t
LU» m koristi dalav«k«ga IJ^itva. Da lovci «o oprt-rUani do mg«, kar pro-
due ira jo.
Tki« papar U rfovotod ta tk« iilmiU of Ik* work-ins da*«. W or kar« ara «atitUd to all wkat tkoy product.
Enter«4 m .«cond-rU.. n»iUr. Dm. I, 1997. at Ik« post ottlet at ( hica«o. 111., under the Act of Con*r«ao of March 3rd, 117».
Offlei: 4001 W. It St., Chicago. III. V ; Delavci vteh dežela, združite te!"
STEV. (NO.) 533.
PAZITE
*a itoriiko v oklopaju, ki «o nahaja polog vtioga naslova, prilepijo» ■aga «podaj ali aa ovitku. Ako jo
• tavilka ........
todaj ram « prihodnjo ita-rilko nalaga liaU pototo naročnina. Prosimo, po. •orito jo takaj.
slovensko glasilo jugoslov. socialistične. zveze.	chicago, ill., dne 27. novembra, (november 27.) 1917. leto (vol.) xii
Problemi organizacije.
Na jasnem kuio glede aa to, da je delavski razred zgodovinski pionir nove družbe, ki mora poraziti in nadomestiti kapitalizem. Ali da pride proletariat do eilja, mora tudi poznati pot in sredstva, bojišče in orožje, taktiko in strategijo.
Vprašanje ni: "Kaj hočemo!" ampak: "Kaj moralno!" Kajti čim vzamemo samo voljo v po-itev, smo zopet v utopiji kakor pred Marxom. Volja velja le tedaj, če se vjema z nujnostjo. Kakor je bila napaka, da so utopisti konstruirali eilje v glavi in potem apelirali na ljudstvo, naj jih uresniči, tako je zgrešeno izmišljati pota brez obzira na realne razmere in potem pozivati mase, naj hodijo po njih. Napačno je sugerirati delavstvu metode, ki ne izhajajo iz razmer; take sugestije lahko zavajajo, odvajajo delavstvo od prave-poti, zadržujejo njegovo zmago, in so torej lahko ravno tako, oziroma še bolj škodljive, kakor kapitalistične metode.
Prva naloga socializma je vedno pravo spoznanje razmer. I* tedaj je mogoče spoznati tudi pota in sredstva za dosego eilja in med raznimi možnimi sredstvi izbrati tiata, ki najbolj služijo namenu. Naša naloga ni, da presojamo, če je to ali ono sredstvo lepo, etično in kdove kakšno; presoditi je treba le, če je amotreno in potrebno. Kadar smo se prepričali, da je cilj dosegljiv, tedaj gre edino za to, kako ga dosežemo. To je prvo in glavno, to je absolutno; vse drugo je postransko in prvemu podrejeno.
Vsako sredstvo, ki je potrebno, se mora porabiti. Vsako sredstvo, ki more postati potrebno, mora priti v oblast delavskega razreda. Kdor dopoveduje delavstvu, da naj zavrže to ali ono sred^ Ktvo, dasi bo nemara za zmago in za utrditev zmage neizogibno, vara delavstvo in je njegov sovražnik — pa naj je vedoma, ali pa ponevedoma.
Kje more delavstvo voditi svoj boj!
Že komunistični manifest je dejal, da mora biti ta boj v prvi vrsti nacionalen, "četudi ne v zmislu buržvazije." Od šestdesetih let preteklega stoletja so se razni pojmi že diferencirali in bolje precizirali, tako da bi danes lahko rekli: Ta boj mora biti nacionalen, četudi ne nacionalističen. To se pravi: Delavstvo se mora predvsem boriti tam, kjer je, v svoji državi, v svoji deželi.
Delavska organizacija ima v sebi nagon, da postane internacionalna; to se pravi, ne le da se združujejo delavci v eni deželi brez obzira na jezik, ampak da iščejo zveze tudi preko državnih
meja in snujejo organizacijo, ki naj obsega vta
svet.
Do neke meje se je to že izvršilo. Strokovne organizacije imajo ponekod mednarodne stiki?. Politične stranke imajo vez v mednarodnih kongresih in v internacionalnem socialističnem biro ju .Gotovo je, da se bo doseglo še tesnejše zbliž^-nje; ali priznati se mora, da ima tudi to gotote meje, ki se ne dajo meni nič tebi nič porušiti. .
Krasno bi bilo, če bi se dala ustanoviti enojna, ves svet obsegajoča strokovna organizacija, eno edino društvo s podružnicami ali lokalnimi unijami, po vseh deželah, mestih in sploh po vsdh krajih, kjer žive delavci. Bilo bi, t udi prav lepo, če bi se mogla odpraviti zima, potresi, vulkanski izbruhi. Nič slabega ne bi bilo, če bi znali vsi ljudje po vsem »vetu en jezik. Se mnogo lepih reči se lahko izmisli, posebno če ima človek nekoliko fantazije.
Toda vprašati je tudi treba, kaj se more. Tista industrijalna organizacija, ki ne dela sploh nobene razlike med strokami in ki naj se razteza kot popolna enota preko vseh meja, je pa v sedanjih dejanskih razmerah kratkomalo nemogoča.
V deželah, v katerih je strokovna organizacija resna in živi v njej pravi delavski duh, povzroča vprašanja, katera oblika je najboljša, še vedno dosti preglavic. Ameriška oblika je gotovo slaba; ali na vprašanje, katera je najboljša, more odgovarjati le izkušnja, nikakor pa ne svojevoljna konstrukcija. Praksa kaže, da imajo raine stroke razne posebnosti, ki se ne morejo prezirati; na drugi strani pa kaže zopet praksa, da je vsak boj silno otežčan, včaai celo popolnoma onemogočen, ako ima v veliki tovarni vsaka stroka svojo posebno organizacijo in pripada vsaka drugi centrali, ne da bi bila med njimi tesna zveza, ki bi v slučaju boja omogočila skupen nastop brez zadržkov.
Kako omogočiti vsaki stroki neodvisno delo tam, kjer gre le za njene interese, pri katerih niso drugi nič prizadeti! Kako zagotoviti vsak čas in za vsak slučaj skupen nastop, brez katerega ni nobenemu delu zmaga zagotovljena!
To so problemi, s katerimi se jzkušeni strokovnjaki močno ukvarjajo, ne a« bi bili doslel našli absolutno veljavno rešitev. In najbrže se sploh ne bo našlo nič absolutnega, ker se razmere menjajo, z razmerami se morajo pa menjati tudi oblike in taktika.
Faktično enotna organizacija po vsem svetu I
je sploh nemogoča iz zelo enostavnih razlogov. Svet je razdeljen v države in države imajo svoje zakone. Društvena pravica je v mnogih deželah strogo regulirana. Kdo naj ustanovi v Avstriji ali v Nemčiji podružnico internacionalnega društva, ki ima centralo v Detroit, Michigan! Vsako društveno ustanovitev je tam treba naznaniti o-blasti, ki lahko prepove ustanovitev, že ustanovljeno društvo pa razpusti. Avstrijsko strokovno društvo ne more imeti podružnice- niti v Zagrebu; Hrvaška tvori z Ogrsko eno državo, pa vendar morajo biti društva ločena. Kako torej ustanoviti vsesvetovno društvo!
• Ne »lede na to so društva glede, na svoje j>o-slovanje podvržena zakonom, ki se v raznih državah razlikujejo. Niti ne govorim o tem, kakšna bi ni°rala biti administracija v taki organizaciji, v kateri bi se govorilo par sto jezikov in bi morala centrala korenspondirati ravno v tolikih jezikih, da bi se mogla ohraniti zveza.
Strokovne organizacije v posameznih deželah. so naravno nastale in naravno so se razvile In še nadalje se razvijajo in zboljšujejo. Amerika je res zaostala. Kdoi^pravi, da favorizira Socialistična stranka American Federation of La-bor, govori neresnico.
Toda na svetu imamo dežele, v katerih je strokovna organizacija delavstva še bolj zaostala; tudi take imamo, v katerih je sploh ni.
, Socializem zaradi tega gotovo ne bo obupal. Kamor pride kapitalizem, tam nastane nujno prej-alislej tudi delavska organizacija, in strokovna navadno najprej. Ali od delavstva bolj razvitih dežel se zaradi tega ne more zahtevati, da naj s svojim delom in s svojimi boji čaka, dokler ne bo proletariat po vsem svetu v eni uniji. Tam, kjer je delavstvo našlo pogoje za boj, se bojuje, se mora bojevati.
Na strokovnem polju je torej boj delavstva predvsem nasionalen. Še bolj velja to za politični boj.
Zopet bi bilo lepo, če ne bi bilo delavstvu treba dveh organizacij, ampak bi mogla njegova strokovna organizacija voditi tudi njegovo politiko. Ali kar ne gre, ne ure.
Strokovna orgamzaeija~mora jemati obzir na stroke in njih posebnosti. Z ozirom na to mora biti osnovana in urejena.	^
Politika ni vprašanje nobene posamezne stroke, ampak zadeva vsega delavskega razreda; oddelki strokovne organizacije se morajo deliti po
podjetjih; po tovarnah, rudniških revirjih itd.; politična stranka mora biti orgauizirana za politične posle, skupno za državno federacijo z oddelki v državah, okrožjih, mestih, mestnih okrajih itd. V strokovni organizaciji se vpraša: Kje dela*! — v politični pa: Kje živiš! Kje voliš!
Enotna politično-strokovna organizacija je torej iz notranjih razlogov, ne glede na zakone mnogih dežel, ki je sploh ne dovoljujejo, nemogoča. Ako ima delavstvo politične naloge, mora i-meti zanje posebno politično organizacijo; to je socialistično stranko.
Da so tesni stiki med obema potrebni, o tem ni dvoma. Če je ena organizacija od druge popolnoma neodvisna, lahko vleče vsaka na svojo stran in namesto da bi se boj pospešil, se ovira in ustavlja. Nevesel zgled imamo ravno v Ameriki, kjer nastopa A. F. of L. naravnost proti Socialistični stranki — izvzemši posamezne, kraje, v katerih imajo socialisti že dovolj vpliva. Tukaj tudi lahko spoznavamo, kakšne sadove rodi politika, katero vodi strokovna organizacija brez politične stranke, ki bi bila izrecno delavska.
Strokovna organizacija je potrebna, ker so neizogibni neposredni boji med tielavci in podjetniki, njihovimi gospodarji. Poglavitna naloga strokovne organizacije leži v sedanji družbi. V njenem okviru se bojuje za zboljšanje delavskih razmer; večje mezde, krajši delovni čas, ugodnejši delovni pogoji sploh, varnost v delavnicah, jamah, na železnicah itd. so njeni glavni, naravni nameni. Revolucionarna preosnova cele družbe leži izven njenega okvira in izven njene moči; pač pa lahko pomaga in sodeluje pri tem delu.
Socialistična stranka je potrebna, da pribori delavstvu tisto moč, s katero se more izvršiti družabni preobrat, to je politično moč. Oblika kapitalistične družbe je "država, in sicer država devetnajstega in dvajsetega.stoletja. V tej državi, iz te države se mora izvršiti preobrat v socializem.
Država je politična tvorba; njene funkcije so političuc. Ako ji hoče delavstvo priti do živega, kar mora, če se hoče rešiti kapitalistične nadvlade in odpraviti razrede, se mora politično bojevati in osvojiti državo. Le če jo ima v svoji oblasti, more storiti z njo, kar je potrebno v njegovem interesu. Če jo je treba odpraviti — in kot razredno organizacijo jo je na vsak način treba odpraviti — jo mora v ta namen dobiti v svoje roke.
Iz čudežev kapitalizma.
Med najg-lasovitejša podjetja v Zedinjenih državah spada Fordova avtomobilska tovarna v Detroitu. OlaHovita je pa zato, ker inia Ford sijajen talent za reklamo in je v tem oziru posekal marsikaterega mnogo, večjega denarnega Miiagnata. Ford razume, da je prvi pogoj uspešne reklame čim širša seznanitev z občitustvom. V ta namen služijo splošno oglasi; v časopisih se ogla-f ša, po cestnih želcanicah, po kolodvorih, po letakih in lepakih in na ratzne načine, ki si jih nanovo izmišljajo anončni eksperti.
Ampak refclama je mnogo uspešnejša tam, kjer ne kaže naravnost svojega pravega lica. Kdor išče kaRlten predmet, ki bi ga rad kupil, pogleda med ogflase; ampak čitatelj, ki ni mislil I na kupčije, pogleda oglas le slučajno iz radoved-noirti, ali pa če se tako vsi-ljuje njegovim očem, da ga ne more prezreti* In tedaj »i misli: "Eh, reklama!"
'Vse kaj druzega je, če slišiš govoriti o blagu ali o fabrikantu na takem mestu in na tak način, da ne misliš na rdklamo. To je razumel Ford, in zato je skrbel, da se je neprenehoma raznašalo njegovo ime, a vendar tako, da se ni bleščalo v samih oglasih in da ni bilo navidezno niti v zvezi z njegovimi kupčijami. In to se mu je izvrstno obneslo. Njegovo podjetje je uspevalo in se razvijalo iz malega v veliko in iz velikega v velikansko, in se še vedno razvija kot iprava »li/ka modernega industrialism a in kapitalizma.
O postanku in razvoju njegove družbe poročajo:	i
'Leta 1903 Je bila organizirana Ford Motor I Company. Kakor v mnogih slučajih je bil tudi ttfkaj začetek skromen. Avtomobilska industrija " je bila takrat šele v razvoju; vendar pa je družba že prvo leto svojega obstanka izgotovila 170« avtotmubilov. Od tega leta naprej pa je neprestano napredovala, in sicer čudovito hitro. Naslednje številke nam katžejo, ka»ko se je družba razvijala od leta do leta.
Leta 1905 je izdelala in razpečala 1695 avtomobilov; potem 1. 1906, 1599; 1907, 842*; 1908, 639«. Leta 1909, pa se je pričela velikanska množitev, ki se je vse doslej nadaljevala. Leta 1909, je iagotovilo že 10,607 avtomobilov, leta 19T0, 18,604, 1911, 34,5(28, 1912, 78,440, 19)3, 168.220, 1914, 248,307, leta 1915, 308,213 in 1. 1916, 533,-921. Torej zadnje leto je prekoračilo pol miljona. Za tekoče leto bodo »zdelali gotovo 700,000 tvtomoMlov. Kaikor vse kaže, pa ne bo to niti zadostovalo.
Da si more človek predstavljati, kolike množine posameznih komadov se porabijo pri tej in-
dustriji, navaja poročilo natančne števiLke iz 1. 1916,
Za .">33,921 avtomobilov se porabi: Dva tovorna vozova na mesec vžigalnih klincev (apark prti^rs); jekla za obod (body) celih 255,000 ton; žime za sedeže 12,267,.">40 funtov; za strehe pri avtomobilih 57,722.500 kradratnilu čevljev gumi-natega blaga; koles in gumi obročev 2,669,605 in ravno toliko svetilk; za osi 4,435,200 čevljev jekla posebno za to izdelanega; cevi za izpuhte-nje dima 2.085,000^čevljev; šip 2,S75,000 kvadratnih čevljev; medenine 10,000,000 funtov samo v radiatorjih; bakrenih cevi za te radiatorje 60,000,000 čevljev.
To je samo majhen del od vsega, kar se je potrebovalo, vendar pa zadostuje, da si moremo
predstaviti ogromne množine drugoga materijala. Pripomniti je še treba, da je vsake tri ure zapustil po en vlak s 50 tovornimi vozovi Fordovo tovarno in da se jc rabilo 56,218 tovornih vozov te-kom leta, (ia so odvažali in dovažali to množino blaga.
Ford je "napravil", to je njegovi delavci so mu naredili zadnje leto $60,000,00Q čistega do-Dkfka. Posebe pa še deset miljonov dolarjev, katere deli z delavci vsako leto.
Vsdh oseb, ki »o prodajale Fordove avtomobile, je bilo zadnje leto stotisoč, in če bi vsi živeli skupaj v enem me«tu, h\ se to povečalo gotovo za pol miljona prebivalcev, če se štejejo njih družine in le en del ljudi, ki imajo zopet od njih zaslužka.
Iz dunajskega življenje.

Kakor poroča dunajska "Arbeiter Ztg." vladajo na Dunaju neznosne razmere, kar se tiče u-bogih delavskih žen. Veliko jih leži v najslabših stanovanjih od vseh ljudi zapuščenih, sestradanih in vrhu tega še smrtnobolnih. Tako se je zadnjič dogodil drastičen slučaj, ki nam kaže v žalostni luči razmere na Dunaju.
Neka delavska Žena, katere mož je že od začetka vojne pri vojakih in je sedaj radi nekega pregreška v vojaškem zaporu v Pragi, je bila v največji revščini. Trpela je pomanjkanje v vsem in radi tega je začela polagoma bolehati. Zbolela je na jetiki, navadni proletarski bolezni. Kolikor je še imela znancev in prijateljev, so jo vsi zapuL stili. Nobenih sredstev za življenje ni bilo, kaj šele za zdravnika.
Stara je bila šele 27. let. V stanovanju ni imela nobenega pohištva, ne postelje. Ko se jc vendar neka usmiljena soseda, ki pa je sama revna kot cerkvena miš, usmilila te ubožne ženske, jc šla k bližnjemu zdravniku, da naj vsaj on pomaga. Zdravnik se je sam napotil k tej bolnici. Grozen prizor je našel. V kotu sobe je ležalo v umazanih cunjah telo, ki je bilo komaj podobno človeškemu bitju. Sestradano, sama kost in koža, oči globoko udrte. V sobi največja revščina. Nobene pomoči, nobene postelje, skozi okna piha mrzel veter, ki prinaša ledene kaplje. Zdravnik takoj iz-previdi, da tukaj sam ne more nič pomagati, da je treba to ubogo žensko spraviti v bolnišnico. Hitro napiše na listek, ki ga je imel pri Mehi sledeče besede: "Zelo nujno. Strašne razmere." N^ drugo stran listka pa: "Žena leži v kotu sobe v ne-
znosnih razmerah. Zelo sestradana!!!" Dobrosrčna soseda se takoj napoti na policijsko postajo, da bi prišli 7. vozom po bolnico. Ko pride k policijskemu načelniku, seveda ta nima sedaj časa za take "malenkosti." Ves čas telefonski pogovor. Ko čaka žena že več ur, ga še enkrat opomni, Sedaj ji pa odgovori: "Danes ni prostora. Pridite čez dva dni." Uboga ženska gre nazaj k zdravniku in mu sporoči, kaj da je izvedela. Kaj je storiti, sedaj! Bolnice ni tako pustiti, v bolnišnici ni menda prostora. Tedaj se ta zdravnik spomni na nekega socialističnega poslanca in svetuje ženski, da naj se obrne do njega. Ta je že marsikateremu pomagal. Res gre k njemu in mu vse natanko pripoveduje. On jo nekaj časa posluša in pravi: "Tako. Le malo počakajte, bom videl, ali se bo našel prostor zanjo, ali ne." Takoj telefonira v bolnišnico, da naj takoj pripravijo postelj, da se neka zelo bolna oseba nahaja v takem in takem položaju. Ni preteklo 15 minut, že stoji voz pred poslopjem tega poslanca. Od tukaj so se peljali k stanovanju bolnice. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer je dolula vsaj dobro in čedno posteljo in oskrbo.
Totje ena sličica, ki pa razlaga tisoč drugih.
Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu jc ugotovil, da znaša doslej poročana letina po svetu 1665 miljonov ter 490,000 bušljev, kar pomeni 3.3 odstotka več kot v preteklem letu. Te številke ne vključujejo Rusije ali osrednje Kvrope Imenovane dežele proizvajajo največ rži. Pridelek koruze v Združenih državah se je povečal za 25.3 odstotka.
Fordova družba je živa slika iz modernega kapitalističnega razvoja. S 1600 avtomobili se je pričelo, in v 13 letih je produkcija narasla na več kakor pol miljona avtomobilov, dobiček pa odi nekaj več kakor nič na 60 miljonov.
Zadetek je bil mogoč na talk način zato, ker je bila vsa industrija motorjev še v povojih in vSled tega ni bilo velike konkurence. Kdor bi da-nes tako z malim začel, bi imel vse drgačne izkušnje. Reklama je Fordu, kaikor smo že omenili, zflo pomagala, ker je bila nenavadno spretna. Ko je vpeljal v svojem podjetju petdolarsko plačo, je govorila o njem vsa Amerika, v Evropi pa so postali pozorni vsaj tisti, ki se bavijo s socialnimi vprašanji. PotauLje vpeljal Ford za kupce njegovih avtomobilov delež od dobičlka. Tudi to se je krasno izplačalo. Splošno znana je njegova "mirovna ekspedicija" v Evropo. Taikrat je bilo njegovo ime cele mesece v časopisih vsega sveta. Celo povsem resni ljudje m se dali premotiti in so smatrali njegovo ekMpedicijo za važno mirovno podjetje. No, miru sicer ni približalo niti za en dan, ampak Ford je bil z uspehom zadovoljen; njegova produkcija avtomobilov je tisto leto poskočila od 300,000 na 533.000.
Zdaj, ko se je poostrila kriza nied Zedinjeni-mi državami in Nemčijo, se je Ford naglonia prelevil iz absolutnega pacifista v bojnega patriota in jc dal za slučaj vojne vladi svojo tovarno na razpolago. Kajpa, da zopet dobro ve, zakaj.
Fordovim delavcem so bili drugi »koraj ne- , vdSčljivi. Kaj ne bi bili! P6t dolarjev na dan se ne zasluži tako iz lepa. In vendar so Fordovi delavci sužnji kakor drugi, kajti če ne bi dali več, kaikor pet dolarjev dela vsak dan k sebe, ne hi mogel Ford imeti šestdeset miljonov dolarjev profita na leto.
Sedaj je Ford s svojo družin) iz vode in ni se mu treba bati uničujoče konikureoce. Nasprotno, drugn, manjši se morajo bati njegove tekme. Kajti industrija se razvija iz malega v veliko, ne le v posameznem podjetju, ampak tudi v ■plo&nem. Kar se ne more dovolj hitro povečati, mora poginiti To je kakor Darwinov boj za ob*taneJc v prirodi. Kar je najbolj sposobno, kar se najbo- ' lje prilagodi, to obstane in preživi slabejše, ne-sposolfnejše. Današnjim razmeram pa je najbolje prilagodeu velik kapital in velik obrat In ta razvoj gre dalje hi dalje, preko samega sebe, k velikega individualnega podjetništva v družbi», v trust, dokler ne postane'naposled tudi ta oblika pretesna. Neizogibno pride čas, ko ifiora počiti tudi ta obroč, in tedaj se mora privatna produkcija umakniti socialni.
i
.. O	M < 1 ^	-'a-JttJ ... -. * UlŠL	JL	A .. ...	jfctf . Al

Slovensko republičansko j združenje.
r s • \ _
SEDEŽ V CHICAGI, ILL IZVRfcEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Kondn, Ethin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jožo Zaver tu ik.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Erinene, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mote, Frank Mravlja, JacolrMuha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Stcblaj, Frank Sava, Fr. Udovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar. '{Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae dofelej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim se pravilno prijavijo ki izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. K. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.)
IV. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJE.
V LETALNEM STROJU.
Društvo Slov. Rudar št. 110 S. N. P. J., Cliish-olm, Minn. $2.50; Fr. Petrich, od kluba st. 157 J. S. Z. $2.05; dr. Naprej št. 5 S. N. P. J., Cleveland, O. $15.00; Tony Seniee, Joe Horvat in in Matt Za-lar, Meadow lands, Pa. vsak po $1.00; Fr. Kun-stelj, Cambridge, O. $0.50; dr. (jJeo Washington St. 270 S. N. P. J., Lyons, 111. $5.00; Mike Žugelj, Murray, Utah, nabral $3.06; dr. Jutr. Zora št. 54 S. N. P. J., Glencoe, O. $2.60;'dr. Slov. Zastava št. 64 S. N. P. J., W. Neu t on, Pa* $3.71 ; dr. Prvi Maj-nik št. 268 N. P. J., Ely, Minn. $1.00; Peter Bernik, Battery A, 333rd F. A. N. A., Camp (¡rant, Rockford, 111., poslal je vsoto $5.00 in obijubil od svoje vojaške plače vsak mesec prispevati $5.00.!
Tajnike krajevnih organizacij S. H. Z. poživljam, da mi naznanijo, koliko stalno prispevajo-čih članov za S. R. Z. si upajo dobiti, da jim pošljem toliko članskih kart. Omenjene karte so razdeljene na tri dele: en del obdrži član, ki obljubi prispevati mesečno kateroaibodi vsoto za S. H. Z., drugi del obdrži krajevni tajnik, tretji del pa se pošlje gl. tajniku S. H. Z. Za pobiranje prispevkov od onih rojakov, katerim se zdi primerneje le od slpčaja do slučaja kaj darovati, imam posebne nabiralne pole. Krajevni odbor S. R. Z. naj pooblasti zanesljive osebe, da s temi polarni pobirajo prostovoljne prispevke. Ko se nabere večja vsota ali kadar je nabiralna pola polna, naj se pošlje vse skupaj gl. tajniku S. R. Z. Nabrane vsote se nato izkažejo v listih.
V krajih, kjer ni lokalnih organizacij S. R. Z. in se vsled te^a ali onega vzroka ne morejo ustanoviti, lahko to delo opravljajo odbori, oziroma tajniki različnih slov. podpornih, kulturnih, političnih ali zabavnih društev. Obrnejo naj se na podpisanega za potrebne listine. Gibanje za jugoslovansko federativno republiko more imeti uspeh le, če se za stvar zavzame vsak, kdor sc čuti Slovenca, ne glede na versko ali politično prepričanje. Gre se za svobodo vsega slovenskega naroda in komur je kaj ležeče na tem, da narod to doseže, naj stopi v nase vrste in dela t nnmi. Tzvr-levalni odbor dela in bo storil, kar je v njegovi
Znameniti francoski avijatik, bivši častnik de Conueau, ki je pa znun bolj pod imenom Beaumont, je dobil prvo darilo za svoj polet iz Pariza v Kim, dalje darilo za evropejski okrožni polet, in darilo "Daily Maila" v znesku 50.000 dol. Spustil se je tedaj ta drzni in dični premugalec višin v nižine, odložil je višinsko krmilo in ga začasno zamenjal s peresom. V listu "Daily Mail" je objavil namreč jako poljudno in zanimivo študjjo o duševnem razpoloženju letalca pred poletom in v zraku. V tem opisu označuje tudi posebno še vpliv «zračne tekme na letalca, ki je zanj gotovo važen. Iz te študije posnemamo sledeče:
Opazujte letalca pred poletom. Vsi molče in le sem in tja pede kakšna kratka opomba ali ukaz svojim pomagačem. Vsi so zamišljeni in vidi se, da so posvečene vse njihove duševne sile in vsa njihova pozornost edino le stroju, kateremu zaupajo življenje. Z resnim obrazom preskuša letalec delec za delcem na strtfju, pred vsem pa skrt>i najbolj za motor, ki j* duša stroja in ki oživlja
moči, toda sam ne zmore vsega. Treba je pomoči od vseh ameriških Slovencev. Poživljam torej rojake, da širijo idejo jugoslovanske federativne repffblike, ustanavljajo krajevne organizaeije S. R. Z. in nabirajo prostovoljne prispevke, ker v dobi vse ga mogoč ne ga dolarja se brez denarja ne da dosti opraviti. Brez finančnih sredstev se ne more sklicati niti shod, ne more se izdati najmanjša brošura, buletin ali tiskovina, niti se ne more odposlati eno pismo. Na delo torej vsi! Za Slov. Repub. Združenje: Anton J. Terbovec, Box 1, Cicero, 111.
. A. J. Terbovec.
V. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJE.
¡Slovensko. Književno Društvo, Dubuque, ia. $2.60; John B. Mihclich, K. Helena Mont. $1.00; Slov. Soe. Klub štev. 2 J. S. Z., Glencoe, O. $5.00 ; Frank S. Tauehar, Rock Springs, Wyo. $2.00; John Peternel, Cuddy, Pa. $1.00; društva Sokol štev. 20 S. N. P. J. v Ely, Minn. $5.35; društvo Slov. Zmaga štev. 208 S. N. P. J. Elkhart, lnd $2.75; društvo šjev. 54 S. S. P. Z. v Ely, Minil. $4.50; Mike Žugelj Murray, Vtah, poslal $2.62; društvo Rožna Dolina štev. 92 S. N. P. J. v Franklin, Kans. $14.10 (od tega Jos. Bratkovič sam $5.00); prejel v malih vsotah ali znamkah za Slov. Review $2.38; Andrew Shine, Oak Park, III. $3.00; Zveza Slov. Izobraževalni Dom v Franklin, Pa. $3.45; društvo štev. 43 S. N. P. J. v Aurora, Minn. $5.00; Slov. Knjiž. Društvo v Dubuque, I a. $2.25; Slovenski Del. Sokol v Cbicagi (po F. Kran-cu) $1.50; društvo Lunder in Adamič štev. 20 S. S. IV Z v Clevelandu, O. $10.00; pevsko društvo Slovan, So. Chicago. III. $10.00; društ vo Orel štev. 21 S. N. P. J., Pueblo, Colo. $2.16; društvo Slovenec štev. 68 S. N. P. J., Racine, Wis. $3.55; Josip Robič, Aurora, Pa. $3.00; Frank Lipar, Fr. Ovca in And. Zupan vsi v Sartell, Minn, vsak po $2.00; Jos. Lavrič, istotam $50; Adolf Mišja prodal najdeni nov nikelj na dražbi, o priliki godo-vanja Martin Nctnanicha v Chieagi za $5.31, v korist S. R. Z.
T	t
Anton J. Terbovec, t. č. tajnik.
in daje moč brhkemu organizmu iz aluminija, je- i kla, lesa in platna.
In res mučua je za letalca razvada, ki Se je hotela udomačiti med gledalci, da prosijo letalca, fie preden se dvigne, za podpis na razglednice, Marsikdo, tudi kbkšua dama, je včasih že slabo naletela. To se pa letalcu ne sme in ne more zameriti, če se pretehta njegov duševni položaj v času, preden se ¡»oda v tako negotov boj z o-zračjem.
Ko je s tem delom letalec gotov, se preoble-če. Priznati se mora, da je ravno za ta šport primerna in običajna naj neokusne j ša športna oprava. Neokretna Balaklova čelada, varnostna očala, krinka, debele, usnjate rokavice in nogavice, debel volnen robec okoli vratu in sploh vsa neokretna oprava spremeni letalca tako, da je podoben človeku, kakršnega si predstavljamo le še na luni ali pa na Marsu. Ko se je letalec tako prelevil, uredi Še svoj zemljevid in pa kompas ter čaka tik pri stroju ali že na svojem- sedežu na odločilni trenutek. Ves čas pred poletom letalec ne misli, noče in ne more misliti na drugo, kot na svoj stroj in na varnost poleta. Uide mu včasih pogled v višine, v katerih bo v kratkem plul, zanima ga vreme in veter, za vse drugo pa se nc meni. Izključna vsa njegova skrb je posvečena le varnosti poleta, kar je popolnoma naravna kajti ravno v tem kritičnem času se neposredno pojavlja v njegovi duši najmočneje vsemu živemu stvarstvu lastni nagon samoobranjenja.
Nenadoma začne delovati na dano znamenje motor in med šumnim Topotanjem se iztrga stroj iz rok pilotov, ki ga drže pri zadnjem delu, in zdrči h silno hitrostjo po polju. Sedaj ima letalec težko stališče. Stroj je namreč jako občutljiv in vsaka najmanjša malenkost tal povzroča letalcu močne sunke. Po preletu nekaj metrov začne stroj poskakovati v vedno višjih, nerednih skokih. Odločen poteg avijatika, s katerim zapre v tem Stadiju nenadoma spodnji zračni pritisk na rep stroja, dvigne njegov prvi del tako silno, da ga potegne cd tal in v elegantnem loku poleti stroj liki velikanska ptica roparica v ozračje. In kot iz mogočnega loka izstreljena pušica švigne stroj v še negotovi smeri proti horieontu.
V tem trenotku izgubi letalec vse neprijetne občutke, ki jih je imel pred poletom in v zaleti». Pozabljene so nenadoma vse skrbi v lahnem zle-tu, in ko drči stroj gladko in lahko skozi ozračje, se počuti letalec naenkrat popolnoma prostega. Prost je kot ptič iu edini neprijetni občutek, ki se javi takoj po vzdigu v prosto ozračje, je ol>-čutek osamljenosti. Ločen je od zfmljanov in prosto nad njim plove v brezsežnem zračnem prostoru. Zemlja mu izginja pred očmi, ljudje postajajo vedno manjši in končno razloči iz višine le še obrise visokega gorovja in temne konture velikih ozemelj iu morja.
Vse više in više sc vspenja nad zemljo, ki se mu zdi končno lc še kot velika, črna masa pod strojem. Tihi mir vlada v višini, le ropot stroja ga še spominja, da je odvisen od zemlje. In pri tem pomisleku se pojavi ponovno v njegovi duši občutek osami jen ja in loteva se ga poseben strah, ki ga ne more razumeti nihče, kdor ga ni v višini sani občutil. Svitloba, ki je visoko v zraku veliko močnejša, ga mami in vzvišenega se čuti letalec kot zmagovalec nad mnogo temnejšo zemljo.
Niti senea ga na spremlja. Na stroju gospodari le on s svojim krmilom in stroj ga uboga na vsak najmanjši pritisk. liahno kot ptič prodira ozračje in ta samozavest in ponos prostega gibanja v višini inu daje pogum, neti mu podjetnost in ga osrčujc.
In nevarnost!
Beamont trdi opravičeno v svojem opisu, da vpliva nevarnost na duševno razpoloženje letalca vzpodbujajoče. On ljubi letanje ravno, ker je nevarno in zaMguran mu je še lepši uspeh in tudi blagodenejše moralično zadoščenje po srečnem usi>eleiii poletu. In ker preti ta najnovejša iznajdba človeškega uma vsak trenotek, da uniči drznega boritelja in premagalea višin, jo ta tembolj lju-bj in se je oklepa tem strastneje. Nagon je že prirojen človeku, ki je podjeten, da ljubi nevarnost,^ da ga navdušuje za končni cilj, češ, čim večja je nevarnost pri podjetju, tem lepši in izplačlji-vejši je končni uspeh.
V tem razpoloženju se javi v duši letalca še en občutek, ki ga bodri in pred katerim izginja strah. Ta občutek je boj za prvenstvo pri skupnih letalnih tekmah. V tem slučaju sc ne bori letalec le z goljufivimi elementi, marveč s pomočjo teh s svojimi tekmeci, ki slično njemu streme liki pticam selilkam po svojem cilju, katerega hočejo čira prej doseči, leteči v višavi skozi zračne daljave. Strast premagati vse zapreke in zmagati nad nevarnostmi, neti Častihlepnost po prvenstvu. V duši se mu pojavlja krasen prizor, kako bo od vseh občudovan in sprejet kot prvi z burnimi ova-cijami, čestitkami fn slava-klici cd zbranih množic, ki ga nestrpno pričakujejo na cilju poleta. In bolj ko se bliža letalec koncu poleta, tem bolj pozablja na nevarnosti in tem močneje prevladuje v njegovi duši ponos zmagovalca. In ko zagleda od daleč visoko vihrajoče zastave, bele signale, burno pozdravljajočo tisočero množico in med njo rostor, kamor se spusti iz višine, in ustavi utrujen peroti svojega stroja, da si odpočije jo; kratko, ko se ugotovi, da je dosegel srečno konec in prvenstvo poleta, takrat ga prevzame popolnoma v oblast občutek veselja in zmage, ki je tako sladek, silen in močen, da pozabi letalec na vse prestane težkoče. In Če je cilj njegovega tekmovalnega poleta kakšno mesto, povrh tega kakšno svetovno mesto, kakor je bil slučaj ravno pri Beaumontu, ki je prišel kot prvi iz Pariza in plul v dolgem poletu kot zmagovalec nad Rimom, v tem slučaju postane ta občutek tako silen, da sc ne smemo čuditi, če prevzame zmagovalca ponos in da se čuti vzvišenega nad množicami gledalcev. Letalec preživi torej v svoji duši med tekmovalnim poletom najrazličnejše duševne pojave, kj sc vrste in pojavljajo skupno ali posamezno v njegovi duši tako živahno in hitro, da prehaja duševno razpoloženje letalca iz ene faze v drugo, liki barvast trak, v katerega sc zlivajo različne barvne nijanse pisane, hitro se vrteče krogle. Groza, veselje, strah, osamljenost, upanje z obupom in dvom, žalost in posebno v človeku globoko vko-reninjeni nagon samoohranitve, vse te občutke preživi letalec v svoji duši v vsakem tekmovalnem poletu.
Tako piše Beaumont na podlagi lastnih izkušenj, katere je doživel v svojih krasno uspelih svetovnih zračnih poletih.
i
0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrt al dr. H. Dolenec.
Seveda je s to pripovedko preskočil razgovor na medveda. Vsak gobar ga je že dostikrat srečal in videl, pa nobenemu ni še storil nič zalega. O tem so bili pa vsi celini, da medvedke <z mladiči se je kar ogniti.
Zasukala se je beseda tudi na to, kako se živali med sebon spoznavajo in Vporazuiuevajo, «in Storšek je pravil, kako je opa/oval srno, ki je mladiče,zvajala črez precej strni plaz, ko je njega Vačutila v bližini. To me je napotilo, da sem tudi jaz povedal, kar ueun doživel in opazil o živalski ljubezni in sporazumi ji vosti: "Bil sem na CeTniškcm jezeru nad labodi. Z menoj je bil tovariš. Pokojni Čopič, rojak cerniški, ki sem sc ž njim nekoč v Ljubljani razgovarjal o jezeru in labodih, mi je pravil, da je njegov pokojni oče, ki je bil učitelj v Cerknici, rzkušal, da strelec, ako so v tropu in na ledu, zasači najbolj n« ta način ,da se pripogne in sproži kroglo po leelu proti tropu. TO sva izkušala tudi s tovarišem in med laboke, ki so jih fantiči nagnali nad vrh jezera, ustrelila na ta način, da sva legla. Ves trop se je
• • • /
dvignil po pokih, le en labod je obsedel. Se ne trideset korakov daleč je trop doletel, kar se vrne dvoje labodov z glasnim vikom proti obsedelennn. Primakneta se mu vsak od svoje strani in kar vari j. sta silila z glavama in krikom, da naj se privzdigne in otme opaznosti. Težko sc je dvignil in le nekoliko preletel, pa zopet, počeni!, in dasi sva se s tovarišem hitro približevala, nista uboge živali zapustili to-varišiec in ji lc prigovarjali, ela sc je zopet dvignila, in čeprav težko, pa vendar med njima letela nazaj proti širini. In tudi v zraku sta ii bili še vedno vsaka na svoji strani in nepretrgano, prav govoričenju podoihno zglasovanje je vzdrževalo ranjenko, da si je do sredi jezera pomagala in šele tam se zo^et spustila do tal. Hud «nraz in skeleča burja sta pognala naju z jezera, ker nam je vešči Starec Miha prigovarjal žival pustiti da pogine in da pojdejo fantiči ponjo.
. V resnici smo se pri Vragovjh ogreli iti okrepčali in potem sta Starčeva fantiča šla zopet po ledu in proti labodom. Acle črez par ur in dotna-
večkrat izkušal. Mrak sc je že delal in vdala sva krat prihajala in prav za par korakov do ranjen-ke, da pa je tudi tovarišici nista «zapustili in jo vselej odvedli, predno sta jo mogla prijeti. Hotela sva se s* tovarišem vkljub vedno hujši burji in metežu odpraviti za živaljo, toda nama je zabra-tiil, češ, -da na večer žival gotovo po strugi priplava pod vas in pogine črez noč, on da je to že večkrat ikušal. Mrak se je že delal in vdala sva sc. sc Mihovemu prigovarjanju. Na vse zgodaj drugega jutra jc šel Miha pod vas in nama dokazal resničnost svoje trditve z labodovimi kreljutmi v rokah; žal, da je v noči zasačila vidra lepo žival in jo razmesarila."
Ogenj sc je popravil in pipiec se .še enkraf iztrebile in zopet natlačilc, češ, da danes še ni čas za spanje, in tudi jaz sem posegnil zopet po steklenici, da smo si ga vsak privoščili še kozarček, čeprav me je moj spremljevalec pogledal, kakor bi bil hotel reči, da bo jutri tudi še en dan. &c dosti je bilo razgovora o živalih in gozdnem življenju in hudih težavah, ki jih prestane gozdar,
ali zaključek je bil pa vendar le ta, da v gozdu najhitreje mine čas In da kdor sc je gozdu privadil, ga le zmerom rad obišče. &taii iskra je vzdih-nil globoko in rekel: 'Gospod so št* mladi in bodo še dosti poskusili, jaz se bom pa moral posloviti od gozda. Mojih je črez sedemdeset, in noge mi odpovedujejo'. 'To smo že večkrat slišali,' ga zavrne še krepki Opek, "vendar se vsa-ko leto šc najdeva na Mczališču, in vem, da »bova prihodnjo pomlad tudi kukavico še pri bajti poslušala". — "Xc vem, če bo tvoja veljala", odgovori Iskra, "doma pa le ne bom ostal. Ko začne po dolini zeleniti, menim, da bi me dolg čas vzel, ko bi več ne zahajal v gozd". In res sem še drugo leto srečal Iskro, ko jc h polno vrečo šel iz gozda in proti domu. Obgovorila sva sc in jaz sem ga opomnil na Opek o ve besede, in on se je namuzal, rekoč: "Huda je, gospod, huda! S toliko robo, ki jo danes neseni, sem prejšnje čase v štirih ural prišel z Mczališča domov, danes pa ležem že sedem ur in nisem šc domn". Gledal «eni za njim in od Starega trga do Loža je v resnici šc dvakrat počival.
(Dalje.)
UTRINKI.
Francoski arheolog iicgrain je voditelj izkopavanja v Luksorju v Egiptu, ki je znan zaradi svojih starin.in znanega svetišča Amona. Radi pomanjkanja elenarja je bilo treba dela začasno prekiniti, a pričelo sc bo z njimi takoj, čim pride ugodnejši čas. Glede.del, katera je izvršil učenjak med Amonovim svetiščem ter Nilom, je sporočil učenjak egiptovskemu zavodu v Kajiri dejstva, ki so prav posebno pomembna za vlado Rimljanov nad Egiptom. Predvsem gre pri tem za oba napisa, ki se nahajata na podstavku foruma v Luksorju in katerih popolno soglasje se je posrečilo določiti Legrainu. Besedilo teh napisov se glasi: "Avrelij Ginus, mož nepobitne vrednosti ter guverner province Tebe, je posvetil ta spomenik visokemu Cezarju, visokemu vladarju, ki je bil okrašen s trikratno častjo, trikrat konzul In čigar moči in veličanstvu se klanja vedno v globokem spoštovanju."
Na temelju svojih preiskav zagotavlja Le-
grain, da je bil to cesar Julian, znan pod imenom Apostata, to jc odpadnik, ki je prevzel vlado lela 361. po Kr. (Ilcde Avrelija (linusa samega manjkajo vsaka natančna poročila. Forum v Luksorju, kjer sc je našel ta napis, daje v splošnem klasičen primer rimske graditve v Egiptu. Tam je najti isti red in isto razpredelbo kot v domovini in iste velike ceste, ki so se križale * pravem kotu in ob katerih koncili so se dvigali slavoloki, posvečeni Aleksandru Severu ter Ju-lianu Odpadniku. Večina teh dokumentov, ki so se doslej našli v Egiptu, je bila sestavljena v egiptovskem ali fTrškem jeziku. Dokumenti v latinskem jeziku in latinskem slogu so bili velika' redkost, vsled česar je treba v tem večji meri upoštevati razkritja Legraina.
Vest, ela se je našla srebrna kroglja v nogi nekega francoskega xvojaka pred Verdunoni, spominja na dni, ko je bilo na tisoče Sardincev in
Avstrijcev poslanih v smrt s sličnimi krogljarni, katere so napravili Napoleonovi vojaki iz srebra, ukradenega iz italijanskih cerkva.
Celo kroglje iz solidnega zlata so sc uporabljale s smrtonosnim učinkom. Poroča se, da je bilo na tisoče življenj uničenih s takimi zlatimi krogljarni v mehiških vojnah, in najbolj priljubljena kroglja kašmirskega junaka je bil kos granata, zavit v svinec. Tako krogi jo so smatrali za gotovega poslanika smrti. Dejansko je zelo malo snovi, iz katerih bi se ne bilo skušalo delati krogclj, od železa do aluminija, od bakra do medi. Namakale so se take kroglje v smrtonosne strupe, polnile z eksplozivnimi snovmi in kislinami ter celo polnile in težile z živim srebrom. V krimski vojni je marsikateri vojak, kateremu je zmanjkalo krogel, Izstrelil svojo basalko palico kot zadnji pozdrav v vrste sovražnika. Enega najbolj odličr nih angleških polkovnikov pa so našli po nekem
boju mrtvega, in v njegovem srcu jc tičal srebrni držaj svinčnika.
Najbolje informirani viri navajajo dobo od leta 2000 do 2500 preel Kristom za tisto, ko sc jc orodje iz brona umaknilo onemu iz železa. Profesor J. B. Wilson navaja v nekeni članku v "Princeton Review" skoro vsa dejstva glede tega predmeta, ki so na razpolago. "Železna doba" se je baje pričela najprej vMali Aziji, kjer sc je rabilo železo v različne namene že okrog leta 2500 pred Kristom. Narid iz Nipurja je rabil železne nože ter železne ostrine pušic v času okrog leta 2000 pred Kristom in železo sc je baje rabilo v Babilonu že pet stoletij prej. Znano je, da jc imela Indija že okrog leta 1500 pred Kristom na razpolago velike množine železa, in kitajske "Anale" pišejo, da je bilo železo v rabi na Kitajskem okrog leta 2940 pred Kristom pred nekako 5000 leti.
■


Asfaltno jezero na Trinidadu.
V naših časih postaja asfalt nenavadno važen s* tlakovanje eest In uli<\ /Jasli tam, kjer s« jemlje obzir na avtomobilske vožnje, velja asfalt ga zelo primerno tlukovalno sredstvo. N zvtzi s tem st' tudi pridobivanje asfalta \ i ši s«> bolj intenzivno.	• Kje se pa dobiva asfalt t Najti ga je na raznih krajih v pri rodi, xa radi česar se tudi včasi imenuje zemeljska smola. Tako je na primer znano 44Mrtvo morje" v Pa-festini veliko naravno skladišče asfalt» koliko izvirkov prihaja tukaj asfalt, pomešan z. vodo, v takozvano morje, kjer se z gost i in dviguje ita površje.
Olavni kraji za pridobivanje asfalta so pa Kflandanes le trije: Oak Trinidad, obrežje Venezuele in Kuba. Tukaj tvori asfalt knr cela jezera, med katerimi je bilo zlasti ono na otoku Trinidad, takozvano Smolnato jezero (Pitch Lake) |e davno predmet občudovanja. Iu po pravici se je tukaj čemu čuditi, zakaj to ni vodeno jezero, na katerem plavajo tupatam kosi asfalta, ampak vsa globočina je do dobrega napolnjena z asfaltom.
Jezero, ki je približno 1 kilometer oddaljeno od obrežja, meri okrog 40 hektarjev in leži na približno 50 metrov visokem griču, tako du dela vtisk, kakor da je to krater ugaslegn vulkana, v
katerega se aafalt neprenehoma zliva izpod zemeljskih tal. Jezero namreč venomer preteka; na
strani proti zalivu Paria se je napravilo naravno korito, po katerem teče asfalt k morju.
Seveda »i lahko domislimo, kuksno je to pre-tekanje in odt(»kanje, če se spomnimo, kako goat
je asfalt, (iiblje se kakor smola zelo počasi, tako da je sred! jezera* kjer meče pene, vedno nekoliko vzbočeno — kljub temu, da se asfalt neprenehoma umetno odvzema. 1
Najzanimivejši pojav je ta, da ae po tem jezeru, kadar ni prevroče, lahko hali peš in vozi. As-fult je tukaj namreč tako gost, da se niti ne lepi.
Tupatam so po asfaltu razpoke, napolnjene z vodo.
Kako globoko je asfaltno jezero t 0e je to res krater ugaslega vulkana, tedaj mora biti globo- * čina ogromna. Do pred kratkim ni bila nikakor
premerjena in cenili so jo na 30 metrov; sedaj je z vrtanjem dognano, da v globočini 60 metrov še
ni dna.
Asfaltno jezero je postalo za otok Trinidad, ki pripada Angliji, vir znatnih dohodkov. Pravica pridobivanja asfalta je bila oddana v najem posebni družbi, ki plačuje 70.000 dolarjev letna najemnine, povrh tega pa za vsako tono surovega asfalta 5 šilingov, ?a vsako tono rafiniranega asfalta pa 7.5 šilingov izvozne carine.
Na otoku samem se rafinira le malo asfalta, kar se godi na ta način, da se greje indirektno s paro in se tako izganja voda iz njega. Večina se ga razpošilja surovega, iu sher največ v Zediuje-ne države.
Pridobivanje asfalta iz jezera je popolnoma enostavno. Asfalt se izseka v a po kotih, v katerih se poznajo tudi pliuovi mehurji, delavci odnašajo te kose na vozičke, za katere so tiri poloieni naravnost na asfalt, odotd se prevažajo z Železnico na vrv do brega in nakladajo direktno na ladjo. Na dau se lahko izseka in natovori čez 1U00 ton asfalta. Sedaj narašča letna produkcija že čez 200.000 ton.
Sistematično se pridobiva asfalt iz jezera šele štirideset do petdeset let. Da so pa že prej znali uporabljati asfalt, kažejo stare asfaltirane ceste na Trinidadu, ki jih je najti celo sredi pragozda. Zanimivo je, da je tudi Koluiubus leta 149G videl to jezero, in je dal svoje barke nasmoliti z asfaltom iz njega.
Vseh petdeset let, kar se asfalt pridelava, se je znižala površina jezera le za dva metra. l'o najnovejših poročilih se je tudi odtok k morju ustavil. Omeniti je treba, da ne ostajajo izdolhine na mestih, kjer se asfalt izseka, ampak jih aafalt vedno v kratkem času sopet izravna.
Zadnje čase so v okolici asfaltskega jezera
Pobratimstva pri Albancih.
navrtali tudi vire gostega siruatega petroleja (nafte), ki ga začeujajo tudi raflnirati. Nekateri mislijo, da je nafta matična materija, iz ka* tere ae je usfalt sčasoma sam izločil. Plinov! mehurji, ki se pojavljajo v asfaltu, prihajajo pa baje glavno od žveplenega vodika, ki je uhajal pri izločevanju asfalta.
IV	Venezueli ležeče asfaltno jezero je sicer po obsegu približTm trikrat večje od onega na Trinidadu; ampak njegova zaloga je kljub temu maj-liha, ker je na nekaterih mestih komaj po par čevljev globoko. Nekateri trdijo, da je pod zemljo spojeno s trinidadskim jezerom, dasi je njegov asfalt ponekod drugačen, zlasti mvkkejši.
Na otoku Kubi je nekoliko asfaltovib virov; v Kardemskcm zalivu se izteka asfalt iz morskega dna v globočino 2 do 3 metrov.
(Zanimiv je pojav asfalta pri Vaioni v Albaniji, kjer se nahaju v legah kakor razne vrste zemlje iu kamenja.
V	manjših množinah se dobiva asfalt po raznih krajih. Znan je bil človeku ie v kamnit ni dobi. Takrat ga seveda naši necivilizirani pradedje niso rabili za tlukovanje cest, pač pa tuintam pri izdelovanju svojega orodja. Iz poznejše kamnitne dobe so se našli lepo izdelani noži in drugi kosi, katerih ostrine so bile z asfaltom pričvričene v roe iz roga ali kosti.
Ne samo pri Jugoslaslovanih, ampak tudi fri Albancih je polbratimstvo zelo razširjeno. Pravi Albance ima zelo v čislih pravo pobrat imstvo, in jako stremi, da dobi dobrega in pravega pobratima. Ako se dva hočeta pobratiti, pokličeta tretjega, kateri se zove "komjpare". Ta jima »vele s črnim trakom iuazinca desnih rok. Potem jima na roki izpustil malo krvi, katero pomeša z vinom iflli z žganjem, katerega morata vsak trikrat piti. Tako je pobratimstva sklenjeno.
Pri Albancih velja pobratim toliko kot brat, v nekaterih slučajih ie več. Pravi pobratili ljubi in čisla svojega pobratimo in je pripravljen za njega umreti.
Pobratfmstvo se .Oklepa tudi med Albanci in Sibi, vendar zelo redko, posebno na mejah, a-ko so znani medsebojno kot junaki. Po skienje-pern pdbratimfttvu skušajo Atbanci svoje pobratimo »vabiti v zasedo, kjer jih zavratno pomore. Kajti nobena reč ni Aftfencu l>olj zorperna, kot to, ako je Srb večji in bolj čislan junak kot on sam. Takih žalostnih slučajev je d<wti. Kot zgled pravega pobratimstva naj služi sledeča resnična do-godba:
44 Po končani ruskot urški vojni se je vrnil neki prostovoljec v1 svojo domačo vas Peča na srbtfkot urški meji. Za svojo hrabrosti je bil od ruskega vojaškega .poveljstva odlikovan s hrabnost-nim križem Jurjevega reda. To je pa zelo jezilo bližnje Turke in so sklenili, da se ga iznebe na vsak način. Jezili so se, ker je še vedno nosil uniformo ruskega prostovoljca. Zasledovali so ga povsod, toda zaman. Ker je bil pri vseh prebiva 1-eih jako priljubljen, se je odločil poveljnik turške orožniške postaje, da ga mora na vsak način |>ogu.bi t L Radi tega je zapovedal šestini "zapti-jem" (turški orožnik), da naj ga po noči napadejo v njegovi hiši, zvežejo in vržejo v okrajno ječo, kjer bi moral radi lakote umreti.
Vsak čitatetj je že kduj čitl, kakšne da so
turške ječe, iu sploh sodni jako postopanje turških oblasti. Ti zaprtije so rc*, kot zvesti hlapci svojega .gospodarja, napadli po noči nič slutečega Srba in ga zvezali. Ker je bilo pa že pozno ponoči, so tolovaji ostali tam, jedli, kradli, ropali, streljali od veselja s svojimi puškami, in »ploh se obnašali kot pravi razbojniki. Pustili niso na miru žene in dekle. Proti jutru so vlekli svojega ujetnika proti orožni^ki postaji. Srb jih je prosil, rotil iu <4bljiibljal vse mogoče, da ga izpuste, toda zaman. Imel je pa dobrega pobratima v bli-nji albanski vasi. Ko so šli mimo, jih je prosil, da mu puste piti malo vode. Stopili so vsi v hišo, vkateri je imel pobratima. Albanec jim postrežb, toda ko vidi Si<ba zvezanega, pusti tam vse in hitro gre poklical svoje brate na polje, kjer so delali. Pustili so delo, zagrabili punke in šli nazaj. Orožniki so se ravno pripravljali za odhod, ko pride Kadri-Aga nazaj s svojimi brati, tako je bilo ime pobrat i mu ujetega Shba, in zahteva od Turkov, da izpuste ujetnika. Turki niso hoteli nič slišati o tem. Iu ker ga radovoljno n»o pustili, se je vnel boj, ki se je končal z zmago Albancev. V tej bitki so pali en Alibanee in dva zaptija, <Ka Albanca, en zaptij in ujetnik so bili ranjeni. Polbrat i ni Sri>a, Kadri-Aga, ga je oprostil, okrepčal in v naslednji noči spremil po skrivnih potih v Srbijo. Š«1 danes opevajo Srbi to požrtvovalnost Albanca, Kadri-Aga, ki je radi pohratim-stva izgubil dva brata samo da je ofcvobodil nje-tega Srba.
(Prigodi se p^ tudi dosti žalostnih slučajev zlorate.p« bratimstva. Za zgled Imamo dosti dogodkov, kot n. pr. sledeči:
V bližini srtkske meje je živel uglede« Albanec, katerega so vsi Albanci čislali kot velike^ ga junaka. Znan j vbil v vfcej okolici, kot velik iti hraber junak, posebno še radi svoje velike moči. Našle je pa tekmeca v Srtbiji. Na meji je
namreč bival nedu sri>ski mejni stražnik, ki ¿e slovel poseUno radi svoje ne ust rasen ost i. Ljudje so ga še bolj čislali, in Albanci sami, ki£ pa onega Albanca. To je pa togotilo Albanca, in po-skiaial ga je na vse načine umoriti. Toda vse zaman. Albanec je sklenil na to, da odpravi svojega tekmeca zvijačno. Ponudil mu je pobratim-stvo. Srb je bil prfanoran skleniti pobrat imstvo, ako bi tega ne naredil, bi si bil nakopal sovraštvo vsega albanskega rodu, ker bi bila to največja razžalitev vsega naroda. Ko je bilo pobratim-stvo sklenjeno, so aceedje živeli v največjem medsebojnem prijateljstvu. Albanec je pa ves ta čas koval načrte,-kako bi uničil tvojega nasprotnika.
(Pri neki gostiji, katero so napravili Albanci svojim snlrskim sosedom in je bil navzoč tudi mejni stra/Jiik, mu je njegov albanski pobratim ponudil lepega konja v dar, in da njemu krasen revolver. Toda Albanec ira je zavrnil, in prosil, da naj mu da pištolo^ katero ima pod sedlom. To pištolo je Srb dobil v Iniju z Albanci kot vojni plen in je bila okovana z raznimi kamni. Radi tega se mu je črnino zdelo, zakaj hoče ravno to pištolo. Spomnil t\e je, kako da ga sovraži in da ga hoče na vsak način umoriti. Ost ranil se je za nekaj časa z nekim izgovorom. Med tem je hitro napolnil cev s smodnikom in zama&il odprtino cevi z ilovico. Ko se je vnnil, jo je podaril svojemu pobratimu. Pri slovesu je stražnik u-strelil iz svojega samoikresa trikrat zapored in zaklical: "Srečno pot." Albanec stori isto z vzklikom: 14Dobro se imej " Ko je Srb izpraznil svoj samokres, je oddal nekaj strelov iz samokresa enega »vojili tovarišev. Albanec j« tudi že imel samokres prazen, in je hotel oddati nekaj strelo* iz pištole, katero je bil dobil od svojega pobratima. Pri tem je sklenil usireliti Sitba kakor ,po nesreči. Ko je ¡sprožil, je razneslo cev in razven tega poškodovalo vso roko. Radi te
Hitri temperamenti.
Med delavci se nahajajo tudi ljudje, ki ne marajo mirno prenašati bremen, naloženih njihovemu razredu od kapitalizma. Temperamenta imajo in vroča kri jim teče po žilah, ato mislijo, da so socialisti.	>
Socializem pomeni boj proti kapitalizmu, o-ni so sovražniki kapitalizma — torej so socialisti. Prepričani'so o tem.
Ampak taktika jim ni všeč. Prepočasi jim fre. Tega so seveda krivi voditelji, ki — bogvo lakaj — namenoma zadržujejo revolucijo. Oni Rtlladikalci, so boljši socialisti, rrrrevolueionarni •octalisti.
Pa ne vedo, da niso sploh socialisti.
Kajti socializem je znanstven sistem. So-
cializem hoče to, kar je mogoče, pravzaprav to, kar mora priti. Socializem ni slepa jeza. Rrrra-dikelci pa hočejo z glavo skozi zjd in ne vedo, da je zid trši.	N
Kdor hoče socialistično delovati in za socializem delovati, mora poznati socializem. Nihče nima pravice, da bi dekretiral kot socializem to, kar se je slučajno rodilo v njegovi glavi ali pa kar je kje slišal zvoniti, pa -ni prebavil.
Spoznati, da se delavstvu slabo godi, ni težko. "Sa to ni treba nobene posebne učenosti. Tudi to ugane človek brez prehudega napora, da prihaja zlo nad delavce od kapitalizma.
. Ali kakor misli, da s tem znanjem že dosti ve, se prokleto moti. Ravno s tem znanjem lah-
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica,
L
"Ijepo si se napil na pogrebsčini svojega očeta ! Spat se spravi, spat!''
S težkim korakom, da se je stresel pod ,je "topil Sitar v izbo.
"Koga goniš spat, hlapec! Kdo jc pijan, hlapec tM
Jernej je mirno sedel in je mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini.
"Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijani"
Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele iile na čelu, vrgel je klobuk na tla in jc kričal.
"Molči, hlapec! Nisem pokopal enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal! Doli!" - Jernej se jc smehljal in jc stopil počasi t; sapečka; nikamor se mu ni rtiudilo.
"Ali bo kaj!"
"Odpusti starim kostem! Se prideš do počitka!" se je smehljal Jernej.
Malo je omahnil, mnl<> v«- .0 opolekel, ko je l^zel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno se je naslonil.	•
"Sezuj mi škornje!" jc ukazal Sitar.
Jernej ni nič odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo, ki mu je bila ugasnila.
"Sezuj mi škornje!"
"Ali te še ni minila norčavost?" je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. "Še diši po smrti v tej izbi; poklekni rajši in n\pli nocoj!"
I11 jc sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko, prižigal si je pipo, pljuval je preko izbe in jc molčal, dokler ni Jernej odmolil. Jernej pa jc vstal, gledal jc v tla in je prijel za kljuko, da bi šel.
"Jernej!" je vzkliknil Sitar.
Jernej jc stal pred durmi in je držal za kljuko.	'
"Da ti povem, Jernej!" je govoril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. 441)a ti povem — išči si gospodarja drugod!"
Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mcŽiknil z očmi. 44 A!"
Sitar je udaril s škornjem ob klop.
"Kaj si oglušil, hlapec t Išči si drugega go-spodarja, sem rekel! Opravil si pri meni, pri tej hiši opravil!"
ko strelja največje kozle in spravi delavce v hude nesreče.
Rrrradikalci mislijo, da so oni pravi, edrno pravi nasprotniki kapitalizma in da se jih kapi-tal trt i najbolje boje. Ravno narobe pa je v resnici. .Nikogar se tako malo ne boje kakor njih, in nič druzega si ne žele, kakor da bi ijiiel kapitalistični sistem same tuke nasprotnike.
Ves ta rrrradikalni rrrrcvolucionarizem ima samo dve možnosti: Prodajati debele, bobneče fraze, kuterih se noben maček ne ustraši, ali pa se posluževati takozvanih rrrradikalnih dejanj, atentatov, sabotaže i. t. d.
Prvo je zelo po ceni. Zmerja in ropota lahko
Takrat se je zabliskalo iz črnih nebes, zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril in se je pokrižal.
"Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj gre-lia, mladi, Bogu se priporoči in svojemu pa-tronu!"
In je odprl duri in je Sel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude misli so Sle iz srca.
III.
Kakor mlad, Sc objokan, že utolažen obraz, tako sc je zasmejal o rosno jutro iz nevihte.
Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, ki se jc bil nameril na polje.
"Kam?"
Počasi se jc okrenil Jernej.
"Na polje!"
"Na čegavo?" '
44 A?"
"Na čegavo polje?'*
Jernej se jc zasmejal naglas.
"Kaj se še nisi prespal? Se malo se odeni, če te glava boli!"
"Na čegavo polje?" je zaklical gospodar in kri mu je bušiln v lica.
rane je umrl jako moone smrti. Tako se Je lz-nejiila vsa okolica enega največjih razbojnikov, pred katerimi niso imele niti albanske ženske, kaj šele srbske, miru. In tudi Srb se je iznelbil enega največjega svojih sovražnikov, radi katerega ni mogel mirno spati več noči.
Ako hoče tujec potovati po Alibaniji, si mora preskrbiti za spremljevalca človeka, ki ima dosti poibratimov v Albaniiji, drugače je jako nevarno potovati po onih divjinah. Noben kamen, noben križ ne pove, kje je tak predrznež, ki se je upal brez varnega spremstva potovati po Albaniji. Ako pa i-ina potnik Albanca za spremljevalca, ki ima dosti pobratimov med albanskimi rodovi, potuje tako varno, kot po najbolj kulturni deželi. AW)anc<i 11111 postrežejo po najboljši moči, in ne zahtevajo nikakega plačila, ker si gostoljubnosti ne dajo plačati. Ako mu podari kdo kakftno 0-rožje, najsibo samokres, puško ali navadno pištolo ali smodnik in svinec, se mu prikupi še bolj, kot da bi mu dal nevem koliko denarja, in pripravljen bo takoj skleniti pobrat i msfcvo, kar je največja čast za tujca. Ako se pa tujec le malo zameri Albancu, je ravno tako, kot da bi sam sebe odsodil na smrt, ker napravijo prav kratek proces z njim, in nihče ne bo vedel, kje da je izginil. Kajti Albanci so še napol divji narod in se prav malo brigajo za postave, katere je izdala turška ,ali bodisi kaka vlada. Svobodno žive v svojih gorah in svoje svoibode si ne dajo od nikogar vzeti. To je skusil tudi prvi albanaki 44knez" nemški prime Wiedt, ki je komaj eno leto vladal v ahbon^ki kneževini, katero sta Avstrija ¡11 Nenu-ija spekli. Albanci So tako svojega "kneza" ljubili, da so mu še pred začetkom evropske vojne "lapo in mimo" svetovali, da je njegovo življenje najbolj varno v njegovem roj-stmem kraju. O11 je tudi rad sluial ta nasvet, ker se je bližala "huda" ura izza balkanskih in alba-nskih gora.
človek, če ima le jezik. oNbenega znanja, nobene razsodnosti ni treba za to. Kdor zna sploh govoriti, lahko tudi rrrradikalizira, rrrrevoltira, rrrrandalira, da navidejno vse poka. Navidezno. Zakaj v resnici ne poči ob te«m napenjanju nič kakor kvečjemu kakšen kumb na hlačah ali telov-niku.
Vse tisto, kar imenujejo nekateri teror, drugi direktno akcijo, lahko napravi škodo, posameznemu kapitalistu, iz stavbe kapitalističnega sistema pa ne izruje ne ene^a kamna. c« ne bi imelo delavstvo drugih, boljiih metod, kakor na-silstvo in atentate, bi kapitalizem lahko vztrajal do konca sveta, in bi se ob vsem tem "boju" le krepkeje razvijal.
"Na naše polje!" je odgovoril Jernej in je stal ob razoru miren, upognjen, roke na hrbtu.
"Kaj se to pravi: naše polje?"
Telo se je nagubančilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena lica je šinila kri.	.
"To se pravi, moje polje!"
Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbuljenimi očmi.
"Zbledlo se ti je, starec!"
Jernej se je okreznil in je fiel po razoru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato se je oblekel in je šel na ¡>olje v drugo stran, da bi ne srečal hlapca. Obadva sta šla počasi, obadva u-pognjena: gledala sta v tla in vendar sta se videla od daleč, kakor vidi človek s samim srcem, kadar ga jc strah in se mu kdo tiho bliža za hrbtom. . i
Jernej se je vrnil v hišo, ko je bila julina že na mizi. Postal je osupel pred durmi, namršil je obrvi, ozrl se je po gospodarja, po družini. Ne žlice ni Wtlo zanj, ne stola.
"Zakaj me niste klicali?"
"Ali no te klicali sosedovi?" je odgovoril Sitar. Družina se je zasmejsla.
"Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je kurent stopil hiso?"
Jerneju se jo tresel glas od srda ln od fte nepoznane bridkosti.
. . (Dalj* atedLK ! J i; Ji 71X*
PROLETAREC
UST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—L Ls»talk in isdajaUlj: -
JafMltvaaska delavska tblivii inito v Ckiea«e, Illlaels.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 z* celo leto, $1.00 s« pol let«. Za Evropo $2.60 m calo lato, $1.25 s« pol let».
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi MvallMs je poleg novega naznaniti tudi stari nsslov.
Ola<Ma »l>v«uk* •riuiuci)* JhimL — MdaltetUM ivrn v Am.riki —.
Vse pritoibe glede nerednega poáilju ajs lista in drugih nerednosti, je po
iiljati predsedniku družbe Pr. Udovick, 1B44 So. Raciae Av., Ckicago, 111.
PROLETARIAN
Ovtm4 m»é pvkltmk.é «my Tufcy Sy
Stüh Slavic Wertuaea's^ak. Ca. Clilcafa, llüaels..
Blago in kapital
Bubacription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
w. st. street, chicago. illinois
POSTAVNE OBLEKE.
Iz Nemčije in Francije prihajajo poročila, da se hoče zakonodaja pečati z — ženskimi oblekami.
Odkar se je pričela vojna smo večkrat čuli poročila iz nemških dežel, da hočejo izpodriniti francosko modo. Kljub vsemu prizadevanju in patriotizmu pa se nemške žene niso hotele odpovedati pariški modi ter pravici, da se oblaiijo po svojem lastnem o-kusu.
(Vse kaže, da ima nova zakonodaja popolnoma ekonomski značaj in da se hoče omejiti poraba materijala v oblačilne svrhe.
iVsa stoletja so se od časa do časa pečali zakonodajci s predmetom ienakih oblek, dasiravno jim je prineslo njih prizadevanje kaj malo dobička. Ob številnih prilikah, kot v sedanjem času, so stali za vsem gibanjem ekonomski razlogi. V drugih slučajih pa se je tikalo to gibanje edinole vprašanja morale.
To je bilo dejanski resnično tako glede narodov starega veka kot glede modernih narodov.,
V	Šparti, eni izmed grških držav, je bil sprejet zakon, po katerem ni smela nobena ženska nositi na sebi več kot pol unče zlata ali pa obleko, ki bi imela več kot eno barvo.
Podobne postave so uveljavljali tudi v drugih delih Grške in pozneje v rimskem cesarstvu.
■ Tekom srednjega veka so splošno prišle v veljavo postave gleda ženskih oblek. Tako na primer navajajo neko francosko postavo, c katero se prepoveduje ženskam nositi modro, škrlatno ali sivo barvo, kajti te barve so bile rezervirane za plemstvo moškega spola.
Tudi so obstajale postave, katerih, je smel nositi obleko gotove vrate le človek, ki je pripadal popolnoma določenemu razredu. Z drugimi besedami niso smeli revni oponašati bolje stoječih smrtnikov. .
Stoletja so nosili klobuke le višji razredi in vi številnih deželah, kot na primer v Angliji, so smatrali za sramotno, če je nosil pri-prost človek klobuk.
V	srednjem veku so se pečale oblasti tudi s problemom, na podlagi katerega so se skušali moški oblačiti toka, da so bili podobni šenskam.
flPre»ba je pripomniti, da so v o-nih časih igrale pri moških veli kansko vlogo take stvari, kate rim se današnji moški smeje, kot so naprimer trakovi, peresa in celo laaulje.
V	Ameriki so bile predvsem pu-ritanske držsve, v katerih so z ▼so strogostjo nastopali proti le-metov.potičenju moških. Sprejemali so postave, s katerimi so na tančno predpisovali moško obleko ter prepovedali nošo gotovih predmetov.
Sedaj pač ne gre za tako ozko-srčnost, ampak za to, da se gotov materijal, ki ga potrebujejo v druge namene, ne porabi pri oblekah.
It Aten poročajo, da je grški mornariški poročnik Rakapolur odkril južno od otoka Lemnose slučajno v globočini 5 do 55 me trov razvaline prsdavnrga mest t obsegu ft taa, ki He je morah ipogrezniti v morje. <
Izhodišča meščanske (burzoarzne) družbe je kmctovaUtvo in mala obrt (rokodelatvo).
Kmetiška rodbina si je prvotno vse svoje potrebščine sama preskrbovala. Izdelovala je vsa sredstva za hrano, vse orodje, vso obleko za svoje člane, sama si je postavila vse domovanje i. t. d. Proizvajala je bas toliko, kolikor je potrebovala, več ne. Sčasoma pa je vsled napredovanja v kmetovanju dospela tako daleč, da je proizvajala veliko več, nego je sama direktno potrebovala. 8 tem je prišla v položaj, da je mogla svoje izdelke, (pridelke) zamenjati za take, kakršnih sploh ni izdelovala (oz. pridelovala), oziroma kakršnih ni prav znala popolnoma izdelovati, n. pr. za nakite, orodje \orožje i. t. d. Radi zamenjavanja so postali ti izdelki blago.
Blago je izdelek, ki se ne uporabi v oni obrti, v kateri je bil izdelan, ampak ki je določen v za-menjavanje za izdelek druge obHi. Pšenica, ki jo je kmet pose jal, oplel in požel za svojo lastno porabo, ni blago — to je šele ona pšenica, ki se je pridelala za. prodajo. Prodajati pomeni zamenjavati eno blago za drugo blago, in to za takšno, katero ima vsakdo rad, in ki postaja s tem denar, n. pr. slato.
Kmet je postal — kakor vidimo — z gospodarskim razvojem izdelovalec blaga. Rokodelec v samostojni mali obrt ni ji je izdelovalec že od počet ka. Ta ne prodaja le tega, kar preveč izdela, ampak izdeluje le za prodajo.
Proizvajanje blaga pa zahteva dvoje: prvič, da se ne proizvaja v vseh obrtih eno in isto, temveč da je nastopila v družbi delitev dela, drugič: da zamenjevali prosto razpolagajo z izdelki, katere zamenjujejo, da so ti njih zasebna last.
Čim bolj se razvija delitev dela v posamezna področja, čim večji obseg dobiva zasebno lastništvo, tem bolj gine proizvajanje za lastno porabo, ker ga izpodriva proizvajanje blaga.
Delitev dela vodi končno do te«<a, da postaje tudi prodajanje in kupovanje posebna obrt, kateri se posveča posebna vrsta ljrtdi, ki jih naziv-Ijamo trgovce.	———
Njihovi dohodki prihajajo iz tega, da po ceni kupujejo in drago, prodajajo. S teui seveda ni rečeno ,da morejo trgovci cene blaga prostovoljno določevati. Cena blaga je odvisna v zadnji vrsti od svoje menjalne vrednosti. Vrednost blaga določa na sploh tista množina dela, ki je bila potrebna za proizvajanje. One blaga pa se skoro nikoli ne vjmeajo natančno s svojo vrednostjo, določajo jih poleg proizvajalnih razuter tudi tržne razmere, predvsem povpraševanje iu ponujanje — koliko je namreč izdelanega blaga na prodaj in koliko se ga hoče. Pa tudi cena je podvržena še gotovim zakonom. Je namreč na določenih mestih in v določenih dobah določena. Ako hoče trgovec doseči večje cene pri predajanju, nego so bile tiste. za katere je kupoval, to je: ako hoče doseči dobiček, ga doseže le na ta uačiiy da* kupi blago na pravem mestu in v času, kadar je poceni, in prodati ga inora ob času, ko je drago.
Ako kupi kmet ali rokodelec blago, stori to zato, ker ga potrebuje za svojo in za svoje družine uporabo kot življensko ali proizvajalno sredstvo. Trgovec pa ne kupuje blaga za svojo lastno uporabo, ampak da ga tako porabi, da dobi iz njega dobiček. Hlago in denar, ki se uporablja v to svrho, imenujemo kapital.
Nobeno blago, pa tudi noben denar sam ob sebi ni kapital. lie za niih uporabo gre. Tobak, ki ga trgovec kupi, da ga z dobičkom zopet proda,
je zanj kapital. Tobak, ki ga pa kupi, da ga sam pokadi, ni zanj kapital.
Prva oblika kapitala je trgovski kapital. Ta je sicer enako star kakor oderuški kapital, katerega dobiček so obresti, ki jih pograbi kapitalist-za posojeno blago ali za posojeni denar.
Kapital se tvori na določeni stopnji proizvajanja blaga, seveda na temelju zasebnega lastništva, ki je temelj vsega blagovnega proizvajanja Zasebno lastništvo pa dobiva pod vplivom kapitala popolnoma novo obliko. Poleg malomeščanske oblike, odgovarjajoče razmeram male obrti, se sedaj pojavlja tudi kapitalistična oblika. Zagovorniki današnjega zasebnega lastništva pokazu-jejo le na obliko v mali obrti. In vendar bi bili slepi, ako bi danes pregledali kapitalistično obliko zasebnega lastništva.
Na oni stopnji gospodarskega razvoja, o kateri sedaj obravnavamo, ko je kapital le trgovski in oderuški, se pojavlja šele malo znakov te kapitalistične oblike, ali tudi ti so opažanja vrtnini
Dohodki kmeta in rokodeh-a so v dobi gospodarstva male obrti odvisni v prvi vrsti od njegovega iu njagove rodbine značaja, od njegove pridnosti, sposobnosti itd. Množina trgovčevega dobička je pa tem večja, čim več blaga ima na prodaj. Ako prodani 10.0tX) funtov tobaka, zaslužim ob enakih razmerah stokrat več, nego tedaj, ako morem pro<lati le 100 funtov. Isto velja za oderuha. Dohodek kapitalista — kakor kapitalista — je odvisen v prvi vrsti od njegovega kapitala.
• Delavna moč in zmožnosti posameznikove so omejene; prav tako tudi množina izdelkov, katere more delavec ob določenih razmerah izdelati. Ta ne more prekoračiti določenega razmerja. Denar pa se more gromaditi in gromaditi brez konca in kraja- In čim več ima kdo denarja, tem bolj mu raste, ako ga je porabil kot kapital. Tako si je mogoče pridobiti neizmerna bogatitva.
Ali zasebno lastništvo poraja tudi novo možnost. Zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev pomeni za vsakega pravno možnost, du si jih nabavi, možnost pa je tudi, da jih — to je sredstev za življenje — izgubi, torej da pade v popolno siromaštvo! Oderuški kapital izkorišča pomanjkanje ter ga obenem množi.
Dobiček brez dela — neizmerno bogastvo enih — popolna revščina drugih — to je kapita* listična oblika zasebnega lastništva. Ta oblika pa ni popolnoma jasna, dokler sta trgovski in oderuški kapital v pore t k Ui razvoja. Zlasti najhujša stran, revščina, se pojavlja še slabo, brezposelnost je izjema, ni še stanje velikih vrat ljudi.
Prav tako kot ostali izkoriščevalci, n. pr. v srednjem veku fevdalni posestniki — o katerih sicer tukaj kaj več nc bomo razpravljali — sta tudi trgovec iu oderuh na tej stopnji odkazaua na to, da vse vete mala obrt v, mestu in na deželi iu se razvija. Doslej je še veljaven nazor: Če ima kmet denar, ga ima ves «vet. Trgovina ne uničuje proizvajanja v malem, ampak ga podpira v nekaterih slučajih.
Oderuh izkorišča dolžnika, ali nc hrepeni po njegovem uničenju. Izguba izdelovalnih sredstev ni ob teh razmerah pravilen družabni pojav, ampak posebna nesreča, ki jo je zakrivila nenavadna nezgoda ali neobičajna nezmožnost. Revščina pa se smatra za izkušnjo, poslano cd Boga, kazen za lenobo, za lahkomiselnost itd. Ta nazor živi še sedaj v malomeščanskih krogih, in vendar je nastala brezposelnost (siromaštvo) pojav popolnoma druge vrste, nego je bila včasih.
Čudeži enega stoletja«
Črna Gora
&e pred kratkimi leti, pred prvo balkansko vojno s svojimi 9080 kv. km. manjša od Kranjske, je Orna gora po balkanski vojni narasla na 16.000 kv. knt, je torej nekoliko večja kakor Kranjska z IUtro in Trstom. Prebivalcev je imela leta 1912. samo 285.000, danes jih ima kakih 500,TXX).
Gorata in nerodovitna je Orna gora, globoko *zajedene so doline med visokimi gorami, ki se dvigajo 2900 m visoko, deloma pokritimi z gozdovi, dasiravno je tudi v tdh gocodovih «ekira že močno pela. V goratih krajih Orne gore se bavi prebivalstvo z živinorejo, za katero ima na razpolago obsežne pašnike, samo v dolini proti Skadnke-mu jezeru se je razvilo dobro urejeno poljedelstvo, ki pa ni nikdar moglo zadostiti potrebam dežele, vsled česar je bilo razumljivo stremljenje Črnogorske vlade po rodovitnih albanskih niža-vah. '
InduHtrijalno ni pomenila Orna gora nikdar ničesar, Čemur je pač pred visem kriv značaj prebivalstva in dej-stvo, da manjka Orni gori izdatnih voda. Kraška tla so namreč tudi tu popila vse večje toke in kjer tečejo večje reke, so tako težko dostopne in tako ozko zajedene v doline, da na uvedbo večjih industrij sploh misliti ni bilo mogoče.
T)rina s Tare, Pivo in I/imom teko proti Donavi, Zeta, Morača in Rijeka v Skadrsko jezero proti Jadranskemu morju. Razvodje gre od I/ov-četta preko GraHbva do Maganika 2134 m. preko Stola 2259 in v Severoalban^ke gore.
izmed gorovja je najvišje pogorje Dnrmitor s Oerovo petino '¿508 m. Dnrmitor velja za ugasel vulkan ,za kar govori tudi dejatvo, da je najti tam errptivno porfirno kamenje.
•Poleg že omenjenih gora je omeniti še Kirčki Kom, 2490 m .Oradište, 2216 m. Jablanov vrh, 2203 m, Žijovo, 21*1 m. Ljubično 2239 m in Visi-tor, 2260 m. Lovčen, ki je zapiral Orno goro proti Kotoru, se dv'tga 1759 m visoko.
IlOKd med največje je Peč z 18,000 prebivalci, nato Podgorica z 10,000, Ulčinj in Nikšič, vsa-
ko s 5,000 Cetinje s 4,000 in Bar s 2,000 prebi-' vale i.
Iz Bara, ki je še prav primitivno pristanišče, gre ozkotirna železnica s Virpazar Ob zapadnem koncu Skadrskega jezera, ki je prišlo v črnogorske roke in ki si ga je črnogorska vlada tekom te vojne popolnoma lastila s Skadrom vred, ki je štel pred dvenu leti kakih 30,000 prebivalcev.
(Prebivalstvo Orne gore je večjidel srbsko, pri zadnji okupaciji po balkanski vojni pa je dobila ( rna gora tudi in nogo Albatveev, ki so po večini kristjani ali mohantedanei, dočim so Srbi pravoslavne vere z maiimi izjemami.
'Metropolitu na Oetinju je podrejenih 16 samostanov, katerih najslovitejši so na Oetinju, v Ostrogii in M orači. Katoličani pa »o podrejeni katoliškemu metropolitu v Baru.
Kdaj so nastopile v Evropi prve gledališke igralke? V zgodnjem srednjem veku so sicer uprizarjali po rele dneve dolge cerkvene igre, tako-zvatie pasionske in božične, v katerih so važne ženske vloge, toda ženske niso sodelovale pri teh igrah. Samo redkokdaj se omenja v 14. in 15. stoletju nastop ženske v kakšni vlogi kot posebna izrednost. Od te dobe so nastopale vedno gosteje ženske pri pasijonskih igrah, zlasti na Francoskem. V Nemčiji se dobe tozadevna poročila šele v poznejšem času. Tako poroča kronika, da so leta 1557.- gojenke neke šole v Kislebnu uprizorile igro o izgubljenem sinu. V Kngadinu so sosedova le ženske leta 1554. pri predstavljanju * Mudite" in 1. 1589. so brandeburške princezinje in plemiške dame uprizorile neko božično igro.
Znana igralnica hazardnih iger v Montekar-In je imela J913. leta 49 mil jenov frankov čistega dobička. Ak o pomislimo, da ima A vst ro-Ogrska državna banka v normalnih letih 90 miljard denarnega prometa ter izkazuje letno približno 25 miljonov kron dobička, tedaj moremo razumeti ogromni dobiček, ki ga ima igralnica v Monte-karlu na škodo in neirečt) človeštva.
iNaš svet je dom zelo različnih ljudi in med njimi je tudi mnogo takih, ki nočejo ničesar slišati o razvoju in napredku. Vea avet jim je nekaj popolnoma neizpre« menljivega. Največ, kai*priznajo, je to, da umirajo ljudje, pa se role drugi namesto njih. Ali da se Izpreminjajo vse razmere in da se v tem upreminjanju lahko izsle-de gotovi zakoni, se jim zdi naravnost krivoveraka misel. Recite takemu človeku, da so bili naši pradedje divjaki, da niso le nagi, neuiniti in nepočesani tekali po zemlji, ampak da so imeli celo ka-nibalske navade, pa se mu zamerite, kakor da ste smrtno užalili njega in vse njegove prednike. "Tako je, kakor je bilo, in tako bo" — to se mu zdi vrhunec vse modrosti.
Dobro bi 1>il(^ če bi se taki ljudje včasi malo zamislili iu si izkušali predstaviti le tiste izpre-membe, ki nant jih je prineslo zadnje stoletje. Kaj je sto let! V večnosti šteje prav toliko kolikor trenotek. Ampak ni nam treba jemati na pomoč večnosti, ki je nam časovno omejenim bitjera tako težko razumljiva. Kaj pa je sto let, ako vzamemo takozvano zgodovinsko dobo človeštva v po-itev, ki jo lahko cenimo plibiližno na 6000 let! Kaj, če se spomnimo, da je približno miljon let, odkar >e je v terciarni dobi pojavil naj primitivnejši divji človek? Kaj, če računamo, da je naša zemlja le okroglih sto miljonov let starat
In vendar so se v kratkih sto letih izvršile take globoke in obširne izpremembe, da bi se morali sami sebi smiliti tisti, ki zanikujejo napredek in razvoj, če le vsaj površno pregledajo te izpremembe.
Danes sta čas in daljava zelo relativna pojma. V normalnih dobah pošljemo lahko po kablu br-zojav kamorkoli v Evropo in čez nekaj ur dobimo odgovor. V Chi eagi večerjamo; potem sedemo na ekspresni vlak in drugi dan lahko kosimo v New Yorku. Pri telefonu pozvonimo, na tisoče milj oddaljeni prijatelj se nam oglasi in po žici se z njim lahko pomenimo, kakor da si sedimo v parlorju nasproti. Par ur nam vzame, da obiščemo v avtomobilu znanca, ki živi sedemdeset, osemdeset milj od nas. Kdor ima pa aeroplan na razpolago in ga zna ravnati, preleti z njim igraje sto milj na uro.
8anje pesnikov in vizije prerokov so se uresničjle v dobi, v kateri živimo.
C-ie pred sto leti so bili stiki med ljudmi v marsičem podolbni onim iz časov Abrahamovih. Potovanje čez ameriško prerijo se je še leta 1809. zelo malo razlikovalo od onega čez puščave Mezopotamije v dobi očakov. Neapoleonove jadrnice so bile pač večje od nekdanjih Cezarjevih; toda zgrajene in opremljene so bile skoraj enako. Sploh je vpisanih v zgodovino zadnjih sto let več in mnogo važnejših izumov v vseh panogaih človeškega duševnega dela, kakor v vseh preteklih dobah..
Vzemimo la zgled le način ogrevanja in razsvetljevanja. Se žive ljudje, ki so poznali le ognjišče, v bogatejših hišah pa odprt kamin. Lojene sveče so bile že lu-,ksus v primeri s trskami, s katerimi se je svetilo po neštetih hišah. Kakšna razlika med temi primitivnimi metodami in sedanjo kurjavo in razsvetljavo s plinom in elektriko!
•Šivanje, tkanje, pletenje, vezenje so bila v pravem pomenu besede ročna delo. Danes opravljajo vse to in še marsikaj druzega duhovito zasnovani • komplicirani stroji, ki jih pogostoma žene elektrika. Zamislimo si gosje pero, ki ,je včasi splošno služilo za pisavo, še naši stari očetje so se ga posluževali in tudi mnogo naših očetov; pa vzporedimo z njim pero, ki so avtomatično napolnjuje, in pisalni stroj. Spomnimo se na računski stroj, ki Sešteva iu odšteva in pomnožuje. Poglejmo na skok od srpa in kose do velikih strojev, ki žanjejo, mlatijo in »i-pajo čisto zrnje v vreče. Pomislimo na razliko med metlo in strojem, ki izsesa zadnji prašek iz preproge. Kakšna je razdalja med lokom, pušico in sulico ali pa tudi med puško na kamen, pa današnjo hrzostrelno strojno puško! Kaj so vsi bojni pripomočki Napoleonove in Wcllingtonove armade v primeri s sedanjimi dread-noughti, tanki, aeroplani, subnia-rinkami, plinovimi bombami in te-
kočim ognjem. Kaj je nekdanja kurirska pošta poleg sedanjih bliskovitih poročil po žicah pod zemljo, na zemlji in pod vodo in po zraku 'brez žic!
Kolikorkoli so bili številni, važni in duhoviti izumi tega stoletja, grr pa veudar prvo mesto med njimi železnicam in parobrodom. To je dvoj« najvažnejših sredstev, ki sta takorekoč zmanjšala zemeljsko oblo, skrajšala vse razdalje, omogočila redne atike med vsemi narodi in svetovno trgovino. Železniee in parobrodi ne prevažajo le oseb, ampak omogočajo dodavanje in izmenjavauje surovin in blaga med mesti, deželami, med vsemi deli sveta. Novo znanje in novi izumi se z njih pomočjo razširjajo po vsem planetu. Poznejši izumi so zboljšali in pospešili njih učinkovitost in dopolnili njih rezultat, ali nadomestiti jih doslej niso mogli. Tuintam žene električna sila namesto parne
železnico jjDieslovi motorji zamenjavajo parni stroj; toda ie-leznica ostaja železnica, ladja je ladja.
•In vendar je pisal neki časopis v New Yorku prav pred sto leti, 1817., naslednje: 44Henry Meigs, nadarjen član legislature je izgubil mnogo svojega vpliva iu znatno oškodoval svojo bodočnost s trdovratno trditvijo da bi vozovi, gnani s parno silo, lahko o-pravljali službo po deželi.M
Leta 1885 je London Quarterly Review'» priporoča parlamentu, naj omeji hitrost vožnje na železnicah na 8 do 9 milj na uro, seč 44 kaj pomaga prebivalstvu, Če vozi železniški voz dvakrat tako hitro kakor poštni vozovi t** Dne 14. decembra 1829 je pa neki bal-timorski časopis naznanjal, da je dan poprej neki železniški voz", na katerem je bilo 37 oseb, vozil po tiru z 11 grozno" hitrostjo 10. milj na uro, tako 14da se niso mogli gledalci niti zavedati te hitro8ti." Koliko bi si mogel domišljati dandanes navaden biciklist, ki ne bi mogel voziti hitreje?
Še leta 1842, so pozivali prebivalci Dorchestra, Mass., državno legislaturo, naj 44obvaruje mesto nesreče, da bi se tam ustanovila Železniška postaja."
Vrhunec je pa dosegel neki javni shod v Lancastru, Ohio, ki je leta 1828 sklenil resolucijo s sledečimi stavki: 44Ako bi bil Bog hotel, da bi njegova bitja potovala s strašno hitrostjo do 15 milj ns uro, bi bil to proglasil v svetem pismu. Ker ni v svetem pismu ničesar o tem, označuje shod železnico za delo Satana, ki hoče ž njo zvabiti duše v pekel/'
Kdor se včasi tako ozre nazaj in spozna ogromne izpremembe v času, celo v tako kratkem času, kakršno je eno stoletje, si utrdi prepričanje, da napreduje Človeštvo kljub vsem zaprekam, kljub vojni in grozi, in da je ta napredek zakon razvoja, ki ga tudi
peklenska vrata" ne premagajo. Tedaj mu bo jasneje, da tudi socializem ni sanjarija in fantazija in 44grozna hitrost", ampak sad istega razvoja, ki je splodil železnice in parobrode in svetovni promet in zbližal narode tako, da se naposled /tudi lahko zedinijo
za skupno korist.
————— /
iPo uradnih podatkih naučnega ministrstva so imeli v šolskem letu 1912—1913 v Avstriji 559 srednjih šol, Od telh je bilo 343 gimnazij in realnih gimnazij, 148 realk in 68 lice je v. V državni upravi je B31 frimnazij (t. j. nad 67 odst.) in 117 realk (7<9 odst.), toda niti enega liceja, v deželni pa 23 realk in 12 gimnazij, škofije vzdržujejo 34 gimnazij in 3 realke. Privatnih srednjih šol je.49. — Po učnem jeziku se deli šolstvo tako-le: Nemci, ki tvorijo 35.5 odst. vsega prebivalstva v Avstriji, ims-jo 140 gimnazij (nad 40 odst.), 83 realk (nad 56 odst.), licejev pa 42 (nad 61 odst.) Oehov je v Avstriji 23 odst., gimnazij pa ims-jo 68 (t. j, nad 19 odst.), realk 42 (28 odst.) in 11 licejev (16 odst.). Poljakom (17.7 odst. prebivalstva) je na razpolago 93 gimnazij (t. j. 27 odst.), 14 realk (9 odst.) in 10 licejev (14 odst.) Na vse ostale narodnosti pa odpade 25 gimnazij, 8 realk in 5 licejev. Slovenci in Rusini nimajo niti ene svoje realke. Dvoje«ičnih je ds-nes 17 gimnazij in 1 realka, <ki jih obisknjejo večinoma Slovenci, Rusini in Riwnuni. Ženskih gim^ nazij in realnih gimnazij je 32.
Kako se ubija socializem.
a e

NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU GORIÖARJU. - Etbin Kriatan.
SREDNJI STANOVI.
Delavstvo je tinti element, ki je najbolj neposredno odviseu od razmer v industriji, ker je v njih edina možnost njegove eksistence. Zanj va* lja bolj kakor za vse druge zakou "8 trebuhom ta kruhom" in delavci so glavni nomadi našega ¿asa. Preseljevanje delavstva je v resnici tako veliko, da ni bilo v vsej preteklosti, odkar so se ljudje navadili na «talna bivališča, nikdar take obširne selitve, kakor sedaj; niti tisto gibanje plemen ob začetku srednjega veka, ki je v zgodovini zabeleženo kot selitev narodov, ga ne presega, niti ne doaega.
Posebno zgovoren zgled daje Amerika, ki je prav v tem oziru zanimiva, da se je vredno ob drugi priliki pobaviti z njeno zemljo kot z nase-ljevališčero.	«'* •
Romanje delavstva ima pa za posledico se druge selitve, ki ao tudi tipične. Kakor vemo, ni kapitalizem le izkoriščevalec delavstva, temveč je ie veliko bolj usodepoln za takozvane srednje stanove. Pred zmago kapitalističnega sistema so veljali obrtniki, mali trgovci za hVbtišče organizirane družbe. Fevdalizem je sicer zelo obrezoval njih politične p^ivice, toda njih eksistenca je bila ta vladajoče' razrede, za plemstvo in duhovščino neizogibno potrebna, ker je bila produkcija potrebščin odvisna od njih.
V kapitalistični družbi se je to izpremenilo. Njih fakcijo je prevzel kapitalizem sam; on pro-ducira sedaj po svojih metodah. Mali ljudje mu delajo le napoto; mali producenti ovirajo popolni razvoj Čistega kapitalizma in vsled tega je popolnoma dosledno, da se jih hoče otresti. Njemu je to ložje, kakor njim ohrajuha, ki jo morejo voditi le t nezadostnimi sredstvi.
Delavstvo je v sedanji družiti izkoriščano. •Kapitalizem varuje svoje interese in to. pi drugače mogoče, kakor da jemlje delavcem produkte njihovega dela. Toda obenem je vendar v njegovem življenskem interesu, da si ohrani delavstvo, ker bi si odžagal vejo, na kateri sedi, ako bi zatrl silo, ki mu ustvarja dobičke.
Drugače je z malimi producenti in malimi trgovci. Kot taki so zanj popolnoma nepotrebni; le relikvije iz minolih časov so, v sedanji družbi antikvirani. Kapitalizem ni nikakor interesiran na njihovi eksistenci; nasprotno, zadržki na njegovi zmagoviti poti so. V njegovem interesu je njih pogin. In uničuje jih — mehanično in namenoma.
POIZKU8I SAMOOHRANE.
Kar je napadano, se brani, kakor se zna in more. Kar živi, ne mara umreti, dokler ima le kaj upanja, da si ohrani življenje. Navadno je tako upanje zelo trdovratno, tudi če nima nobene podlage. Mali obrtniki sicer lahko vidijo, da propada njih razred čitncialje bolj; Uhko bi tudi spoznali, da se to ne godi slučajno, ampak po očit -nem, neodvratnem zakonu. Lahko bi odkrili, da ni bodočnosti za srednje stanove, ker jih veleka-pitalizem kratkomalo ne more trpeti.
Ali večini je resnica prebridka, da bi jo priznali. Če se jim dokaže, da je tako, se še tolažijo, da mora biti v računu kakšna napaka, ali pa da ni pravila brez izjeme; v najhujši stiski, če ne morejo nikakor utajiti uničujoče tendence kapitalizma, odmikajo v duhu katastrofo svojega raz-leda v bodočnost. 44Zgodil«se bo nekoč, da ne bo več samostojnih rokodelcev, neodvisuih malih trgovcev, ali ta dan še ni prišel. Mi smo še lahko mojotri, gospodarji; držimo se'torej, dokler je mogoče."
Vse take samotolazbe, vse prisilno dviganje lastnega poguma ne more ustaviti naravnega procesa, ki je neizprosen do brutalnosti. Tudi če ne pride popoln pogin, postaja eksistenca od dne do dne težavnega in strah grozi, da premaga vsako upanje.
¡V takem položaju se začne tudi marsikateri "sani ost a len gospodar" ozirati po tisrteni prostor-
čku na tej zemlji, kjer ¿e niso tako kritične razmere za njegov razred, po prostorčku, kjer bi dobil šotor njegove eksistence solidnejšo podlago.
Tudi 9rednji stanovi postajajo na tá način 44brezdomovinei,> in pojo pesem 14ubi bene, ibi patria."
SELITVE MALE BURŽO AZIJE.
Delavstvo ima pri svojih selitvah svojo kažipot; zanj so merodajne industrijske razmere. Gledati mora, da pride tja, kjer Me bodo potrebovale njegove roke. Óe se lielijo pripadniki srednjih stanov, morajo iskati kruje, kjer so ugodnejši pogoji za njih eksistenco.
Izbira postaja čiuidaije manjša, ker prevladuje kapitalizem čimdalje bolj. Na slepo srečo menjavati bivališče je vse bolj riskirano. Prelahko pride človek tu z dežja pod kap. Vsaj nekaj gotovosti ali pa vsaj verjetnosti za ugodnejče pogoj* jc treba, preden se stori usodni korak.
(Nekaj take verjetnosti je tam, kjer more človek tudi v tujem kraju priti med svoje, med ljudi iz svojega kraja, svojega naroda. Pred vsem prihaja tu jezik na pomoč. Med tujci je težka kupčija, ako ne znaš govoriti z njimi. Rojaki bodo veseli, če najdejo človeka, s katerim se lahko sporazumejo. Tam najdejo tudi te in one priljubljene šege, luhjto se obnašajo po svoji stari navadi, in avtosugestija je pogostouia tako velika, da se zdi človeku v tujini, kakor da kupuje domače blago, ako mu ga prodaja rojak, četudi je v resnici prav tako tuje kakor v v*aki drugi prodajalni. V hranjariji svojega rojaka se zdi človeku, kakor da je tam našel košček svoje lastne domovine.
. Kakor so včasi armadam sledili marktten -derji, tako romajo za trumami modernih delavskih nomadov mali trgovci, rokodelci, gottiini-čarji i. t. d. V normalnih rarzmerah je tu sVdte-nistvo bolj sporadično; gotove okoliščine pa spravijo kar cele trume takih iskalcev boljše sreče v gibanje. In tedaj dobi tudi njih selitev lahko poseben pomen.
BOSANSKI ZGLED.
Ko je Avstrija okupirala Botno-IUrcegovino. je bila ta dežela še vsa na slopnjl fevdalizma, k* je imel pod turškim režimom svojo specifično barvo, sicer se je pa pópolnoma vjemal z glavnim zakonom nekdanjega sistema po kulturni Kv-ropi. Aga in beg sta izsesavala bosanske kmete kakor nekdaj baron svoje tlačane.
Avstrija sama se ni bila industrijalno kaj posebno razvita. Po Cislitvaniji je prevladovalo poljedelstvo, po ogntki polovici je bilo gospoder* stvo skoraj popolnoma agrarno. Toda svoje gnezdo je imel kapitalizem že v habsburški monarhiji in Bosno je smatral za dober plen, ki mu pbma->' ga toliko na noge, da bo mogel usletaeje sprejeti konkurenco z zunanjo podjetnostjo. Dežela inin bogate naravne zaklade, dotlej še večinoma popolnoma nedotaknjene. Treba jih je le dobiti v roke, da se izčrpajo iz njih miljonski dobički. Ljudstvo, ki še ni izkusilo industrijskega življenja in ni poznalo vrednosti denarja, bo dober ma-terijal za ceneno delo. Avstrija je imela 44paclfi-cirati" deželo; v ta namen je bilo treba vsaj nekoliko železnic, ki so bile zaželjene tudi iz strate-gičnih razlogov . Za stavko in obrat so se morali pošiljati vsaj za gotove panoge izkušeni ljudje iz monarhije v okupirano deželo. Znatna okupacijska armada je imela svoje potrebščine, ki so se vsaj deloma v deželi ceneje dobile, kakor če hi se dovažale iz notranjosti cesarstva; za raznovrstna taka dela je bilo treba delavcev. V deželi
je prideloval tobak, in država, ki je imela že doma monopol na snov za kajo, je ni marala v Bosni prepustiti drugim, zlasti ker nosi tobak velik dobiček in ker je bilo v zasedenem kraju do. biti najcenejše delavske moči; toda paznike in razne strokovne delavce je bilo le treba poslati iz monarhije tja.
Krasni bosanski pragozdovi so takoj postali predmet špekulacije. To, kar se v Ameriki imenuje graft, je cvetelo, da je »bilo kaj. Nekatere sleparije v velikem slogu so sčasoma prišle v jav-nost; o drugih vedo le tisti, ki so bili udeleženi. Na vsak naftn je zapela sekira po teh čudežnih lumah, nastale «o žage, raivila se je lesna industrija v modernem zmislu. Tudi tu je bilo poleg domačih treba izvežbanih delavcev, ki <so zahajali tja iz raznih krajev monarhije.
•Njim so pa sledili Ijudtjc, ki žive od delav -stva. Ne nekoliko posameznikov, ampak cele Čete so jih šle v Bomio in Hercegovino. Tukaj se malemu obrtniku, malemu trgovcu, gostilničarju še nt bilo treba bati uničujoče konkurence velekapi» talizma. Tukaj, kjer si je moral sam šele osvajati in pripravljati teren, jih je smatral za svoje predstraže, za svoje pionirje in agente. Tukaj jim je dal Živeti, ker so morali opravljati »lužbo zanj dotlej, dokler se sam ne ukorenini, ne ustvari svojega monopola, in jih potem ubije.
OBLJUBLJENA DEŽELA.
Bosna — da, to je bilo mogoče smatrati za obljubljeno deželo. Že armada, ki je bila namenjena, da uredi tam 44niir in red", da zatre pun-larstvo in napravi pot "kulturi", je potrebovala ljudi iz monarhije. Ljubi Bog, kako «e morajo počutiti v tisti puščavi, med nekulturnimi 41 barbar ji", gospodje oficirji, ki so bili doma vajeni civiliziranega življenja! Kdo jim zna tam napraviti pravi dunajski *4šnicel", kdo speči bruhajoče žemljice avstrijskega sloga T Uniforme, ki bi jo sešil nerodni bosanski krojač, kateremu so modni listi neznana dežela, bi moralo biti sram korporala, kajše stotnika in majorja!
Poleg armade je pa novo naseljeno delavstvo. Ali naj znese svoje zaslužke bosunskim dučandži-jam in opančarjemt tudi ono bo moralo biti veselo, če najde tam. nenadoma avstrijske prodajalne, avstrijske ali ogrske gostilne, obrti, bördele. Tudi tem proletarcem bo jezik domačinov tak kakor španski in srečne se bodo morali čutiti, če se bodo'v trgovini lahko zmenili po svoje.
Razun tega je Bosiia okupirana dežela. To se pravi: Domačini so sumljivi. Puntarska drhal, iz katere je treba šele napraviti ljudi. Naravno je, da ne morejo veljati za enakopravne s kulturo-nosci. Iz tega sledi, da je treba prUlecem, stebrom novega režima, oporam cesarstva in repre -rentantom 44kulture" priznavati pravice in privilegije, ki se morajo odrekati nezanesljivim domačinom.
Okupacija je izjemno stanje. V vojni se povišajo cene, tudi v dobi okupacije se je treba % tem sprijazniti. V taki situaciji je Še mogoč dobiček.
Da, to so razmere, v katerih je še opravičeno upanje. Tu ima 14romantika" še tla pod nogami. Tu je še mogoče priti do bogastva. Danes začneš s kantino, čez nekaj časa napraviš 44dunajsko gostilno", v par letih imaš hotel, pravi evropski hotel. Liferacije za armado se morda lahko dobe.
se ustanovi kakšna tovarna, se nemara doseže pogodba, da morajo delavci znamke, ki jib di«oe za pla<vo, izmenjavati pri tebi, kar pomeni ss4ho po sebi toliko, kolikor da morajo kupovati pri tebi.
Lahko se zgodi da se seznaniš iz intendan -dom, z uradnikom, ki oddaja dela ali koncesije, z ravnateljem nove tovarne. Tukaj trepečea pred kapitalizmom, tam postaneš morda še sam kapitalist. Tako je, kakor da greš v deželo, v kateri so odkrili zlato.
POLITIčNi ZNAČAJ.
Elementi, ki se selijo na ta način, so lahko vse, le ne revolucionarni. Ne vodi jih nič dru-zega, kakor dobiček, ta jim pa nalaga vdanost napram tistim, ki imajo moč v rokah. In po tem pravilu se ravnajo, Navaden človek bi dejal, da so klečeplazni in petolizei; oni imajo za to lepše
izraze in imenujejo te lavtnoeti zvestobo in lojalnost. •
Vlade poznajo to. Če ao količkaj odprte glave, razumejo, da izvira vaa taka vdanost iz sebičnosti in da sega natančno tako daleč kakor dobiček. Vendar jim je pa kupljena zvestoba več vredna od nikakršne; zato jo plačujejo. Iz tega razmerja se ne more razviti nič druzega, kakor korupcija, in ta je šla v Bosni via vseh koneih in krajih v klasje. Trpelo je pri tem ljudstvo; oba faktorja, ki sta iskala svoje interese, sta bila zadovoljna. •
Bosna je lep zgled. Enaki sadovi zore povsod v enakih razmerah.
Avstrijska vlada — in poleg nje tudi ogrska — je bila pri tem naseljevanju ie posebej intere-siran*. Dasi je berlinska konferenca naložila habklburški monarhiji le okupacijo Bosne in Hercegovine v svrho 44pomiritve" in 44ureditve no-t run jih razmer", niso vladajoči niti trenotek mislili na to, da vrnejo deželo kdaj Turčiji ali Hrbiji ali da ji dajo na izbero, kam hoče spadati. Od začetka so smatrali Bo*no za osvojeno deželo, le da ni*o mogli javno izreči tega.
Da se ja osvojitev utrdi in za pozneje prepreči vsaka irprememba, je bilo treba deželo čim bolj poavstriti, torej porezati domaČemu prebivalstvu peruti. Deloma je bila to naloga armade, vojaške žandarmerije, uradov in sodišč, ali ker vsi ti faktorji vendar nikdar ne morejo zamenjati prebivalstva, je vladi všeč vsak proces, ki izbrise pravi značaj dežele in ji da čim ve* njenega.
SADOVI.
DobiČkarski priseljenci so kaj dobro sredstvo za to. Oni prinašajo svojo narodnost s seboj, ali pa napravijo iz nje tisto narodnost, ki je vladi najbolj všeč. Doma so Čehi veliki naro-dovci; tisti, ki se selijo v takih prilikah, ne aredo v Bosno kot Čehi, temveč kot Avstrijci. Ce bi kazali svojo pravo narodnost, ne bi mogli pričakovati toliko ugodnosti, kolikor je dobe — Av -strijei. Saj je treba pokazati Bosancem, da prl-padujo sedaj Avstriji.
Oblasti se muzajo, videče, kako se množe nemški, madjarski napisi na trgovinah in podobnih firmah. Srbohrvaški in turški napisi se umikajo na tretje, četrto, peto mesto. Na zunaj dobiva mesto boljinbolj 44mednaroden", id est av-stro-ogrski, pretežno nemški značaj. . U rado vanje v nemškem jeziku se opravičuje s tem samo po sebi. Nemške šole postajajo potrebne; madjar-ska ljubosumnost ustvarja madjarske. Bog pomagaj, Avstrija ni kriva, da je za nemške šole veš pripomočkov, kakor za srbo-hrvaške in da so vsled tega nemške šole bolje opremljene.
Tuja manjšina postaja vsled tega vse bolj samozavestna. Domačini se drže avoje stare turške kafane; priseljeni gospodje zahajajo v fine "evropske lokale". Tujec, ki pride čez par let v deželo, sliši povsod nemščino; tudi domačini se je morajo učiti, kajti nje znanje postaja za marsikoga v njegovi lastni deželi vprašanje kruha. v
iZ ljudskim štetjem in takimi procedurami seveda še ni nič v tem času. Oblasti se "morajo" ravnati po tem, kar se javno kaže. In tako se sistematično, na navidezno pravni podlagi, boljinbolj vsiljuje tuji jezik, domači pa potiska V ozadje, v kote, v skrivališča .
Podlago'temu pa daje naseljevanje dobičkarjev. Politika, ki prevladuje na ta način, je roparska. Kaj jim je to mar! Da se le njim dovoljuje zakonit rop na gospodarskem polju. Po to so prišli v deželo; profit je njih visoka pesem.
Polagoma se razvije iz tega elementa nekakšna avtokracija, ki nič ne zaostaja za pravim plemstvom, kar se tiče ošabnosti, čeravno izraža vsaka kretnja teh gentlemanov in dan najprišt-nejše plebejstvo. Vse, kar je domačega, pa dobiva čimdalje intenzivneje pečat podrejenosti in ponižanosti.
(Dalje prihodnjič.)

Nasprotja v revoluciji 1.1848
Ko so leta 1815. združene vojske evropskih vladarjev končno do dobra premagale Napoleona in zavzele Pariz, je nastal v Evropi mir, t. j. oni absolutistično-fevdalni mir, ki je vladal pred I. 1789. (prva francoska revolucija). Zveza treh vladarjev takozvana sveta alijansa ruskega, avstrijskega in pruskega kralja je bdela nad tem mirom, njegov angel j varuh za vso Evropo pa je bil avstrijski kancelar knez Mettemich.
V času tega mira je stopal gospodarski razvoj * velikanskimi koraki naprej. Prišli so v promet prvi stroji, moč pare se je začela umno izrabljati, »dale so se prve večje tovarne, gradile so se prve Železnice, finančni kapital je ustvaril veliko indu-«trijo in z njo industrijski proletariat. Delavstvo ae je grozovito izkoriščalo ob pretirani delovni dobi, (14 do 16 ur), zlorabljale so se žene in otro-ei pri tovarniškem delu. A ne le delavstvo, tudi malomeščanstvo, mali obrtnik in rokodelec sta trpela po novem kapitalističnem razvoju. Vsled teh razmer se je porajala velika nezadovoljnost med evropskim ljudstvom in je zorela čim dalje bolj. Bilo je treba le povoda, da se je tleča iskra fazpihnila v požar. Ta povod je dala slaba lelinn, ki je pritisnila 1. 1847. po vsej srednji Evropi. V februarju naslednjega leta je izbruhnila revolucija v Parizu, v marcu na Dunaju. Pred njo »o morali bežati oziroma se poskriti zastopniki absolutizma in fevdalizma. •
Revolucija v letu 1848. je imela torej svoje viroke v kapitalističnem razvoju. I)o tega časa ao ae namreč pod vplivom nastajajočega kapitalizma popolnoma raivili vsi stanovi odroma vsi vatredi človeške družbe. Na eni strani imamo fev-ialno gospodo t. J. veliko duhovščino in plemstvo,
ki sta združena z absolutističnim prestolom in varujeta svoje koristi in koristi prestola, ki so ene in iste, istovetne napram koristim vsega osta» lega ljudstva, meščanstva ali tretjega stanu, kakor ga je prva francoska revolucija imenovala. Toda ta tretji stan že davno ni enoten; razcepil se je po eni strani v velemeščanski (velekapitali-stični) in malomeščanski razred, ki sta se zopet oba smatrala za celoto, buržvazijo, imajočo menda skupne nasprotujoče koristi proti zadnjpemu gospodarsko najnižje stoječemu razredu, proleta-,, riatu. "Slednji se je I. 1848. že zavedal svojega razrednega stališča, francoski delavec je vihtel na barikadah 1. 1789. le francosko trobojnico, 1. 1848, pa poleg nje že tudi rdečo zastavo.
V prvem veselju, ko je padel stari absolutistično-fevdalni sistem, ko je odpadlo tlačanstvo in desetina, ko se je proglasila politična svobeda, ko so stara gesla bratstva in enakosti prevzela osvobojena srca — v tem prvem trenotku se je vele- in malomeščanstvo čutilo eno z delavstvom. Ali le malo (časa je trajalo to barbarstvo. eŽ nekoliko dni po revoluciji se je meščanstvo v Parizu razdvojilo. Vele- in malomeščanstvo je začutilo, da ima nasprotne interese od delavstva ter ga je začelo od sebe odbijati. S težavo je pariško delavstvo doseglo dva zastopnika (Alberta in Iiouis Blanca) v narodnem zboru. (Proglašena je bila medtem seveda republiku). V tem sta onadva takoj začela povdarjati gospodarsko-socialne zahte-
Malokje se stori toliko za zdravje mludrne, kolikor na Švedskem, kjer se goji šport in telovadba za dečke in deklice po šolah z isto resnostjo kakor ostali predmeti. A tudi kopanje in plavanje goje že okoli deset let. V Stockholmu imajo urejeno ne le poletno kopel za šolarje in šolaricc vseh šol, nego tudi zimsko kopel, kjer se kopljejo u-čenci in učenke vsak drugi teden v topli vodi. Te zimske kopeli so urejene za deset učencev ali učenk; imajo banje in tuš. Kopajoči dobe milo, ščetke, rokavice za pranje in brisače. Drug druzega namili, masira in tuša. Iz banje gredo kopalci lahko v velik bazen, v katerem se more kopati 20—30 otrok skupaj. V votli smejo ostati 20—30 minut. Vsak teden se kopljejo dečki tri dni in deklice tri dni. Po kopanju mora ostati mladina celo uro še v okopeli, da se ne prehladi. Kožne bolezni in otekline žlez so skoraj popolnoma izgi-
nile. Otroci imajo mnogo smisla za snažnost v šoli in za čistost svoje obleke. Nadejajo se, da se jim s kopanjem vcepi za vse življenje ljubezen do čistoče in reda.
fcolski oddelek na ruskem trgovskem ministrstvu je izdal zakonski načrt o novi vrsti srednjih šol, ki se predloži novemu zakonodajnemu zboru. Te šole bodo imele osem razredov; v šestih razredih se bo učencem podajala splošna srednješolska izobrazba, zadnja dva razreda bosta učencem nudila tako strokovno izobrazbo, da bodo iz teh novih srednjih šol izhajali strokovno izobraženi otroci, zcmljemerei, inženirji itd. s splošno 4in strokovno srednješolsko izobrazbo. Po mnenju ministrstva bo vzdrževanje teh Šol ceneje, nego vzdrževanje posebnih strokovnih šol.
ve proletariata. Otvorile so se narodne delavnice, v katerih so dobili brezposelni delavci dela in zaslužka v Luksemburgu pri Parizu se je otvorll zavod za proučevanje socialnega vprašanja. Ali le malo tednov potem, in že najdemo združeno vse meščanstvo proti — delavstvu. Narodne delavnice se zapro in v mesecu juniju že je nad 10.000 delavcev poklala nastopivša meščanska reakcija. Novi socialni delavski razred je vse ostale prestrašil, da so se združili proti njemu. Zatajitev svobodomiselnih principov se je kmalu maščevala na meščanstvu. Prvo je prišlo malomeščanstvo na vrsto, ki je bilo kmalu izključeno od zastopstva v narodnem zboru po velemeščanih. A tudi to se je kmalu začutilo šibko, balo se je tudi maščevanja malomeščanstva in delavstva, edino rešitev in oporo je videlo v krepki vojski, zato se je podvrglo popolnoma generalu Napoleonu (nečaku prvega Napoleona), ki se je kmalu na to 1. 1853. proglasil za francoskega cesarja in uvedel zopet staro absolutistično vojaško vlado.
Podobno usodo je imela revolucija na Dunaju in drugod, enaka znamenja pri njenem postanku in podobne posledice. Do 1. 1850. je bila po vsej Evropi revolucija potlačena.
Zapuščina iz te dobe nam je ostala v Marx-Engelsovem komunističnem manifestu. Ko je revolucija ugasnila, je Marx prvi spoznal, da so 1. 1848. socialna protivja igrala prvo vlogo, da so se borili različni razredi ne za kakšna fantastična gesla, marveč za moč v državi. Marx je spoznal, da izvirajo vsi politični dogodki it gospodarskih ' nasprotij. 2m. m: —
A DV RRT18KM KNT
SLOV. DELAVSKA

it irruM
PODPORNA ZVEZ*
tpkwvMOwa » m ri la IMS
» érianrl ~
Sedel: Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip ¿orko, R. F. D. 2, ho* 113 West Newton, Pa. TAJNIK: Bin Novak, SU Main St., Conemaugh, Pa.
1'OMOiNI TAJNIK t An J roj Vidrieh, 170 Fraaklia Maia St., Coaemaugh, Pa. ULAGAJN1K: Josip 2*le, «502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOSNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, b. 047, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadsoraik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis. «. nadsoraik: Nikolaj Po vie, 1 Craib 8t., Numrey II ill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 9. nadzornik: Frank Kaučič. b. 73. Dunlo. Pa.
70B0TNIKI:
1.	porotnik: Antoa Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdek, 6303 Glass Ave., Clevelsnd, Ohio. ,
3.	porotnik: Anton WeHy, box 58, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: f. J, Kera, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Gračner, 546 Rossel Ave., Johnstown, Pa.
Stelan Zabrie. Conemaugh, Pa.
Ivan Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa.
Ignae Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Ta.
Frane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Nino le zastopniki S. D. P. Z. in 8. P. 1). Barbare največ (ne-moteno) o zadevi govorili, da iz gleda, kot tla smo hoteli ehtorter
S. 1). P. Z. nekako nepravilnim potoni vsiliti; neresnico tega naj dokazuje, da je on edini vodi) o-pozieijo, pri tem ko so ostali za-stupuiki S. S. »P. Z. in J. S. K. J. razpravo odprli (kot omenjeno v zapisniku).
Ponavljati moram, da smo sc ozirali ne splošne okoliščine za -stopauih organizacij za rešitev dane naloge v zadovoljstvo in korist večine članstva prizadetih organizacij, in smo delovali, da najdemo pot, po kateri je uajgotove-je priti do.cilja.
»S. D. P. Z. je že ob času, ko se je delovalo za združenje s S. X. P. J., pokazala, da nam ni za ime, ako moremo pričakovati boljši uspeh pod drugim imenom ali eharterjem. Od strani S. D. P. Z. se je storilo vse potrebno za pravilno združenje; ali koncem vsega truda in priprav — je li S. D. P. Z. kriva, da še vedno samostojno posluje!
Bodimo vendar možje in deluj* mo za dobrobit sploftnosti — za
ŽIVLJENJE V 8TAREM KRA JU.
<Pogostonia so se nekateri ljudje ukvarjali z vprašanjem, kako more hiti v peklu. Bujna fautari* ja tega in onega nam je tudi da

in podobne prireditve, če jih ne ["' j«' prigodilo, da so prišli konji brej prirede v minili uin »i most arih. | -prepstv. in brez potaikov »»dob,
* Dalje je prepovedano kuriti v	n J*0*1 "
. ' , . ... . , postali Irtve mraza. Od psr stopinj kinematografih, klubih in v 9r& ^ ^ ^ ^ jf ^^nS življe?
gib družabni!» prostorih, v varie-iluvelk„Kfl r>)du.
tejih, gostilniških in drugih zaba !	.
višeih.
daliiia, društva in shodna zbira lis'a. Omeji, oziroma lahko se po« polnoma ustavi obrat malih železnic. Železnico ministrstvo sporazumno z delavskim ministrstvom lahko omeji ali ustavi tudi iibi-itt lokalnih železnic.
kar nam je članstvo to težko nalo- »kim oblastim, da jih razdele u-
jala večalimanj tragične ali pa tu-1 Od te prepovedi so izvzet« gîe di komične opise tistega proklc-tega kraja. Seveda ni, pri tem vsakdo dosegel Dantejeve grandi-oznosti. Vr Avstriji si pa dandanes uienda ne belijo nič kaj preveč glave h tem vprašanjem, ker je njih življenje na zemlji ze dovolj podobno peklenskemu. Do tega spoeiHtnja lahko pride, kdor čitu iz starokrajskega časopisja povzete naredbe in ukaze, kakor na primer na deduje :
Državni -zakonik je že razglasil napovedano odredbo o ureditvi uporabe premoga, koksa in bri-ketov in varčevalne ukrepe glede na uporabo plina, elektrike in kuriva.
Olede na preskrbo s premogom se uvaja kontingentiranje. Iz razpoložljivih množin se izloči določena množina navedenega kuriva prebivalstvu, gotovim zavodom in obratom, posebno aprovizacij-J
Razvoj brezžičnega telsions.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31 st Rt.. Chieago, 111. Cenjena druàtva, oziroma njih uradniki, k. idjndu» pn.^-ni, pošiljati vse
dopise aaravaost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar naj se poiilja
edino potom PoÄtnih, EzpreSnih. ali Bančnih denarnih nakaznie. nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakazniee naj se naslovijsjo: Blas Novak, Conemaugh lfeposit Baak, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na aaslov gl. tsjnlka.
V slučaju, da opazijo dhiitveai tajniki pri poročilih glavnega tajuika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nazuauijo uradu glavuega tajnika, da se v prihodnje popravi.
POROČILO S. D. P. Z.
o »zidu sploinoga glasovanja sa sedež glavnega urad* po združenju. iS. P. Dr. Sv. Barbaro.
Stev. društva
1............
2. ...«..••«.. 8. •••'••»«•»«• 4............
5............
0*
7. oseèeesoseo
8............
9............
10............
11.» » • • • « i • » • < 12« •••••••••••
13.............
14* •*«•••«••••
15............
16............
17* •••••••••••
18.
19............
20............
21............
22............
23.... ......
24.
25.	o«ooeeooe*o 26t
27. «a^ooeososo 28............
2	9............
3	0............
81. •••eoooeeoes
32.	.eoeesoooee
33	............
34............
86. •eoeeeoeeeo 86............
37............
88............
89. esoeoeeoooo
4	0............
4	1..........,.
4	2............
4	3............
4	4............
45« «oeeo.oeeoo
46............
47............
48. i..........
49............
50, .,.>,.....•
61............
62............
63............
54............
65............
5	6............
5	7............
5	8............
69............
60............
61............
62............
6	3............
6	4............
6	5............
6	6............
67............
68............
70.	..•■•«••«•*
71.	.«•••»••»••
72.»«•»••,•••* 78, ••••»»•••«.
74............
75.. .t........
76............
17* •»•••••••••
78. •••••••••••
78. ••••»••••••
HO.......*....
8 1» ...... .... a
82* •«.«.....■•
83.	..........<
84.	..•••...**• 86.......
88. ....•..«..<
87......«.....
88.. 89.. 91..
Oddanih za Johnstown, Pa.
.. 80
7 39
2 23
8 30 11 33
glasov :
za Pittsburgh, Pa. 1 10 1 20 4
27
33 19 44
27 17 6
3
13 9 1 55 U 24
12
12 27 8
5 10
6
4 21
19 8 3 16 3
19 2 5 2 9
6
17 28
24
9
2

12 1 11 12
~3
12
2
6 6 36 U
12 17 11 U 13
8 11 1
Skopaj .,.932
19 18 5 1 43 U 25 13 1
&
16 34
42
17 16 26
5
13
37
6 64
11
2 20 14
11
9
29
14
29 U 6 11 9
21 2
10 4
19 769
POJASNILO
o združenju podpornih organizacij S. D. P. Z., S. S. P. Z., J. 8. K. J. in A. S. B. P. D.
go poverilo. Ne bodimo tako sebični, izvršimo zapričeto plemenito delo in sc&li se bomo po združenju na konvenciji (na podlagi pogodbe), katera naj ime organizacije in sedež glavnega urada spremeni, ako smatra potrebno.
članstvo prizadetih organizacij naj se ne vznemirja zaradi napačnega mnenja posameznikov. Naleteti znamo na trse zapreke; a de-lujmo složno za odpravo zaprek,
pravičenim skupinam.
Nabava in nakazovanje se osredotoči, razdelba se pa decentralizira. Uvedejo se nakaznice za premog, a z nakaznico ni zagotovljena dobava določene množine, dan in njegova vrsta.
HUDA KIMA.
Za srednjo Evropo je bila pa* nsj-bolj mrzla zima ona ! 1709. ftogluMno s precej fantastičnimi izjavami nemlke ga naruslovca Hchuberta je tskmt zmrznilo ne le na ptostem morju tu ns cestah veliko ljudi, temveč e« lo po mestnih ulie^ji in v >tunovanjlh. Naj-mo.-nejAi ogenj v pečeh in kumlnlh ni zadostoval, dn bi »e pregreta soba srednjo velikosti. T)>čim so železne plošče peči žarele, je /.mrzovaia voda * j»OHoduh. postavljenih Sest korakov od tam, pri oknu. ftkale, v katerih »e je nabirala voda, so se lazjočile kot na bntmne z dinnmiton-. Ptice, vrabci kavke in srake, a opa< ale mrtve lz zra kri in pozneje ho na.ii cela Jata jerebic, ki y dobesedno zmrznile. Netopirji *o "bili vsled nenavadnega mraza zb».t-jeni iz zimskega mraza ter so frfotali podnevi naokrog ¡a padati mrtvi na zemljo. Gibčnost jelczov in srn je izginila in videti jih je bilo kot polom
Ijcne ob belosr dnevu v bližini člove-Nakaznice za premog se bodo	mm. j. K<» je priftia pomfAA,-•*
izdale le osebam, katerih zaloge iih nn*u veliko mnoJino mrtvih v zone presegajo mere, ki jo bo do- ! *,loVih- Kihniki in tolmuni, v katerih I razdaljo 160 kilometrov Brooklyn New 1/wXi.l» tiAlUiJ»»	'	»'' y■■•"r/nila v o,h. «i tal. so atnMeli. London ho ne dosegli že precej zadovo-
ko so se zopet odtajal»,. vsled velikan-j J ji vi uspehi. Končno je stopila na plan
Rredtičnl telefon, ki so ga dolgo časa smatrali le kot zanimiv eksperiment, prihaja, kakor vse kaie, boljia-bolj v fttadij praktične vporabe. V A« meri ki so od nekdaj posvetali posebno pozornost tej panogi prenašanja glasov po zraku iu v zidujcsa času so se us]»«hi na fem polju tako pomnožili, da jim je pripisovati resen pomen. Posebno se skuSa povečati dslekosežnost is sigurnost obrata brezžičnega telefona. Med New Vorkom in Philadob phi jo se baje ie namerava otvoriti redna brezžična telefonska služba, pri ¿einer se bo vi]»orsbilu neka iznajdba Marconijeve družbe. Neki drugi ameriški iznajdi»e1j je izumil naprave ua ladjah, ki o mogoč u je jo bre/žlčuo telefonsko zvezo z drugimi ladjami na razdaljo 210 kilometrov. Na morju je to seveda le majhna razdalja, a *e*»e bas enkrat uspešne ia zane«ljiv£ uaorave, je \uj lahko povečati delokrog s poprave in izbeljaanjem strojev.
"National Signaling Co." v Urouk-ljuu, ki za «deduje Isti cilj, iarablja v ta aamea izume iznajditelja Fess?ndea, znanega strokovnjaka na polju brez • žičue telegrafije. Tej družbi sn je prav poeebno posrečilo ustsnoviti zveze med odpošiljaJno postajo in posredovalnim uradom, tako da je mogoče izvesti pogovor z vsakega poljubnega mesta. Za uvedbo javne brezžične letefonske službe js to pogoj, katerega je treba na vsak na/In izpolniti. Vsled tega zaslužijo ti poskusi posebno pozornost. Na
ločala politična deželna oblast. | Gotove skupine, na primer ver-
namesto da bi jih sami nastavlja-' ska poslopja, deželne, občinske, o-
članstvo S. D. P. Z. je torej s 163
Îlasovi večine glasovalo za mesto ohnatown, Pa., kot bodoči sede\ glavnega urada združene organizacije..
Glasom poročila gl. tajnika 51. P. Dr. Sv. Barbare ie članstvo S. P. Dr. Sv. Barbare oddalo 1084 glasov za
mesto Johnstown, Pa., kot bodoči sedež združene organisacije in 1088 sa mesto Pittsburgh, Pa.
' Skupnih glasov jo oddanih 2016 zn Johnstown, Pa., in 1807 za Pittsburgh. Pa Mesto Johnstown, Pa., je torej z 209 glasovi večine določeno kot bodoči sede* etavnegn urada združene organizacije.
- Mas Novak, tajnik. m' IttfejtfMttl, ^¿MmML ...
So brat Jožef Kri t z, predsednik združevalnega odbora S. S. P. Z.,1 skuša javnosti podati nekak&na pojasnila o nepravilnem delova -nju združevalne konference, ki se je vršila dne 19. oktobra v John-stovvnu, Pa.
Kar se tiče nepravilnosti delovanja združevalne konference,, naj omenim, da se brat Fritz v teui moti. V resnici je bilo po daljšem razpravljanju — kako naj bi se izbral charter združene organizacije,— določilo, da naj o zadevi glasuje od vsake organizacije le po en zatftopnik. Sicer ni bilo direktno izraženo, da naj se v to določena petorica smatra kot pododbor, (odbor, ki ima nalogo rešiti gotovo točko dnevnega re • da konference mesto celokupne konference) — pa se le ns more smatrati za nič druzega. Vkrepi takega odbora morejo biti od zbornice odobreni ali pi"zavrženi.
*Na priporočilo večine tozadevnega pododbora se je zbornica po-služila te pravice. Po kratkem pojasnilu (ne od strani zastopnikov S. D. P. Z., ampak zastopnikov od S. s. IV Z. in .1. S. K. J.) o narejeni napaki za uspešno združenje, so priSli vsi — razun enega — zborovalci do prepričanja, da bi bilo združenje pod charterjem S. S. P. Z. j ako težavno, ako sploh mogoče.
Resnica je, da je bil najtrši kamen za obdelati z določenjem charter ja združene organizacije, ali ako bi vsi navzoči zborovalci hoteli razumeti razmerje v ugod-nostia zastopanih charter je v in držav, v katerih prizadete organizacije poslujejo, bi bila zadeva z lahkoto rešena. :. Zbornica je imela nalogo najii najboljšo pot, po kateri se more ,d(iseči uresničenje združenja, ne pa se s tem velevažnim vprašanjem igrati in eno stvai- usiliti, s katero ni pričakovati povoljnegn u«i>eha. <Iz tega razloga 'se je zbornica potrudila in izbrala charter organizacije, pod katerim je največ upanja, da se doseže zaželjeni cilj.
Zbornica je svojo nalogo reši Ia, kar najbolje mogoče. Zadeva pa vsekakor ni s tem zaključena; glavni odbori zastopanih organi zacij morajo delo konference (po konferenci odobreno pogodbo) o dobrtti; ako jo gl. odbor katere prizadete organizacije ne odobri, potem seveda ne bo imelo član -stvo hte priliko glasovati q izdelani pogodbi za združenje.
Ako ne bo dobilo članstvo katere prizadetih organizacij prilike glasovati o združenju, naj to pri pisuje glavnemu odboru lastne organizacije.
i Brat FHtz skuša v svrfjem po jasniln članstvu pojasniti, zakaj je na konferenci vodil jnntiko o (pozicijo (po mojem mnenju le ne | premišljeno, trmasto opozicijo) V resnici ne navaja nobenega u vsžtjfvega razloga. Izraža se, da
li, in prišli bomo do združenja — kar bo moralo priti prej ali slej.
V upanju, da bo v doglednem času članstvo vseh združujočih se organizacij glasovalo o podvze -tem koraku, kličem celokupnemu članstvu: junaško naprej po začrtani poti do združenja vseh slovenskih podpornih organizacij z Združenih državah.
Vas za združenje Hlas Novak, tajnik S. D. P. Z.
krajne ali zasebne šole s pravico javnosti, bolnišnice, okrajne ali zasebne šole s pravico javnosti,
hke množine rib, ki »-o pogrnite v njih.
Bida in pomanjkanje sta šlu takrat nr.okoli v različnih oblikah, kajtip re
tudi «taroznana 4 Western Electric Co.' in sicer z novimi aparati. Od sedanjih poizkusiv pa do usta •
bivalftvo je trpelo vi ¡cd stroge zime in novljenega, rednega prometa je seveda visokih cen Živil. Ozimina, trte in ie velik korak, vendar pa je pričako -
bolnišnice in preskrbovalniee, a- večji sadnega dr^-ja, je zmrznil tu
Oglesby, 111.
Članom in članicam društva "Mladi SlovenecM št. 42 S. D. P. Z. naznanjam po zaključku zad-isti, urade in zavode, državne bol
provizaeijski obrati, perilnice in podobni obratom podjetja, dalje centralne kurjave dobe mesto nakaznic za premog dobavne nakaznice.
I)a se v sili izravnajo neenakosti, se podeli deželnim oblastim cela vrsta pooblastil: popisati bodo smele zaloge in jih zapleniti¡^^^, v zasebnih gospodarstvih, a le če ¡5®*! so bile zaloge neprimerno velike.
Odredba izvzema državne obla-'
-li \ dobro zavarovanih kleteh. Zmrz n'li »o tudi Številni potniki. Enaka usoda je doletela tul' potnike v poštnih vozovih, ki niso o pravem času dospeli na določeno nie.»to. To pa ae je zgodilo kljub uobreui: zavarovanju s kožuhi in drngimi predmeti.. Večkrat
j vati, da ne leži uresničenje v tako daljni bodočnosti, ker številne iznajdbe najnovejšega časa vsled svoje praktičnosti obetajo možnost porabe.
Ali ste zapaxili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
öBPöZ«*: .
nje redne seje, da bo dne 2. decembra t. 1. zadnja letošnja, to je glavna ali letna seja imenovane . ga druntva. Na tej seji se voli društveni odbor za leto 1918. Zaključeno je bilo, da se mora te seje udeležiti vsak član; kdor izostane brez tehtnega vzroka, bo za trideset dni suspendiran od bol -niške podpore. Torej bratje in sestre, vsi od prvega do zadnjega na sejo, da ne bo potem kdo zadet slučaju bolezni.
Joe Mencin, tajnik.
Franklin, Kans.
S. P. D. Sv. Barbare št. 44 je na svoji redni mesečni seji dne 18. nov. t. 1. sprejelo sledeči pro test. Društvo najstrožje obsoja gotove združevalne odbornike, ki so se izrazili na združevalni konferenci od 19. do 21. oktpbra v Johnstown, Pa., da sta se S. D. P. Z. in S. P. D. S. B. prehitro izrekli za združenje. Nadalje društvo obsoja tudi tiste združevalne odbornike, katerim je charter taka zapreka pri združenju. Po našem mnenju naj bo charter ta ali oni, pa naj se imenuje sv. Petra ali Pavla charter, samo da nudi boljše ugodnosti za skupne cilje pri združenju. Ako brat Fritz nima druzega zadržka za združenje kot charter, naj rajši odkrito pove, da je proti združenju. Fakt je, da je ogromna večina članstva različnih slovenskih podpornih organizacij za združenje, kar naj združevalni odborniki, ki jih je članstvo za to pooblastilo, vpo -števajo in naj puste vse osebnosti na stran, in naj v resnici delujejo na to, da se ta nrekoristna id?-ja čim preje uresniči, ker v združenju je moč. Združenje je v ti*-ku že par let, za kar je bilo tudi že dovolj stroškov, in sedaj, ko smo že blizu cilja, pa se dobe gotovi faktorji, ki bi fc radi zavle-
kli združenje in to še v osebah združevalnih voditeljev, kar je vsekakor obsojanja vredno. Torej naprej za resnično združenje, ds se čim prej in v čim večji obsežnosti urednici želja članstva vseh slovenskih podpornih organizacija ki so se izrekle za združenje.
Živela samo ena združena podporna organizacija, kot je slovenski narod tudi samo eden.
Društvo sv. Barbare št. 44, Franklin, Kans.
nišnice in druge preskrbovaUiicc, visoke šole, državne učne zavode, plinarne, vodovode in elektrarne.! železnice in tparoplovne obrate in tiste tvornice, ki jim je nakazalo, premog naravnost delavsko mini-, strstvo.
Odredba se takoj uveljavi.
Dalje se je uveljavila s 1. sep-, tem broni odredba o — varčevanju.
Predvsem se prepove splošno, da se z gotovimi izjemami ne sine kuriti do 15. oktobra; ne smejo se uvajati nove kurilne naprave za plin in elektriko; stare se ne, sm^jo ojačevati; kar velja tudi obrtnim obratom.
•Nove naprave s plinom in elektriko se pa omejujejo zgolj na | kurjavo, ne pa tudi na kuho in j razsvetljavo.
Odredba dalje določa način zu-' nanje, in notranje razsvetljave.
Kurjava'? vseh javnih in zaseb-| nih prostorih se mora omejiti ne glede na uporabljeno množino kuriva na najnižjo mero. V zasebnih stanovanjih se smejo kuriti največ trije prostori in kuhinja. Izjeme so dopustne le, če šteje gospodinjstvo nad 8 članov, a se posli ne smejo všteti.
Dosedanje kurilne naprave so dopustne le z oblastvenim dovoljenjem» Uporaba peči na plin sc omeji, a od časa do časa se sme omejiti.
Osrednje naprave, ki grejejo vodo, se smejo v hotelih penzijona tih in v zasebnih hišah uporablja- II ti le ob sobotah; v javnih kopališčih le trikrat na teden in v nedc-!| ljo dopoldne, j
Izvzeti so industrijski obrati, v katerih se morajo nastavijenci | kopati iz higijeničnih razlogov z ozirom na njih delo.
Dalje se poroča, da se morajo od 17. septembra do 'M. marca zapirati vse trgovine ob 7. zvečer: izvzete so trgovine jestvln; gostilne se morajo zapreti ob 10., kavarne pa ob 11. zvečer.
Izjeme se v posebno važnih slučajih dovoljujejo.
Slaščičarne sinejo biti odpre le do 10. drjpoldne in od 4. do 7. popoldne.
Vse te določbe veljajo, ko «o prične zinmki čas. S 15. septembrom ne morajo zapreti iplavnicc; od 15. oktobra dalje morajo izo-stati šolske slavnosti, akademije
Ameriški Družinski Koledar
za leto 1918. J E IZŠEL
Letošnja izdaja ima sledečo	f . -
vsebino:
Kaj se glasi iz daljave! (Slika) — Pred novim letom (Sli-Jui). — Kibin Kristan: V novoletnvnoči (pesem) — Zmaj kapitalizem (slika). — Mesečni kalendtyij. — Vojaški golob. — Revolucija (slika) — Ktbin Kristan. Ko je raj bil izgubljen «pesem). — Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Eden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem).
—	Kovač (slika) — Ktbin Kristan: Kuj železo! (pesem). — Lakota (slika). — Ivan Molek: Otroci vojne (z ilustracijami).
—	Vedcževalno steklo (slika). — K. K.: Kri (pesem). — Ruska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (stisdija iz prcdrevolucijske Kusije — z ilustracijami). — Jože Zavertnik: Demokracija (članek). — Fran Valenčič: Metamorfoza (pesem). — liinard Jakopič (slika). — Izidor Cakar: Rihard Jakopič (študija). — Delo (slika) — Vojjfciiov: Luč (pesem). -— Na preži (slika). — Stan.vszlavv Przybyszewski: Satanova sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). E. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slikaj. — Frank Savs: Zaplota (krajepisna črtica). — Frank Petrič: Nekaj o zadruž tišlvn (z ilustracijami). — Ivan Molek: Obrnjen svet rtragikomedija). — Zakon človeškega dela (študija). — Tipičen prizor v stavki (slika). — Svatopluk čech: Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (študija). — Volilna pravica (članek).
Navedene slike obsegajo vsaka po celo stran. Razun tega ima koledar slike raznih socialističnih klubov in mnogo manjših ilustracij.
KOLEDAR JE TEDO VEZAN.
Znano jc, da so se zadnje leto vso tiskarske in založniške potrebščine od papirja do vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti od jemalcev in, je
ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej
BO CENTOV.
Pač pa moramo biti previdni, da ne zahredemo v izgubo iu zato smo dali tiskati le določeno naklado. To se pravi: Kdor fc prepozno oglasi, najbrže ne bo več mogel dobiti koledarja, Ker kaže, da bo kmalu razprodan. Prepričani smo, da bo ugajal vsem, ki si ga naroče. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v A meril; i, kolikor je-Angležev, da bi lahko priredili p6l miljona naklade, bi gotovo storili še mnogo več; toda naši čitatelji morajo pač vpoštevati slovenske razmere, in gotovo bodo priznali,
se naš koledar lahko meri z izdajami mnogih večjih narodov.
î'aroeiîa sprejema
f r
UPRAVN1ÔTVO "PROLETARCA",
4008 W. 31. Str., CHICAGO, ILL.
Naročila sc opravljajo po vrsti, kakor prihajajo.
Rezulat glasovanja
• orodlogih, da se postavi J. S. Z. na staliica avtonomnih sekal j.
V soboto dne 24. novembra t. 1. je Imsl gl. odbor J. S. Z. sejo, na je poročal nadzorni odbor o izidu glaaovanja s or.irom na preureditev Z. v avtonomne sokcije. Cla.sovanje o predlogih in za konstituiranje ij je bfto sledeče:
PREDLOGI <
Glasovnica A.
Jsgosl. socialist, zveza sestoji ia treh sekcij: Slovenske, hrvatske in arbake; vsaka je v avojl upravi in notra-	-
nJem poslovanju avtonomna ......................819 da, 423 nc;
Sekcija obatoji, ako ae zanjo prijavi najmanje 200
č»*nov........................................767 da, 43i ne;
Vsa kčlan ima pravico določiti »um, kateri sekciji ieli	*
pripadati....................................851 da, 410 ne;
.Vse tri sekcije imajo skupnega—zveznega tajnika, ki kodi na seje upravnih odborov teh sekcij in ima posvetovalen glas ..................................800 da, 441 ne;
Imetek Zveze se razdeli proporcionalno po številu članov, ki pripadajo vaaki sekciji.................... 832 da, 418 ne;
Srbski sekciji se Vrne ia fonda "Radničke Straže" po obračunu dohodkov in izdatkov nje delež, ki ji pripada po številu njenih Članov, da ji je mogoče ustanoviti
svoje glasilo .....................................782 da, 414 no;
Od članarine ae odračuna vsak mesec 3c. sekcijam, 2c.
pa ostane v Zvezni blagajni........................814 da, 414 ne;
Vsaka sekcija si izvoli po dva člana v nadzorni odbor. Ta odbor se sestane za pregled zveznih knjig in tvori
v tem slučaju Zvezni nadzorni odbor................822 da, 405 ne;
9. Upravni odbor vsake sekcije sestoji iz petih članov..824 da, 382 no;
Glasovalca B.
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z.
v mesecu oktobru 1917«
Za aekcije je bilo oddanih: za slovensko 566, za hrvatako 198 jn zn Ohio Bellaire
Mesto
Ark.	Ft. Smith____
"	Hartford .....
111.	Lineals........ 17
"	Chicago, 6...... 140
M	Staunton, 110... 44
"	Nokomis....... 20
44	Chicago, 1...... 25
44	Springfield ..... 24
"	Chleauo, 60..... 50
"	W. Frankford . . 44
44	Sesaor .........
44	Chicago, 20.....
"	Witt ..........
44	I.a Salle____...
44	Johnston City...
44	Bon Id VA________
44	Wnukejrab .....
Ind.	Whiting .......
44	Gary..........
Mich.	Detroit, 114____
( 44	Detroit, 61.....
' Kana.	Skidmore ......
44	Stone City.....
44	Kansas City ....
44	Gross .........
44	W. iMneral .,...
44	Ringo .........
44	Frontenac .....
Minn. Chisholm ......
Mont. Red Lodge .....
«bsko 67 glasov.
Na podlagi tega rezultata je sprejel gl. odbor soglasno sledečo ro-solucijo:
RESOLUCIJA GL. ODBORA J. S. Z , spre jata na aaji dna 24. novembra 1917.
Ker je glasovanje o predlogih, da se postavi J. S. Z. na stališče avto-aomnih sekcij izpadlo v načelu afirmativno, to je, da. ae poatavi na tako stališče, kakor je navedeno v glasovnici, izjavlja gl. odbor, z ozirom na isvraitev tega odloka in nadaljne ureditve med hrvatako- in srpako sekcijo sledeče:
1.	Da izvoli slovenska sekcija, ki je dobila dovolj glasov za konsti-tniranje, v soglasju a predlogom št. 9, 5 članov v ta odbor in takoj naznani { Panjih imena tajništvu J. S. Z.
2.	Da se takoj nato, ko dobi tajništvo J. S. Z. imena teh odbornikov, razdeli zvezno premoženje, kakor je označeno v predlogu št. 5, in sicer tako, da dobi upravni odbor slovenske sekcije 50'«, drugih 50% pa ostane v svezni blagajni tako dolgo, dokler s« konstituira hrvatska in eventuelno srbska sekcija, kateri si potem to premoženje razdelita v smislu predloga tt 5.
3.	K slovenski sekciji spadajoči se smatrajo v bodočo vsi klubi, ki poslujejo v slovenskem jeziku, za hrvatsko-srbsko ali eventuelno eno ali drugo ločeno v svojo sekcijo, se smatrajo klubi, ki poslujejo v hrvatskem ali srbskem jeziku. Posamezni člani lahko spadajo h kateri sekciji žele in za katero se pozneje izjavijo.
4.	Poslovanje J. S. Z. za slovensko sekcijo v smislu zaključkov, na-značenih v predlogih, atopi v veljavo prvi teden v januarju 1918, za ostale pa en mesec potem, ko je končano glasovanje za ustanovitev njih sekcij. Ob tej priliki preneha tudi funkcija sedanjega gl. odbora.
I 5. Dime banke in njih vsebino, ki jih vrnejo klubi, spadajo sekciji ^ate narodnosti, v katere jeziku posluje klub.
6„ Za odločitev nadaljnega konstituiranja hrvatske in eventuelno srbske sekcije, za katere to glasovanje ni pokazalo rezultata, se razpišejo ¡koj posebne dopolnilne volitve, in sicer potom glasovnice, sestavljene na Redeči način:
Glasovnica:
b Člafiitvo J. S. Z. je z večino glasov sklenilo, da se postavi Zveza na „ „
Itališče avtonomnih sekcij. Glasovanje pa je ostalo brez rezultata glede ^ Y NVw Vor^.....
j*a hrvatsko in srbsko sekcijo, ki se ustanovite tedaj) če se za vsako oglasi' W.Va.Mulbum «a j man je dve sto članov, Da se dobi jasnost o tem, je treba, da glasujejo VVis. W. Allis, 180. . ¿lani Hrvatsko-srbske sekcije, kam hočejo pripadati.
Glasujte torej o sledečem vprašanju:
Želim pripadati hrvatski sekciji .......................
Želim pripadati srbski sekciji. ........................
Ustanovitev hrvatske in srbske sekcije je odobrena, ako se odda za
32 72 12 24
33
19
17 50 50 99
170
to
37 15 21 6 48 8
37 14
I 20
Wadsworth ..... 10
NefTs ........ 11
Blaine......... 23
Youngstown, 18.. 102 Cleveland, 71... 140
Glencoe ....... 33
Maynard ....... 16
Piney Fork..... 10
Euclid ......... 8
Yorkville ...... 17
Collinwood..... 73
Piney Fork..... 10
Barbtrton ...... 40
Cleveland, 27... 50 Bishop ........ 42
Woodlawn...... 25
N. S. Pittsburgh. 216 Burgettstown ... 23 Moon Run ..... 36
38
20 30 20
19 12
40
41
20 50 41 11 20
18 20
40
20
Meadoulands .
Reading .....
Cunonsburgh . Wick Haven . . Atlasburg . !.. Bessemer . . McKees Rocks Broughton Mi Keesport . . JDureh .
E. Pittsburgh
Sygan .....
W. Newton . Bentleyville Whitney . . . Herminie, 69
Yukon ......... 26
Lawrence...... 18
New Brighton . . 20 Herminie, 63 . .. 4
targe . ........ 15
White Valley ... 85
Fitz Henry..... 20
Ellsworth...... 20
Primrose Farrell . Pittsburgh
Racine I 44 Milwaukee . 44 W. Allis, 35 Wash.Cle-Elum .. Wyo. Cambria . .. 44 Cumberland
4.
vgako najmanje 200 glasov. Glasovanje traja 60 dni od tedaj, ko dobe klubi! No^H? glasovnice.^ Datum zaključka je na glasovnici.	\
"" ^ \	Gl. Odbor J. S. Z.
V soglasju s to resolucijo dobe hrvatski in srbski klubi v kratkem glasovnice za dopolnilne volitve.
Tajništvo J. S. Z.
30 100 20 13 20 11 40 40 52 40 30 20 7 9
25
V............illikor je bilo oddanih oglaževate
ljem.
Upravništvo.
Stranka Ü
NAZNANILO.
Lawrence, Pa.
Vse člane kluba št. 184 J. S. Z. vabim tem potom, da se udeleže prihodnje mesečne seje dne 2. de-eea4>ra, ki jc zadnja v tem letu, in »pam, da se vsi do zadnjega odzovejo vabilu. Na dnevnem redu imamo namreč celo vrsto važnih reči, ki se morajo rešiti. Predvsem je treba voliti nov odbor za prihodnje leto, in. ta more biti seveda le tedaj po voljj ¿lanstva, če se udeleže volitve vsi člani. Na ladnji seji je bilo sklenjeno, da priredhno dne 12. januarja li>18 veselici) v prid klubovi blagajni; treba bo torej o tem razpravljati. S Vsi člani torej na sejo 2. decembra, in vsak naj pripelje tudi *saj po enega novega člana, da loveča m o klub in si omofpoiimo napredek. Kdor razume važnost sedanjih časov, bo tudi razumel, da nam je sedaj dobra organizacija otrebna, kakor še nikdar ne. ♦S socialističnim pozdravom Louis Ooršek, tajnik.
LISTU V PODPORO.
HAJtOČNIKOM KOLEDARJEV.
___s
Kdor je dosedaj naroČil koledarje in jih ie ni prejel, jih dobi ▼ teku par dni. Le nekaj malega jih je ie v zalogi. V Chisholmu, *inn , bi jih radi dobili 100, toda tom jih že ne moremo poslati.
•odrugi, kateri so nabrali ogla •e, naj vsakemu oglaševalcu iiro to po en koledar. Povaod, kjer so ttabiralt oglase, »o naročili tudi *e6je število koledarjev, PtosI *o, da naj se vzamejo cd istih, in računu toliko manje plača, ko
Mrs. Mary Udovieh, Chicago, 111., JfyJ.ÜÜ; Steve Kopriva, llostet-ter, Pa., 25c; Frank Magajna.
Smithfield, Pa., 50e. Skupaj .................* 3.75
Zadnji izkaz
271.0.
Vsega skupaj .......... .*274.78
SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU.
• Slovensko šolstvo, v Trstu jc že stara bolezen. Zdi se, da je prišla zadnji- čas zopet na površje. V starokrajskilh listih je o tem citati sledeče:
.Slovenski časopisi so zadnji čas objavili statistične izkaze otrok slovenske narodnosti v Trstu in pri tem povdarjali naravnost go rostasno pomanjkanje šol, ljud skih in meščanskih, srednjih in strokovnih, za slovenski naraščaj. V naslednjem pa hočemo opozo riti na razne rane tržaškega šolstva, ki bi se dale lahko odpraviti.
IPotrebno bi bilo le nekaj požrt vovalnosti in malo dobre volje. Ker je že nesreča od »goraj zadela v zadnjih dneh tržaški magistrat, pričnimo ipri njegovih Šolah. Magistrat vzdržuje v z gor nii in ipodnji okolici 11 slovenskih ljudskih Ani, od teh pa je bila le ena popolnoma zaprta v zadnjih dveih» letih.
Menimo namreč šolo na Prosc-kii Malo dobre volje, in stvar bi se dala urediti. »Saj je -bila šol« na Opčinah, da, celo ona pri Sv. Krttu odprta do izpraznitve teh krajev, n« Proseku pn so f»e vedno
Org.	N. 175.........
Org.	N. 179.........
Org.	N. 60.........
Org.	N. 131.........
Org.	N. 186.........
Org.	N. 77.........
Org.	N. 6.........
Org.	N. 197.. . ____
Totals. .........3106 8
Rednih znamk razpeča Izjemnih znamk dano Dualnih znamk dano
			Razdeljeno	
	1	'Î	h	a
11	&	t i	r	t ti
	$ 2.80			$ 1.40
	1.80	9 1.15	$ 1.16	.90
4	3.60	.....	.....	1.90
40	30.00	.....	.....	15.00
3	8.80	.....	.....	4.40
	4.00	.....	.....	2 00
	S.00	.....	.....	2.50
	4.80		*	2.40
	10.00	v.....	.....	5.00
« .	7.75	.....	.....	4.35
	6.50	.....	.....	3.30
, t	15.00	.....	.....	7.60
	2.50			1.25
, #	4.75	.....	.....	2.35
4	6.80	.....	.....	3.40
	3.85	.....	.....	1.95
. . •	14.10	31.20	28.65	12.40
	. 10.00	.....	.....	6.00
	10.00	6.00	6.00	' 5.00
# .	. 27:60	.....	.....	17.60
20	45.00	14.45	13.45	17.60
	3.00	.....	.....	1.60
	7.40	.....	.....	3.70
	3.20	.....	.....	1.70
10	6.25	.....	.....	4.15
,.	1.20	.....	.....	.60
10	10.00	.... .	.....	60.0
	1.60	8.25	7.25	.80
	7.50	1.86	1.85	3.80
	2.75	.70	.70	1.35
	4.20	.....	.....	2.00
. .	2.10			1.00
	2.31			1.10
	4.60			2.30
18	22.00	.....	.....	12.73
	29.40			14.00
	6.93	.....	.....	3.30
	3.36	< .....	.....	1.60
	2.10	... •.	. •...	1.00
	1.60	.....	.....	.80
	3.60	.....	.....	1.70
8	15.00		t....	7.30
	2.10			1.00
..	8.40	.....	..... •	4.00
10	11.00	29.95	30.96	5.00
2	20.10		.....	16.00
10	10.50	.....	.....	8.00 1
16	44.00	•		20.00 ,
. ,	10.31	«■ . I'. .	.....	7.92
5	7.20	. . 1 . .	......	3.60
	7.00	. . « '• ' «	.....	3 80
..	4.00			2.00
.,	6.00	.....	.....	3.00
	6.50	.....	.....	4.50
	.450		*	3.60
. ,	1.30	.....	.....	2.50
. .	8.00		.....	4.00
. .	8.20			2.40
	4.00	.....	.....	2.00
	10.00	.....	.....	5.00
. .	13.20	.....	. . « .*.	9.10
. .	2.20	. . • . .	.....	1.10
. .	4.05	.....	.....	2.05
..	3.60	.....	.....	1.80
	4.00	.....	.....	2.00
. .	' 5.70			3.10
..	1 11.70		.....	- 9.90
. .	4.00	. , . . .	. ... •	2.00
	1.80			1.40
, .	3.00	.....	.....	1.50
5	25.20		.....	16.45
..	4.00	.....	.....	2.00
..	5.00	.....	.....	3.00
..	6.00	.....	.....	3.00
. 1	1 20.00	.....	.....	10.00
..	, 4.00	.....	.....	2.00
..	2.30	57.55	55.65	1.30
. ,	4.50	1.00	1.00	2.50
. .	2.95	.55	.55	1.85
15	8.00	.....	• a • s	4.00
•.	8.00	.....		4.00
10	10.33	.....	s • • s s	Ç.20
	8.00	9.85	8.60	4.00
. .	6.45	1.50	1.50	3.45
..	1.40	.....	• s s s s	.70
. .	« 1.40	.....	• s • • S	.70
..	2.75	1.80	1.80	1.85
. .	2.75	.....	.....	2.75
. .	.48	.....	.....	.48
..	.25	.....	• . . . •	.25
	5.00	.....	.....	5.00
	2.50	.....	.....	2.50
. .	.70		....	.70
..	5.00			5.00
	3.00			3 00
. .	1.00	.....	...	OiVU 1.00
190	$735.89	$164.80	$157.11	$413.98
			3,106	
Zdravilo zoper kašelj.
Kadar potrebujeta zdravilo zopar kaftsli, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli as nabost«
zmotili, če zahtevat« dobro praiakuiano in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam
for Lungs
Mr W. Koloditej. Cbsstsr. W. V*., asm je pisal: "J«z PftaoroCaai vsaks-1*1. da kupi Ssvs* rova sdiavlla, ksr so dobra, pototoo Savsruv Balzam as pljufi*. Boljlibai. Moji otroci ao Imeti hud kaMj la poskusili smo run* sdiavlla, «oda vas j» bilo sartoaj. Ko smo pa kupiU So-vsrov Baissm sa piJuCa j* kaiolj stiaU po par po-pUklh."
(Severov Balzam za pljuča). Nt reči te aamo: "žalim nekaj moj kašelj." Navadit« ae zahtevati zdravilo po nj^ovem poli i :>onu, da a« izognete nadom«atlt«v. Zadnjih 37 lat j« Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kalelj In prehlad« In tak« bolezni. katerih prvi pojavi ao kaislj, kot na pr. kaMj pri .nflusna, vnetju sapnika, oalovtkem kaliju, hripavosti in vnetju grla. lati je izvrsten za odraale in otrok«.
C«na 25 in 00 c«ntov. — V lekarnah vsepovsod.
8« vara'e Cold and -
Grip Tablet«
(Ssvsrots Tablets sopor prsblado In h lipo) «a > snatts. ds ursi<<n*)<> prs-bl&d v uiijkrajitiiu A*su.
Sovorova druslnaks sdiavlla ao os prodaj v lekarnah v aspov »od. Zahtevajte "Severova" ponjl-boveai polnem lmsnu. ôe jih be morete dobiti v dometi lekarai, naroČite jih uaravaost od
W. F. SEVERA CO., Mar iUyidt, lom
Na|več|a slovenska zlatarska trgovina
W FRANK CERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio Q
0
Ure, verižice, prsUne, broške, zapratnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
H
Pišite po cenik, kateri sa Vam pošlje brezplačno. Najboljše blago.	Najnišja cene.
1BE=
3EIE
■mi
n
=ifJI
85 190
Skupaj ................».............. 3,381
N	Tajništvo J. S. Z.
gLstrat težko ločil za slovenske voditelju za podržavljenje šole. šole, ali kar je storil, je bilo res Čas hiti in bodočnost tolikih de-
dobro in ipopolno.
»Bil je resnično splendidcn, po-seflmo z ozirom na sedanji režim.
Pod starim magistratom niso spoznali provizorivnih učiteljev in učiteljic, ik dobivajo že dri|go leto lit v o petletnico in tudi raznih do-kladah nc bi 'bil tako ozkosrčni z učiteljstvom.
U'ri večini magistratnih šol se otvori h prihodnjim šolskim letom šesti ali celo sedmi razred in v kratkem se bo ¡pojavila potreba premenitve teh razredov v meščanske šole. Zato pa bi radi vprašali mestno učiteljstvo, aH je morda že pripravljeno, ali se pripravlja za ta preobrat. . .
Edino ena mestna učiteljica i-ma meščanski izpit. —
Imamo sicer že eno slovensko meščansko šolo v Trstu. Z nasto-I>ajočim šolskim letom se otvori namreč drugi letnik deške me-šanske šole Ciril-Metodove družbe pri Sv. «Jakobu. Ali družba i
klet bi bila s tem rešena.
Sicer pa se čudimo, da «pogajanja za podržavljenje Ciril-Metodo-vih šol ne napredujejo. Ali se go spoda okoli druibe v Ljulbljani res boji italijanskih «bomb, ali pa jc to samo hudomušna govorica, ki gre po Trstu. Namestništvo menda res ni več nagativno, dasi ni še tako naklonjeno, kakor v Ganglovi pesmi.
Do rešitve tega vprašanja pa bi radi vprašali, ali ni morda že prišel čaa, da se po-zalbijo razns neutemeljena (klerikalna) «umni-Čenja o naši družbi, da bi se ski*p-no delovalo in prispevalo za naSe prepotrebno šolstvo?
Se eno dnevno slovensko šolo imamo v Trstu. Zaaflbno deško in dekliško trgovsko šolo, ki jo vzdržujejo tržaški slovenski denar-ni /avodi. Ali časi so hudi, izdatki ogromni in razvoj zavoda je vsled tega oviran. Država pa jf letos prvič naklonila šoli 500(1
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaS beli denar za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste fte zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsnk človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot it«>meljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro jo vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palnda". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar ke <lnnee, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno bnnko. Z vlogo enega dolarja dobite vačo bančno knjižieo.
Mi »prejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti o<1 njega.
Poftiljamo denar v Italijo, Rusijo ia Fraaosko.
asojprve posojila* mortguge (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.	\
Bprejemo upi*e za psrobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
ma že drugo leto tudi dekliško kron.
osemrazredno šolo pri Sv. .lako-	Ironija je tem večja, če pomi-
hu in enako šolo na Aer|uedottu.	j slimo, da se je po njenem prizade-
Stevilo učenk, ki so absolvlrale	vanju izdalo za novi slovensko-
eno nli dtngo teli dveh Sol, se	nemški ali bolje nemiko-*lovcn
množi. Rade bi vstopile v razne	ski otroški vrtec nad Četrt miljo-
urade nli šole. Toda pot jim jc	na kron. Napravili so se koraki
povsod zaprta. kJifrni uradi zahtevajo spriče-
za povWnnje podpore in za podržavljenje vsaj notranjih učite-
valo met anske šole. Za vstop v Ijev, ali pot do Dunaja je dolga ra/ne šole nimajo pritnehi« izo in nnzaj še daljša; kdaj ps pri »rn/be. Zaknj se ne pretvori vsaj demo na glavno rano tržaškega ena teh šol v fneščnnskof Knn u-jš»)latva, na srednje šolstvo? čiteljicn je jfe na rn7polngo. Mor-, ipot slovenskih učencev gre J/
la »e dobe še druge učne moči in slovenske ljudske šole na nemške
prebivalci. Sicer se je stari ma- (ztfčasno se lahko poveri vodstvo I srednje šole in sicer z izgubo e
nega leta ali dveh na c. kr. pri pravnici, ki je najžalostnejše, al žalibog prepotrebno zlo našega šolstva.
»Srednje šole tr/aške pa niso morda samo z nemškim učnim je zikom, one so nemške, kako. razvidno celo iz nadipisov na raz nih dokumentih realke v zadnji! letih. Po padcu Gorice nli bolje dolbro leto kasneje so se ustano vili v Trstu zaposlovalni tečaji "Slovenske goriške gimnazije" Da bi ne bili res tako krvavo po trdbni bi najrajši želeti, da jih ne bi bilo.
Dosedanji prostori: gole šolske so)>e, stare klopi za prve razrede ljudskih šol, nobenih obetal, nobenega ipijuvalnika, nobenega po-dija, brez stolic in lu-ei — to so bili dosedanji prostori in res bi bilo na razpolago lepo poslopje s ■plinom in z električno razsvetljavo, toda tu se pojavi neki "aji", in najhujše je, da je ta "ali" — naše krvi in našega jezika. .
Olnvni faktor se namreč nc bri ga za to in se noče brigati, češ, da ni to njegova stvar — da, 011 je celo proti temu, da bi se drugi zavzeli za stvnr in delali!
Žalostna je povest našegn šolstva, ker so nn njej krivi naši ljudje.
Tako pn se t>liža znčetek šolskega leta. Prostorov zn fcolo ni, profesorjev ne 1k>, kajti o!» takih razmerah ni čudno, da so izgubili vso dnlbro voljo in požrtvovalnost, zlasti ko jih vabi drug.mi gotovo ugodnejše življenje.
iCaveant, caveant. consulcs! Knjti z za.poslovalnimi tečaji bo pokopano tudi vprašanje slovenske gimnazije v Trstu, lmgmo pn tudi zaposlovalne tečaje obeh goriških učiteljišč, moškega in žen-skegn.
Kar je bilo re'cno za gimnazijo, velja dobesedno tudi za te, drugega, vsaj svoje učiteljstvo. moMa pn je stvar še mnogo hujša. Olmnaaija je imela, če 110 že Zaposlovalni tečaji učiteljišča pn
vseh učiteljev teh dveh zavodov (dva ravnatelja in vse ostalo 0-sobje) sodelujejo pri tržaških te-čajlii en meščanski in dva ved-niska učitelja.
In ker smo že pri stvari, naj 0-menimo tudi še vprašanje obrtne šole. Obljubila «e nam je 2: leni dnevna višja obrtna šola in letos zopet. Sedanji ravnatelj ili'ijnn-ske obrtne šole (ki je, inim grede povedano, Nemec) je dobil nalogo, da sestavi primeren načrt zn slovenske vzporednica l'soda. pa je hotael, da je obolel in da sta se medtem otvorila na ljubljanski obrtni šoli dva sli-čna višja oddelka. Ali na zadnjem historičnem zborovanju Jugoslovanov v Trstu .smo slišali, da obstoje posebne pogodbe z državo, da je. učni jezik na tržaški obrtni šoli in da mora večno ostati italijanski.
"Cas"
je edina slover#ka revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in yo-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebna razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli-le.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane* samo $2.00 na leto, zn pol leta $1.00. Naroča se pri Cas "a 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
(Na zadnjem letnem zborovanju Zveze premogarskih električnih nf.enirjev v 01a*gowu se je poročalo, da je bila prva električna razsvetljava napeljana leta 1870 rovu Harnack, okraj Hamilton na Angleškem. To napravo je pri-poročil Lord Kelvin.. V dntični rov so postavili Gramov stroj, ki je proizvajal za 30 svetilk luči. Stvar se je tako dobro obnesla, da ao pozneje postavili v rov tri iz-»oljšane dinaino slroje, ki so pro-izvajali za 180 večjih svetilk svet-
nadomeščajo dva zavoda in od I lobe.
Dva izleta na Rusko.
Črtice a potovanja. Spisal A. Aškerc.
Previdnost farmarja.
Kak pogled! V solnru se leskečejo pozlačene in pisane kupole nebrojnih cerkva, vmes se dvigajo ponosne palače, javne in privatne. Zeleni parki in vrtovi dajejo sliki mehak izraa. Med hišami se vije jo široke in ozke, navadno zakrivljene ulice, med posamesnimi mestnimi kvartali pa skrbno izvedeni buljvarji. Na južni strani, skoro tik pod zidom kremijevskim pa se vije v širokem 'S' podobnem krogu počasi reka Moskva, črez katero se razpenja več umetnih mostov. Na oni strani reke leži še velik del mesta, takozvano Zaiuo-skvorječje . . . "Ruski Rim!" porečeš, ko ti počivajo oči na tej pisani panorami, na tem morju hiš, gradov, saborov in palač. Ne! Rim spaja v sebi pojem zapadnega mesta. Moskva je uekaj drugega: To je ruski, slovanski orijen! Orijent v slo-vanski obleki. Oziram se s hodnika na vse strani in povsod mi čuti srce: orijet 1
Kolika razlika med Petrogradom in Moskvo! Petrograd je zapadnjak, moderen Evropljan, po-voreč po ruski; Moskva pa je narodna Rusinja, bogata ^ponosna plemenita gospa. Petrograd je glava Rusije, Moskva njeno srce. Moskva je Rusu sveto mesto, ki ga ovija čar davne in slavne zgodovine. Ne v Peterburgu, v Moskvi kronajo ruske carje; tukaj se predstavi narodu svojemu samodržec. Moskva je ruski narodni original, Petrograd je kopija velikih evropskih velemest. Petrograd šteje šele 200 let, Moskva je častita matro-na, ki se je porodila že v 12 stoletju. Kaj je vse videla na svetu! Stare, skoro bajeslovne ruske kneze in tatarske kane, ki so jo bili kruto podjarmili; videla je carja Ivana Groznega, poljske kra--lje in Napoleona! O, matuška Moskva ve veliko povedati iz svojega življenja in ponosna je na svojo starost 1 . / .
Pogled na Moskvo pa je tudi zato zanimiv, ker nam tako nazorno kaže počasni, zgodovinski razvoj mesta. Dočim so ulice petrogradske vse premočrtne in se križajo pravokotno, so ulice moskovske kakor letni krogi na prerezu drevesnega debla. Ulice petrogradake so bili že sto let naprej določili s vojimi ravnili in merili inženirji carja Petra; stare moskovske ulice pa so se razvijale od slučaja do slučaja po potrebah . . .
Težko sem se bil ločil od Ivana Velikega, v katerem visi 31 zvonov, velikih in malih.
Poleg "Ivana Velikega" leži na tleh največji zvon na svetu; Rusi mu pravijo carski zvon (uapb-KOJiOKCurb). Visok je blizu 10 metrov, v obsegu meri 20 metrov, a pod njim lahko stoji okoli 200 ljudi. Zvon je, žal, škrbinast. "Košček", ki se mu je odbil, tehta samo — 11.000 kil.
Ako se ozremo od tega zvona-junaka po trgu proti reki Moskvi, «zagledamo pod kamenitim u-metnim baldahinom, ki ga nosijo marmornati stebri, kip carja osvoboditelja, Aleksandra II.
V K remiju sem si nato še ogledal veliko carsko palačo, kjer stanuje car, kadar biva v Moskvi. Notranjost njena je nepopisno krasna. Dvorana se vrsti za dvorano, ena luksurijonzneje opremljena od druge. Poleg te palače jih je še več drugih carskih, ki jih pa nisem utegnir pogledati. Čemu tudi? Izmed cerkev sem videl samo še veliko l*s-pensko katedralo, v kateri kronajo carje in ki ima prebogato natranjščino.
Iz Kremija sem Sel skozi Spasskija vrata, nad katerimi se dviga visok stolp. Nad vhodom visi na zunanji strani podoba Kristusova, zato se mora pod temi vrati vsak moški odkriti. Kdor bi tega ne storil, učinil bi neodpustno breztaktnost proti
Colohester ali Camulodununi je bilo prvo rimsko mesto v Britaniji, kateremu je bila podeljena čast rimske kolonije; to mesto je bila tudi prestolka »britanskih princev, odkar so se vdali Rimljanom.
•Danes je to mesto s svojimi ozkimi ulicami, svojimi Htrmirai strehami, opatijami in cerkvami v resnici ideal starega angleškega mesta. Ko pa gre Človek tako po nasipu mesta, si lahko v duhu naslika, kakšno je moralo biti mesto v časih rimskih cesarjev. Stoječe sredi' rodovitne doline Essex ter v bližini «gozdov, v katerih je odmevalo le ¡petje ptic, je moralo mesto s svojimi lepimi javnimi poslopji ter svojim svetiščem, katero je dal vgraditi cesar Klavdij na svojo čast, kazati očarljiv prizor za oko potnika ter stalno pretnjo divjim plemenom, katerih še niso Rimljani (bili premagali, ker so se umaknila iz nižin v gorate pokrajine, kjer so vedno čakala na priliko, da vdro v dolino ter prepode tujca. • Bilo je leta po Kristu, ko so Britanci, ogorčeni vsled načina, kako so Rimljani postopali z njimi, navalili z veliko silo na mesto ter ga pod vodstvom Boadiceja razdejali. Ker so si Rimljani zapomnili ta nauk, so zgradili leta 65 po Kristu velik «zid okrog mesta, in razvaline tega obzidja so se ohranile do današnjega dne.
•Presenetljivo je slišati, da je najti v ledenih in samotnih *Spic<beitgih sledove človeških naselbin, a kljub temu je resnica, .^piobergi imajo zgodovino, ki sega naocaj v 17. stoletje in razvaline je v zadnjih letih raziskal Norberg ter por^ čal o njih v letnem poročilu muzeja v Tromsoe. Od njega raziskane razvaline so priče najstarejših naselbin na %iebengih in sicer naselbin ruskih lovcev v 17. stoletju ter v pričetku 18. sto -letja. Kraji, kjer se nahajajo preostanki te najstarejše naselbine, so okolica Bellsunda. Tam so lovci prezimovali ter pustili za seboj sledove, ki so se ohranili do danes. (Ponavadi gre pri tem za • majhne lovske koče, v katerih je bilo prostora 7.a tri ali štiri ljudi. Na dveh Vrajih pa je norveški raiziskovaleč razkril celo obširne ruske naprave/ v katerih je bilo prostora e.a veliko število ljudi.
stari ruski tradiciji in nemara bi se moral zaradi tega še zagovarjati pred policijo . . .
. Ročno ko pridemo skozi ta zanimiva sveta vrata, stojimo na "Rdečem trgu". Tukaj pa se dviga velikansko moderno poslopje Trgovski dom (ToprOBue pHAu), t. j. bazar, v katerem dobiš vse, Česar potrebuješ. Zidali so to palačo, kakršne še nisem poprej nikjer videl, pet let (1888—93) in stala je okoli deset milijonov rubljev. Nedaleč od Trgovskega domu stoji originulna katedrala
Sleherni farmar dobro ve in zna, če ne bo previdno trebil in čistil plevela na svojih njivah, ne more pričakovati dobre letine ali žetve. Ravno tako je pa tudi z našim zdravjem. Če ne držiš in če ne skriviš, da boš imel Črevesje vedno čisto, ue moreš pričakovati pravega zdravja. Za to stvar je pa Triuerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljši pripomoček ] ali zdravilo, kolikor jih moreš do-
sv. Bazilija. To je cel konglomerat cerkev, in tež- . . . _	,
ko se orijentiraš v tem labirintu. Francu* so bili bItl' r° vino	želodec, po
1. 1812. izpremeuili v svoji neverjetni ošabnosti to cerkev v hlev. Vereščagin je na neki svoji sliki iz ciklusa "Napoleon na Ruskem" ovekovečil ta zgodovinski dogodek. Na.zunaj je ta katedrala po svojih čebulustih pisanih stolpih morebiti najiz-virnejši vzor ruskega sloga . . .
Na trgu. kjer stoji moj "hotel Continental", je zgrajenih kar troje gledišč, drugo vštric drugega. Tisti teden, ko sem bil prišel v Moskvo, se
vrača tek (okus), pospešuje pre -bavo, odvrača zabasanost, nepre-bavo, glavobol, slabo spanje, ner-voznost,*splo»no telesno slabost i. t	se v lekarnah. — Raz-
novrstna zdravila so že marsikomu pomagala, kadar je kaj bolehal. Med ta zdravila se mora pred vsem vpoštevati Trinerjev Lini-
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 6s centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot jc tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar nah in naravnost od na». Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35*- ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER A CO.
74-AO Washington Street, New York
is 65c. je ko-kot dvakrat 1
zM
CARL STROVER MODERNA J^OVE2N'<*
je bila ravno začela nova sezona. V "velikem" jnent, ki zanesljivo pomaga pri
carskem gledišču sem videl nekega večera prekrasen — balet, v drugem ,takozvanem "malem" pa Gribojedovo znano kojnedijo v verzih. "Gorje,ot uma" (Gorsje pametnemu človeku!). V Korševem gledišču pa sem užival neko nedeljo popoldne Go-goljevega klasičnega "Revizorja", Korševo gledišče je sicer samo na sebi neznatno po «zunanjj-ščini, a ima včasi izvrstne umetnike. Ta dan so gostovale v "Revizorju" prve moči. Razume se samo ob sebi, da pri nas ne morejo "Revizorja" nikdar tako dovršeno igrati kakor na Ruskem. Ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Ne bi bil mislil, da so Rusi v gledališču tako temperamentni in živahni. Igralce so člicali na oder na ves glas ter jim metali pred noge cele kupe cvetje . . .
I-epo cerkveno pet je sem slišal v Petrogradu, toda šc lepše znajo peti v Moskvi v novi cerkvi sv. Spasitclja, ki jc, obenem rečeno, najkrasnej-ša cerkev v Moskvi. Stoji ob levem pobrežju reke Moskve, prav blizu nje na nekem vzvišku ter imu petero pozlačenih kupol. Cerkev je stala nad petnajst milijonov rubljev. Njene notranjščine, ki je vse mramor, granit, bron, srebro in zlato, se ne moreš nagledati. Stene so poslikali prvi ruski u-metniki. V nedeljo 15. septembra sem užival tukaj petje, ki ga ne morem pozabiti. Pevcev jc stalo na levi strani prekrasnega zlatega ikonostasa okoli 80. Vsi glasovi so zastopani, a po jo samo moški, med njimi tudi dečki. Basi so grmeli, da se je treslo zidov je. Rusija je domovina najglol>očjih basov. Tudi svečeniki pred oltarjem sc ponašajo ostentativno s svojimi basi . . . Zanimivo je opazovati Ruse pri službi božji. Da bi kdo čital na mo-litvcnik, nisem videl, pač pa se sila pogostoma klanjajo in prekrižavajo po trikrat zaporedoma. Nekateri pa kupujejo pri nalašč za to postavljenem duhovniku svečke, jih prižigajo ter jih žrtvujejo raznim svetnikom, katerih pozlačene ikone vise oh stebrih. Kdor ne more sam s vojo svečko do svetnika, prosi druge, da mu jo neso naprej . . . In tako roma blagoslovljena svečka v gneči od rok do rok proti ospredju, dokler ne dospe do cilja, kjer i*ori potem kaki Božji materi Kazanski, u-kemu sv. Vladimirju, Andreju ali drugemu svetniku na čast. Kakor sc vidi, je v pravoslavni cerkvi še več čisto zunanje praznoverske "pobožnosti" nego v katoliški .. . Vse tiste teatralne produkcije pri visokih škofovskih mašah na zapadu pa naj umolknejo pred takim cerkvenim zborom, kakršen sc sliši v "hramu Hrista Spasitclja"!
(Dalje.) ♦
To so bili brez dvoma samostani, kajti zgrajeni so bili iz lesa. Iz preostankov je razvidno, da je ibil samostan v Saxe Raven dolg 80 čevljev in 30 čevljev širok. Razdeljen pa jc bil v večje in manjše prostore. Drugi samostan, v zalivu Re -cherche, je bil 72 čevljev dolg in 20 čevljev širok. Veliko poslopje |>a je bilo še obdano od petih manjših hiš. Vsa ta poslopja so imela velika ognjišča iz dobro oijifke.
Na otoku Akseloc je našel Nonbeng preostanke neke rudke naselbine ter vsakovrstno navadno pohištvo. Našel je tudi dva kola z vrezanimi pis-menkami. Na enem kolu je bilo -zapaziti letnice 1756 in 1777 ,na drugem «pa je bilo čitati v ruskem jeziku: Hprejmi, Krist, bolno dušo grešnika Feodorja . . . Prokof . . . Krist, kralj kraljev. Veliki na'božni križi, katere so povsod postavljali Rusi, so vsi izginili, ftazven ruskih razvalin pa jc najti na Npiebergih še druge, namreč norveške in angleške, ki se nahajajo pri Bellsmundu, ki pa niso tako številne kot ruske.
•Pri Bellsmundu se nahajata še dve veliki naselbini lovcev, pri katerih je še vedno opaziti temeljne zidove velikih hiš. V teh hi%ah pa so stanovali Angleži. <Na enem mestu stoji še vedno spodnja čeljust kita, solidno vzidana « lesom in kamenom. Najbrž se Jte kit na ta način pritrdil, preden so ga pričeli parati.
"Fremdenblatt" poroča: Koliko je llreba za aprovizaeijo moderne armade, je spoznal urednik lista "Journal de Gencve," ki je pred kraj-kim posetil kraj, kjer je središče za aprovizaeijo nekaterih francoskih armad. To središče mora preskrbeti vsak dan živila za 300,Q(X) mož. Vsak dan odide od tam šest dolgih vlakov, polnih kruha. mesa, prikuh, sladkorja, kave, vina, riža, tobaka, ovsa in lesa za kurjavo. Vojaštvo 300,000 mož pokol je vsak dan 1200 glav živine, med njimi 600 volov, in požge 40,000 kilogramov lesa. En sam vlak transportira 270,000 porcij kruha, 37 kvintalov sardin in 35 kvintalov sira. Vsak francoski vojak dobi na dan poleg zajtrka, cbeda in večerje po K» gramov tobaka, en četrt litra vina in eno šestnajstin ko tropinovea ali drugega žganja.
revmatizmu, nevralgiji, hrbtobo lu, izpahkih, otiskih, oteklinah itd. Na to zdravilo se vedno la • hko zanesete.. Prodaja se v le-karnah. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1393—1IH3 So. Ashland A ve., Chicago, III.	(Adv.)
Attorney al Law«
Zastopa m vi«h «odiičih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Za vsebino oglasov ni odjgOToms na upravništvo nt uredništvo.
Central Hotel
Conemangh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C Ohleslsrl. S. B.
Zdravnik ss notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna —» plačati je le zdravila. 1024 Blu« Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po-
pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VILLAGE INN*' s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 4M HURI AVE., KENOSHA, VIS.
T«l«foa 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Av«., (Adv.)	Chicago, lil.
SLOVENCI,
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD-
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za cclo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) jc treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo jc: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, m.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARINO HOUSE".
Kaj to pomsnl sa ljudstvo, če je banka pod nadsorstvom "Clearing Honsa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvricne strogemu aadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanj« računov ia imetja s« mora vršiti najmanj enkrat na leto. Iavedenci natančno preiščejo stanje vsake banke.) Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse aote, varščine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, s« prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune.
p najdejo izvedenei kake slabe ali
vomljive vreduostne listine, se t« ae štejejo več kot imovina banke. Ako ae j« skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drsno špekulira in se'ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združen« v Clearing Uouse.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imoviao, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigutlio.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing sa je bil izdelan v Chieagu pred desotimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvozi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popotnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadsorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko sa VA&O banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želitfg
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotok. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 alatih hipotečnih bondov.
Naivečis «Invanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
Blac Island Avcnoe. Chicago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
fss»s>ieeieeieieneeie»eeieeeee#i»eee»eeeeeeeeeeseeee
■ #	1
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galija, uniforme, pečat« in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 Sooth Millard Avenue.
, CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE RANKE
Blu« Island Ave., vogal Loomis ia IS. cest«. ,
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ »I SR0AD STREET Ttl. 1475 JOHNSTOWN. PA.
wmmmwawmvawvvvawmwawawiv.\%w .va
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro še 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje Th^slanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja -¡«treba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Brsnilo smo se dolgo zMer draginjo na vseh Številnih potrebščina)' naših, a novi vojni davek nai^ je spodbil Se zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zafo pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekl so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, aeprebsvnosti, glavobola, |k»1 glav* bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge délavée, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste na*1i v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV UNIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protivm, ali
revmatizma, nevralglje, lumbago, otrpelosti gležnjev i» dragih, na jhitre jša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog, Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je ¡¿vrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev In drugih kožnih otvorov. Dobi ae v vseh lekarnah.
Najnor«jš« nagrad« so dobila Trtn«rJ«ra zdravila rta mednarodnih razstavami Oold Kedal—San Francieco 1916, Grand Prix Panama 1916.
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist . 1333-1343 South A.hland Are.	Chicago, III.