nikdar ni iskal priznanja, a bil je vedno tam. kjer je bilo treba delati. Na svojem častnem večeru je vodil petje s finim taktom in priznano preciznostjo v zahvalo svojim slaviteljem in prijateljem. Pela sta se dva mešana in trije moški zbori, točke zadnjega velikega koncerta, ki so g. pevovodji prizadele premnogo truda, predno so se zlile v tako ubrano harmonijo. Igrala je ta večer celjska „Narodna godba" pod vodstvom g. Koruna navduševalno in dovršeno; k vsestranskemu uspehu je to mnogo pomoglo, ker je godba na ta način pač prekrasno povdarjala odliko mojstru našega pevskega zbora. Povdarjalo se je, kako ltpo se je razvila naša „Narodna g*odba", in zopet je bilo neumorno delo g. Koruna oni faktor, ki je dvignil našo umetnost. Narodno občinstvo, ki se je v tako obilni meri udeležilo slavnosti, je najlepše pokazalo, da zna ceniti zasluge g. dr. Schwaba in prepričani smemo biti, da bo g. pevovodja to povrnil. Čast narodnim delavcem!
—	Podružnica Sv. Cirila in Metoda v Žalen ima svoj letošnji občni zbor na Telovo t. j. dne 22. junija t. 1. ob 4ti uri popoldne v piostorih gostilne gospe Hausenbichler v Žalcu. Na vsporedu je poleg slavnostnega govora, društvenega poročila, vpisovanja udov in plačevanje letnine ter volitve novega odbora, tudi petje in godba. Iz prijaznosti sodelujata namreč tudi, pevsko društvo ,.Edinost" in domača godba delniške pivovarne na lok. Na Telovo torej vsak, kdor se šteje Slovenca, ter mu ni predolga pot v Žalec! Združimo se, vsi kakor eden mož na krov in otmimo naš čolnič pogina! Mlačneži in zaspanci so izdajalci domovine. Torej na svidenje za narodov blagor in slovensko mladino!
—	Važna razsodba upravnega sodišča v šolskih zadevah. V češkem mestu Vičav imajo petrazredno nemško šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci železniških uslužbencev iz sosednjih občin. Ko je prešla mestna občina v češke roke, je okrajni šolski svet prepovedal sprejem v mestno nemško šolo. Nahujskani nemški stariši so se pritožili, in vse inštance do upravnega sodišča so dale starišem prav. Upravno sodišče pa je zavrglo obsodbo naučnega ministrstva ter izreklo, da mestna občina ni dolžna sprejemati zunanjih otrok v šolo. Posledica temu bo, da se bo nemška petrazrednica morala skrčiti v trirazrednico. Razsodba je velikega pomena za tiste slovenske občine, ki morajo vzdrževati vsiljene jim nemške šole.
—	Prepovedana slavnost v Ormožu. Ker
je ptujski okrajni glavar Underrain prepovedal izlet „Murskega Sokola" v Ormož, vlada vsled tega med prebivalstvom silna ogorčenost. Vloženi rekurz na namestnijo in na ministrstvo še ni rešen, in radovedni smo, kaj porečejo višje instance k temu gorostasnemu činu zagrizenega avstrijskega uradnika! V Ormožu zato v nedeljo seveda ni bilo nikake slavnosti.
—	„Celjski Sokol" priredi dne 25. junija t. 1. svoj drugi izlet v društvenem kroju in sicer v Braslovče. Poživljamo brate Sokole, da se udeleže polnoštevilno izleta, da bode zaveden, naroden trg Braslovče videl lepo in čvrsto četo Sokolov. Odhod je z popoldanskim nedeljskim vlakom ob pol 2., in sicer se peljemo z vlakom do Žalca, tam se nam priklopi četa žalskih Sokolov, odkoder odkorakamo peš po glavni cesti v Braslovče. Povratek z večernim vlakom. Nazdar!
Odbor „Celjskega Sokola"'.
—	Zavedni občani so v občini Kokarje v Savinski dolini. Delavska zavarovalnica zoper
nezgode v Gradcu je doposlala po politični ekspozituri v Mozirju na občino Kokarje 20 pisem z nemškimi naslovi na 20 posestnikov žag in mli nov. Tem pismom so bile pridjane tudi samo nemške prejemnice. Toda prebivalci občine Ko karje se zavedajo, da ne pomeni to ravnanje graške zavarovalnice nič druaega nego sramotno preziranje slovenskega jezika. Nobeden ni hotel pisma sprejeti ter so dali po svojem županstvu c. kr. politični ekspozituri v Mozirju pismeno in s podpisi poročati, da ne sprejmejo nemških tiskovin in pisem z nemškimi naslovi, niti ne podpišejo nemških ..Empfangsšajnov", deloma, ker jih ne razumejo, deloma pa tudi zato ne, ker ima slovenski jezik v smislu člena XIX. državnega zakona z dne 21. decembra 1867. v vseh uradih, torej tudi pri delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu isto pravico in veljavo kakor nemški, in je torej ta zavod dolžan dopošiljati vsem strankam v občini Kokarje, kakor se' je to že večkrat zahtevalo, pisma s slovenskimi naslovi in v njih slovenske dopise in tiskovine. Tudi županstvo Kokarje se je izjavilo v tem smislu ter zahtevalo z vsemi strankami občine Kokarje slovensko dopisovanje. Pot, katero so nastopili zavedni posestniki žag in mlinov v občini Kokarje, je ob sedanjih razmerah v naši državi edino prava. Če trkaš pri vladi, ti ne odpro, če se obrneš do poslancev, jih odpravijo s praznimi obljubami, ostane pa vselej vse pri starem, namreč, da slovenski jezik prav svojeglavno naprej prezirajo. Tu ni druge pomoči, nego odkloniti vsak sprejem in podpis. Ko bode gospoda videla, da ima zaradi svoje nestrpnosti do slovenskega jezika polovico več pisarije in nevšečnega dela, šele potem se bodo začela na nas prijaznejše ozirati. V občini Kokarje. je mnogo lesnih tr govcev, kateri so tudi davčnemu oddelku okrajnega glavarstva v Celju vrnili vse nemške dopise ter dosegli slovenske. Ta zavednost mora veseliti vsakega iskrenega rodoljuba, posebno še zato, ker je več Slovencev, ki smatrajo slovenskega kmeta za nezavedno klado, ki sprejme in podpiše vsak nemški dopis, čeprav ga ne razume. Res je, da je v našem narodu mnogo takih slepcev, toda upati smemo, da bode tudi do teh prišla narodna zavednost po izgledu vrlih Kokar-čanov. A ne samo občani, temveč tudi župan občine Kokarje, Jernej Šestir ravna tako ter doseza povsod lepe uspehe. Ko mu je c. kr. okr. glavarstvo v Celju pred kratkim izjemoma zopet doposlalo nemški odlok s pozivom, naj sprejme neko vsoto pri glavai davkariji v Celju, češ, za denar bode že sprejel nemški dopis, se je on lepo pomilovalno smejal, kako da si upajo smatrati ga za tako malo značajiega. Hajdi, nemški dopis je ■romal nazaj, mestb irjcgtt je moral priti potem seveda slovenski. No in na slovensko pobotnico mora davkarija ravno tako izplačati denar, kakor na nemško. Tako pridobiva župan občine Kokarje in njeni prebivalci slovenskemu jeziku brez pritožb in brez poslancev vedno več veljave po pregovoru „Če si sam ne moreš pomagati, drugi ti gotovo ne bodo.
—	Slovenski kandidat za državnozborski mandat v okraju Maribor-Ptuj. ..Slovensko društvo" v Mariboru je v sporazumljenju z dru gimi kraji postavilo slovenskim kandidatom go spoda Josipa Šinko, župana v Središču. "V prihodnjem času bo ..Slovensko društvo" priredilo več volilnih shodov, na katerih bo govoril kandidat gospod Šinko. Vsi slovenski volilci v volilnem okraju se pozirljajo, da store pri volitvi svojo dolžnost.
—	Državnozborska volitev v Mariboru. Kdo bo poslanec, al vsenemec Wastian, ali Pfrimer? Vsak teden se vrši v Mariboru več vo lilnih shodov, od katerih so nekateri ne samo burni, temveč naravmst rokovnjaški. Nemci se psujejo med seboj v epi slogi, v kateri bi najrajši drug drugega zajavili. Wastian gromi čez nemško ljudsko strank), hvali Hohenzollernce, in c. kr. uradniki mu ploskijo. Zabavlja Pfrimerju, svojemu protikandidatu, čei, da v deželnem zboru pijan-čuje in kvarta. mestu da bi bil pri sejah. Več upanja na uspeh ima VVastian, ker ima v Mari boru večino, ravnotalp so se v Ormožu izrekli zanj enoglasno; Slov.Bistrica je na strani Pfri-merjevi.
—	Šoštanj. Na Telovo 22. tega meseca priredi Šaleška čitalnica r Šoštanji izlet k ,.Basistu", kjer bode svirala Šoštmjska narodna godba. Ker je z železnico jako ugtdna zveza, se lahko marsikdo udeleži te veselče iz savinjske, šaleške in paške doline. Torej na svidenje!
—	Štorski lutenui. Ob strašnem pijančevanju, ki so je pred temi uprizorili celjski losvon romovci v Štorah, kamer so šli kupovat duše štor-skih delavcev, so se z.vezali. napiti do mrtvega, razni Štorjanarji, da jm prodajo duše. Ko so se streznili, so se kesali a objokovali zmoto, da so se zapisali protestantor. Ali niso več mogli nazaj. Z raznimi grožnjami, jpelacijami na možko čast, z najostudnejšim teroiziranjem so celjski pro-testantje dosegli, da e do danes 7 Štorjancev prestopilo v protestantsem. V nedeljo so imeli v ondotnem katoliškem šolskem vrtu luteransko opravi o. To je nekaj nečuve-nega! Natančneje o itorskih protestantih prihodnjič.
Mal položi dar. Hranilnica in posojilnica v Gotovljah je sklenila vse svoje dopise koleko-vati tudi z narodnim kolekom. Zavodi, posnemajte jo!
—	V Gotovljah se namerava dne 16. julija prirediti sredi vasi pod lipo veliko ljudsko veselico s prav obsežnim in zanimivim sporedom, kar se bode pravočasno obširneje naznanilo. Priprave so se že pričele.
—	Pri Sv. Jerneju nad Muto na Štajerskem na slovensko-nemški meji je razpisana do 30. junija služba učitelja voditelja s prejemki II. plač. razreda (1350 K). Soproga, izprašana za pouk ročnih del, dobi okoli 300 K. Ta enoraz-rednica je edina v marnberškem okraju, ki se je od okrajnega šolskega sveta predlagala šolskemu svetu za I. plačilni razred. Torej k novemu letu ' letu še 200 kron več. Šolski vrt je precejšen.
—	Štajerski notarji. Notar K. Hanss. znani nemški nacionalec, ki je pred desetimi leti še v Idriji rogovilil. prestavljen je iz Slovenske Bi- : strice v Maribor! Justični minister je napravil i zopet uslugo mariborskim pangermanom! — Pre- j stavljen je notar dr. Herman \Viesthaler iz Brežic 1 v Slov. Bistrico, v Brežice pa pride notar dr. Fr. Horvat iz Idrije.
—	Pivovarna v Žalcu opuščena. ^Deutshe \ Wacht" poroča, da je slovenska akcijska družba opustila pivovarno v Žalcu. To je nemška izmišljotina.
—	Dej anje blaznega. Dne 14. t. meseca odvedli so premogarja Jož. Ručmana iz Družmirja pn Šoštanju v Feldhof pri Gradcu. Še v nedeljo < poprej je veselo popeval okrog sodčka alkoholne . pijače, ponedeljek se je že vračal iz jame v Skalah I ves zmešan, tožeč o hudih bolečinah v glavi, v ' torek je begal s sekiro po polju in cesti za ljudmi. Na naročilo zdravnikovo sta ga čuvala dva moža, ali v sredo ob devetih dopoldne se jim izmuzne, pograbi za neko desko, hoteč vse pobiti. Najprej se loti svoje tašče, katero je v svoji besnosti res ubil. Komaj se je vaščanom posrečilo, ga zvezanega oddati oblasti, da ga odvede v norišnico.
—	V Vuhredu je utonil 16. t. mes. llletni posestnikov sin učenec Frac Planšak. Z nekim svojim prijateljem se je na neki deski vozil po ^ idmozerjevem ribniku, a deska se jima je prevrnila. Prijatelj se je rešil s plavanjem, medtem ko Planšak ni znal plavati in je utonil.
—	Iz Št. Petra v Savinjski dolini. V
zadnji __ številki se je izvršil neopravičen napad na g. Sribarja. Ob treh popoldan je jelo močno deževati in skozi vsako odprtino je lilo na občinstvo tako, da smo bili primorani odstraniti zastave ^in zadelati odprtine. K temu pa nas ni silil g.--Hribar.-iefer zgodilo "Sf"Je' to. predno" je off""-kaj vedel o tem. On se je vsestransko prav hvalevredno potrudil, da ustreže občinstvu, in tudi v narodnem oziru bi mu ne imel kdo kaj pred-bacivati, ako bi se ta neljub slučaj vsled slabega vremena ne zgodil. Toliko v pojasnilo. Upamo. da%se veselica v kratkem ponovi, kar je pač splošna želja domačinov. Tedaj pa zopet na veselo svidenje pri Šribarju!
—	V Radečah pri Zidanem mostu je dne
15. junija umrla ena najstarejših deklet ondotne župnije, gdč. Helena Pohar, v visoki starosti 83 let. Pokojnica je bila velika dobrotnica cerkve
in revežev.
.
—	Iz Boštanja. Na binkoštno nedeljo je J ogenj vpepelil hišo posestnika Antona Medveda na Potovcu. Goreti je začelo ob treh popolnoči. Bodi še omenjeno, da gospodar in žena bivata
v Ameriki, doma so le še nedorasli otroci in njih stara mati. Zvedeli smo od zanesljive strani, da se bo v kratkem času začela graditi železnicna proga, ki bo vezala Sevnico s Št. Janžem, kjer se izkopava, kakor znano, premog v veliki množini. Takoj spočetka bo železnica baje odprta le tovornemu prometu.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V Zagorskih zasadih je pogorelo deset poslopij. Zažgal je desetleten, hudoben fant Slekovec. — Občina Zagorci je iztirala to nepriljubljeno obitelj iz svojega kraja. Beda je grozno velika.
Posestnika Kokola so dolgoroki uzmo-viči posetili v tihi noči ter mu odnesli vse meso, začimbo, jajca in tikvino olje. Pri nas je že od nekdaj tatinska obrt jako razvita. Največje tatinske uspehe doseže ta zvita druhal. A prav težko je zasačiti te lisice, ker imajo izborno zvezo s tatovi pri Sv. Tomažu in Ormožu. Najbolj zvite in spretne so ženske, ki pri nočnih pohodih tudi oblečejo moško robo.
Tu se snuje trtna zadruga.
Pri nas je divji pogum doma, njegova nevesta pa je krvava osveta. Skoraj vsako nedeljo se vrši junaški poboj z ostrimi noži. V bin-koštnih praznikih so nadepolni fantje nekega vojaka prav hudo naklestili ter mu vzeli sabljico ostro; drugemu fantu pa so puško zlomili. Voznika. ki se je vozil na Ptuj, je neki fant napadel ter začel konja z nožem rezati, a voznika je pustil pri miru. V Mariboru zdaj piha vrelo kašo. — Odlični narodnjak se je moral skriti v omaro nekega kmeta, ko se je vračal iz sprehoda domov in sicer pri solnčnem dnevu. Ta viteška tolpa, pijana ptujskega šnopsa, se boji samo bajoneta. Ze otroci na stezi se z noži med seboj napadajo
ter krvavo ranijo. Iz malega raste veliko. Odpo-moči. pa od nikoder ni. — Težko nam je poslušati. kako naš izklicatelj vsako nedeljo z močnim glasom čita došla oznanila ptujskih nemčurskih trgovcev, ki tem potom hvalisajo in priporočajo svoje blago. — Sivi izklicatelj se radi 20 vin. poniža za podrepnika največjih nasprotnikov slov. ,naroda. In tu ima sedež politično društvo! — Umrl je starček Tikvač, veteran, kojega prsi je pla zlata kolajna. Redka prikazen priprostaku! IS par tovariši je pognal v italijanski vojski celi Ivraini polk v beg in sicer s tem, da je tako lomljal. kakor da bi več polkov hotelo napasti [sovražnika. — Bogata Avstrija je prav slabo skrbela za tega junaka, — Na Polenšakuje znorel fant zaradi nedovoljene ženitve. Šel je v zvonik, začel za ogenj zvoniti ter kričati in I psovati. da se je daleč na okolu razlegalo. Zdaj se zdravi v Feldhofu. — Na Polenšaku sta se [poročila gdč. Menica Kosi in gosp. .Tos. Gorup. preža. radost, Vama sijala.
ATažno za konjerejce in posestnike pincgavskih žrebcev. C. kr. poljedelsko ministrstvo | je sklenilo, pri letošnjih razstavah težkih žrebcev y .Judenburgu in v Ensu, kjer se namerava 50 [jo 60 težkih žrebcev nakupiti, štiri darila po ■00 K (razun še drugih državnih daril) za naj-Iboljše žrebce pincgavskega plemena, katere bo
pla kupila — razdeliti.
*
Na korist Prešernovemu spomeniku
■	Ljubljani prirede dne 16. julija t. 1. veliko lnelico v „Zvezdi". Po pripravah sodijo, da bo li! veselica ena naj sij a j ne j ših, kar jih je bilo naj na Slovenskem.
I — Prešernov spomenik postavijo v Ljubljani meseca avgusta ali septembra to leto.
Izlet Srbov na Slovensko. Srbi name-Iravajo v kratkem obiskati Ljubljano in Postojno
■	posebnim vlakom. V vseh belgradskih krogih hlada veliko navdušenje za ta izlet, ker so Srbom Slovenci posebno simpatični". Izletnikov bo iz Ivseh krogov, a posebno veliko bo častnikov, I uradnikov in trgovcev. Vozili se bodo izletniki Ido Zagreba z navadnim vlakom, a od Zagreba do Ljubljane in Postojne se bodo vozili s posebnim vlakom. Izletniki vzamejo seboj tudi godbo ■20—30 mož.
— XLI. občni zbor »Slovenske Matice"
I se je vršil v Ljubljani dne 7. t. m. Lansko leto I je ..Matica" izdala 7 knjig v obsegu 75 tiskovnih IpoL Letos dobe društveniki zopet 7 knjig, in I sicer: 1. Letopis, 2. Zbornik, 3. Simončičevo biblio-Igrafljo, 4. XVIII. zvezek „Zabavne knjižnice" lil^Jol jlm- Vešaj&kovih meir.oirov), 5. II. zvezek [..Prevodov iz svetovne književnosti" (,,Trgovec I beneški" v prevodu Otona Zupančiča), 6. XII. zv. I ..Knezove knjižnice", 7.? — Število članov naza-Iduje. Največ članov je imela ,,Matica" 1. 1901 1(2948), potem je število padalo za 81, 77 in 62 Ičlanov. — Vsega imetja je 117.194 K 36 v. — ■Dopolnilne volitve so imele ta-le izid: Oddanih le bilo 200 veljavnih glasovnic s 1100 veljavnimi ■asovi. Prejeli pa so in so torej izvoljeni: dr. M. ■urko 1094, Luka Svetec 1085, Fr. Finžgar ■77. Peter Grasselli 1044, Engelbert Gangl 773, lin Govekar 754, Anton Trstenjak 718, dr. Valter Brni 712. Fr. Milčinski 693, Jakob Turk 677 in B Jožef Stare 617 glasov. — Kakor poročajo ■iljanski dnevniki, se je dosedanji predsednik, ■Mdzornik Fr. Leveč, odpovedal častnemu svo-Bem mestu.
I Društveno gibanje.
Mozirje. Združeno učiteljstvo okrajev Bmji grad in Vransko priredi v soboto, dne Bt. m. ob priliki uradne konferencije veselico ffibd „Učiteljskemu konviktu" v prostorih hotela ■kija s sledečim vspcredom: A. Koncert: 1. V. Birma: Mladi vojaki; svirajo vranski tamburaši. H J. Žerovnik: V mraku; poje mešan zbor. 3. E. Hijnk: Slovo; poje moški kvartet. 4. J. Žerovnik: ■tajska, poje mešan zbor. 5. Deveti Bjerotov Hrncert za gosli: a) Adagio, b) Allegro maestoso. ■rira g. B. Serajnik, spremlja na glasoviru gospa ■scherjeva. 6. M. Farkaš: Proljetno cvieče; svi-■jo tamburaši. 7. J. Žerovnik: Pomladanska, poje Hšan zbor. 8. V. Šviglin: Kolo; svirajo tamburaši. H Prosta zabava in srečolov. C. Ples. — Začetek B> 8. uri. Vstopnina 1 krono. Veselica se vrši ob ■sakem vremenu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in je vsakdo dobro došel. Prostovoljna liarila za srečolov se hvaležno sprejemajo in se »rosi iste izročiti šolskemu vodstvu v Mozirju. lOdboru se je posrečilo pridobiti gospoda Seraj-Jiiika, znanega virtuoza na goslih, ki bode gotovo ■presenetil občinstvo s svojim dovršenim mojster-Iskim igranjem. Želeti je, da se udeleži te veselice, lki bode nudila posetnikom umetniški užitek, veliko občinstva. Na veselo svidenje v Mozirju!
— Št. Lovrenc pod Prožinom. Dne 6. ju-iiija t. 1. je priredilo učiteljstvo tukajšnje šole s iolsko mladino izlet na prijazni hrib, na katerem toji zala cerkev sv. Rozalije, ki je podružnica it. Jurske župnije. Ob 8. uri je bila šolarska veta maša. katero je služil čast. gospod katehet van Čemažar iz Teharij. Po sveti maši so bili ; Iroci dobro pogoščeni, in med veselim petjem,
deklamacijami in raznimi igrami je kmalu nastopil čas, da se je bilo treba vrniti domov. Da se je ta izlet tako dobro obnesel, so pripomogli nekateri blagi dobrotniki iz teharske iare. Bog jim stotero povrni! — Šolsko vodstvo Št. Lovrenc pod Pr žinom, dne 15. junija 1905.
Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izreka slavnemu odboru tukajšnje posojilnice za darovani znesek 35 K. ki se je vporabil v nakup obleke ubožnim učencem, iskreno zahvalo. Šolsko vodstvo Rajhenburg, dne 15. junija 1905.
J. Matko. šol. vodja.
— Slovensko akademično društvo Slovenija" na Dunaju priredi v sredo, dne 21. junija ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih (VIII. Breitenfeldergasse 20) svoj tretji redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju priredi v petek dne 23./VI. ob 8h zvečer v restavraciji „Matalony" (I. Landesge-richtsstrass.) slavnostni večer kot odhodnico sedanjim in bivšim svojim članom, ki so letos dokončali študije na dunajskih visokih šolah.
Dopisi.
Celovec. Dne 8. t. m. so priredili tukajšnji slovenski bogoslovci slavnostno akademijo, ki se je povsem izborno obnesla. Vse točke obširnega programa so bile rešene vzlic skromnim razmeram prav izvrstno in nudile udeležencem obilo užitka. Pri udeležbi je bila v prvi vrsti zastopana duhovščina, toda tudi posvetna inteligenca se je vabilom mnogoštevilno odzvala. Tudi narodno-zavednih kmetov se je mnogo udeležilo, ki so prihiteli od daleč in blizu, da bi slišali ubrane glasove slovenskega petja in drobnih tamburic. To je veselo in tolažljivo znamenje, ki nam priča, da se je jel Korošec vzbujati.
Pred zbrano občinstvo sta nastopila dva govornika, ki sta žela po dokončanem govoru obilo priznanja in odobravanja. Prvi g. U. Hafner je govoril o ,.Nalogi krščanskih delavskih društev v kulturnem, verskem, narodnem in socialnem oziru". V zbranih besedah nam je pokazal gosp. govornik, kako važen činitelj v človeški družbi so dandanes delavska društva in kaj jim je storiti, da se izboljšajo njih razmere. Drugi govornik č. g. J. Dolinar nam je slikal nezdrave in posebno za nas koroške Slovence tako žalostne in krivične razmere. Vlada nas zatira in naš klic je kakor klic potnikov v puščavi. Pomoči ni od nikoder in narod brez šole mora prej ali slej izginiti. Zato pravi govornik, da obstoji naša rešitev edinole v tem, da se vsi oklenemo društva ..Učiteljski dom" in je požrtvovalno podpiramo, da tako čim prej dobimo vzornih slovenskih učiteljev.
Izmed pevskih točk je ugajala najbolj večno lepa pesem ,.Strunam", ki jo je pel kvartet tako dovršeno, da mu je zagnalo občinstvo viharen aplavz. Pa tudi pri drugih točkah smo morali občudovati gg. bogoslovce, da tako marljivo goje lepo slovensko petje.
Tamburaški- zbor je združil mile glasove v lepo harmonično celoto in udarjal lepe, a obenem tudi težke komade sigurno in vse hvale vredno. Največ pohvale pa je žel v točki: ,.Slava Prešernu".
Starosta celovških Slovencev, g. prof. Schrey, je končno čestital gg. bogoslovcem, da tako marljivo goje petje in godbo in jih vzpodbujal, naj pri tem vztrajajo.
Književnost in umetnost.
— Letni časi. Spevoigra. Dvo in triglasni zbori s samospevi, dvospevi ter z deklamacijami. Uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Slovenski mladini poklonil Anton Kosi. Cena 3 K 20 vin., v samozaložbi. — To je naslov najnovejšemu, slovenskemu muzikaličnemu delu, ki zasluži že radi originalnosti ideje pozor. Takih, obširnejših, deci namenjenih muzikaličnih del, Slovenci dosedaj še nismo imeli. Seveda je g. A. Kosi kot skladatelj diletant, a pedagogiški vsestransko zadostujoče, muzikalno delo bi bilo mogoče sestaviti le pravemu umetniku — prvaku — a vsak narod in v vsaki struji je pričel z dile-tantstvom in šele pozneje se povzdignil višje. Zato moramo biti g. Kosiju vsekako hvaležni, da je pričel orati na tem polju — ledino.
Celo delo je potpouri ali venec različnih, na letne čase ozirajočih se pesmic, katerim skladatelji so gg. E. Adamič, („V zvezd krdelo" — prav dobra), dr. G. Ipavec („Pomlad" — srčkana), Serajnik ml., Kosi Anton in končno Danilo Fajgelj, od katerega bi pričakovali boljšega ,.Uvoda" in pa pesniki: Stritar, Gangl in drugi.
Večina pesmic je zloženih v takozvanem, in dostikrat zlorabljenem „narodnem duhu" in je zapisanih z dobro muzikalično ortografijo. A dočim se prave narodne pesmi odlikujejo (vkljub svoji priprostosti) po globini duha, strogi pravilnosti v obliki in deklamaciji in segajo pevcu in poslušalcu globoko v srce, opažamo to pri pesmih v „L. č.", žal, tupatam le nepopolno. Da je marsikaj poleg tega „iz starega novo", pa radi odpuščamo, zlasti ker to pri takih priprostih pesmicah ni lahko drugače mogoče.
Ravno radi obilice sodelovalcev pogrešamo tudi enotnosti, ki diči vsako delo, apelujoče na častni naslov ,.umetnosti", in one vzvišene plemenitosti, ki jo občudujemo v vsakem delu, katero ustvari pravi umetnik in — ki edina najde pot v srce!
Vendar je delo hvalevredno. Dobro bo došlo učitelju muziku-pedagogu, ki bo našel dosti lepega gradiva v ,.L. č." in katerega bo s pomočjo lastne nadarjenosti uporabil po svoje — krajevne razmere upoštevajoč.
Tako bodo tudi ,.Letni časi" pripomogli, da bode ..ubrano otroško petje prvi korak do lepega ljudskega petja".	Dr. A. S.
Politični pregled.
—	Ogrsko. Novi ministri so določeni; za-slombe nimajo nikakšne, zato. bodo imeli zelo težko stališče. Nikdo jim ne zaupa. Novi ministri so: Nekaj odpuščenih, sumljivih uradnikov, Fejer-varyjev nečak, nižji uradnik iz justičnega ministrstva, zloglasni pisatelj Gyorgy in pa hrvatski poslanec madjaron Kovačevič — to je vsa lista ministrstva. Temu je predsednik sam Fejervary, ki je ob enem tudi finančni minister. Po-vsej deželi je v teku velikanska agitacija, da bi dosedanja vladna, liberalna stranka prestopila v opozicijo.
—	Ustava na Ruskem. Ministerski svet v Petrogradu je v glavnih obrisih potrdil načrt ustave na Ruskem, kakor ga je izdelal minister Bulygin. Ljudstvo bo volilo 600 zastopnikov.
—	Italija. V Italiji te dni vse odmeva razburjenosti zavoljo slabega poročila preiskovalne komisije za pregledanje stanja vitjne mornarice. Izkazalo da se je, da so razkrite velike pomanjkljivosti v upravi vojne mornarice in arsenalov. Kakor vidite, vsled rusko-japonske vojske so vse države začele strogo nadzorstvo v vojni, posebno mornaričnih ministerstvih. ker je od vestne uprave in dobrega materijala odvisno vse. Sedaj razpravlja zbornica o ogromnem zvišanju izdatkov za vojno mornarico.	* *
—	Nemiri v Rusiji. V Rusiji se še vedno pojavljajo nemiri in napadi proti osebam. Kakor se iz Beroli^a poroča, so bili na binkoštno nedeljo veliki izgredi proti judom v Brestilovskem. Jude so napadali pod orožje poklicani reservisti. Ubitih je bilo 28 judov, ranjenih pa 34. Oplenili so tudi mnogo prodajalnic.
—	Zmešnjave v Maroku. Dolgo časa so v Maroku na dnevnem redu zmešnjave, ki jih pro-vzročajo medsebojni plemenski prepiri. Zdaj pa je prišla še nova težava. Arabci so oropali in umorili v Mazapanu podkonzula Anglije, Avstro-Ogrske in Danske Maddena. Mrtvega so razsekali na štiri dele. Tudi konzulovo ženo in družino so pomorili. Morilci so ugledni Arabci in so ušli. Avstro - Ogrska in Anglija sta poslali sultanu energično pritožbo. Ta dogodek bode gotovo zmešnjavo povečal in dal priložnost Nemčiji, da tem bolj pritisne z svojimi načrti v Maroku.
Rusko-japonska vojna.
Rusija in Japonska sta menda res sprejeli predlog predsednika Roosevelta, da pošljeta svoje zastopnike k sestanku, kjer se bo sklepalo o miru. Kraj še ni določen, skoro gotovo bo kako mesto v Mandžuriji. Ruski listi pa priobčujejo protest, ki so ga poslali carju ruski vojskovodje iz Mandžurije ter so se v njem soglasno izrekli proti miru, češ, da je armada v. sijajnem položaju ter prepojena z željo, maščevati se nad sovražnikom.
Z mandžurskega bojišča. Deževna doba v Mandžuriji se je pričela. Dežuje neprestano, poneha samo nekoliko ur ponoči; po cestah je blata do kolen. Vendar pa to ne bo oviralo vojnih operacij. Pričakuje se splošno, da se že v nekaj dneh vname velika bitka. Linevičeva armada šteje 300.000 mož s 1400 topovi.
,.Novoje Vremja" objavlja brzojavko svojega dopisnika z bojišča, ki pravi, da je sklenjeno premirje. Japonsko poslaništvo v Londonu zani-kuje to vest.
V Washingtonu v kratkem započeta mirovna pogajanja bodo imela najboljši uspeh. Tako se poroča iz Petrograda. Celega ruskega naroda se je polotila vsled vednih porazov nekaka pobitost. Rusija bo dovolila najbrže vojno odškodnino, ker bodo sicer japonski pogoji zmerni. Edina težkoča bo glede Vladivostoka. Rusija se bo branila pustiti Vladivostok. Mogoče je, da bo Japonska slednjič to zahtevo opustila.
Raznoterosti.
—	Velikanski obrežni topovi na vzhodni obali Zedinjenih držav so 15 metrov dolgi. Vsak strel porabi 290 kg smodnika, cev topa ima v premerniku 40'6 cm. Krogla (1090 kg) leti na 30 kilometrov. Vsak strel stane 4000 kron, vsaki top pa 500.000 kron.
—	Žalostno bi bilo, ko bi bilo res, da so ruski častniki vdani opojnim pijačam, katere da so Japoncem olajšale in omogočile zmago. Varujmo se opojnih pijač kot gada in modrasa.
Pijača brez alkohola.
Gospod Kukovec. lastnik parnega mlina, parne pekarne in sladčičarne v Ljutomeru, proizvaja pijače, proste alkohola" n. p. vina. ki nima v sebi onega strupa, ki uničuje pijance, (iospod Kukovec hoče vsakemu, ki pri njem v teku enega meseca kupi 2 kg ekstrakta, iz katerega si lahko vsakdo naredi sam 20 litrov pijače brez alkohola in ki stane 4 K. za nagrado naročiti in pošiljati za ves sledeči mesec „Domovino" in posebno mesečno prilogo „Slovan"'. V namen zatiranja toliko škodljvega pijančevanja priporoča se poskus Kukovčevega ekstrakta.
Zahvala.
Povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne mamice, gospe
Marije Karlovšek.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem .in znancem, ki so nas v bolezni in smrti preblage pokojnice tolažili, najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebno visoko-častitemu gospodu opatu, v. č. gg. oo. kapučinom, dalje slavnemu „Celjskemu pevskemu društvu" za ganljivo petje pred hišo in na grobu, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku. Iskreno se tudi zahvaljujemo za mnogobrojne krasne vence.
CELJE, dne 19. junija 1905. (:«) i	Žalujoči ostali.
Kupujte narodni kolek!
Pod ugodnimi pogoji se
mlin
proda
I
Natančneje se izve v upravništvu „Domovine".
Naprodaj je
enonadstopna hiša z verando in posestvo v Laškem trem. Hiša obstoji iz 3 sob, kuhinje in kleti in je pripravna za obrt ali pa za stanovanje
Več pove JANEZ SKET, Laški tr»g.	(»h) 3-2

Zacinjenje in popravila vsake vrste 1*» točno in ceno.
Dcmctrij Glumac, Kotlar

Celje, Gtg§Ka cesta jteV. 28
se priporoča p. n. naročnikom za' vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in
vodovode v bakru in železu. yr	(238) 50-12
aro- in
C—
Loterijske številke.
Gradec, dne 17. junija 1905: 15. 79. 68. 67. 29. Dunaj, „ ., „ „ 76. 55, 80. 28, 3.
Št. 17.
Razglas.
Krajni šolski svet v Zrečah pri Konjicah s tem naznanja, da odda vsa dela za pri-zidanje pri tukajšnji šoli enemu podjetniku Dotični načrti, proračuni in stavbeni pogoji so razpoloženi v šoli v Zrečah.
Skupni proračun je sestavljen na 15.000 K. Reflektanti naj zraven pismene ponudbe, katera se naj najpozneje do 9. julija t. I. na. krajni šolski svet v Zreče pošlje, priložie tudi 10% varščine.
Krajni šolski svet v Zrečah
dne 18. junija 1905.
(308) 2-1	Načelnik: RUŠNIK.
Učenca
ki je dovršil ljudsko šolo in je poštenih staršev sprejme takoj
K. Marš, urar v Celju, Kovaška ulica št. ljj
-»-vi
31


Ženitna ponudba.
Mlad trgovec z dobro idočo trgovino se želi takoj poročiti z do 32 let staro gospodično ali vdovo z gotovim imetjem 1000 gld. Ponudbe do 2. julija, če mogoče s sliko, pod: ,,SREČM VODITELJ", .poste restante R i bnica na Kranjskem.	(304) 2-2
A
Man beachta dle Fabrikmarke.
paf/roascI/iDeD
Singer Co.NahmaschinenAot.Ges.
Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. 50 =
JtajerjcVf šiValtti stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VjaHe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	-
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja =
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -20
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.

Zelo velike važnosti je, da si vsak kmetovalec nabavi novo izumljene
s katerimi lahko
ena oseba toliko
naredi kakor 6
i
oseb z malimi,
navadnimi — grabljami. =
Prodaja pri
vlačne grablje


trgovina z železnino P. Majdie-a y Celju.
Vsakdo si lahko grablje ogleda, ne
da bi bil siljen iste kupiti.
"1 r<