řfir ^8lct Gorenjski časnik od leta 1947 ^ Prvi príuhoijnik tcdnik Go renuc lfta iqoo PETEK, l8. NOVEMBRA 2005 Leto LVIII, št. 02. cena \oo SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volćiak Časopis izhaja oa torkih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV WW.GCktNrSKICÍLAVM po robu Tokrat Gorenjska ni zgubljala časa. Na vladno odločitev o delitvi Slovenije na Zahodno razvito in Vzhodno nerazvito regijo so se pri Razvojnem svetu za Gorenjsko nemudoma odzvali s sklicem izredne seje kolegija. Marjeta Smolnikaíí nih načrtih organa, pristoj- nik Regionalnega razvojnega ..............................................................................nega za regionalni razvoj, in sveta za Gorenjsko: "V strate- Sporni 35. đen zakona, ki sklada sç določi vrsta poseb- gijo odnosov Slovenije do govori o posebnih ukrepih nih ukrepov v posameznih E2, kjer se aktualizira vpra- regionalne politike, se glasi; območjih /.../ in obseg sred- Sanje ene, dveh ali treh regij, "i. Posebni ukrepi regional- stev za njihovo financiranje." se ne želimo vključevati. Za ne politike se izvajajo kot po- In to je vse, Navedeni člen to nismo niti poklicani niti sebner^onalne spodbude v zakona ne daje nerazvitim nimamo tega namena. Na prednostnih območjih, ki območjem oziroma p)0kraii- tako imenovani NUTS 3 lav- najbolj zaostajajo v razvoju, nam znotraj razvite Zahodne ni pa postane vladna odloči- alà se soočajo z velikimi r^je nobenega porožtva, da tev za Gorenjsko kritična. strukturnimi problemi, za se bo zapisano v praksi sploh Glede na to. da naSa regija razvoj regijskih instrumen- kdaj izvajalo, tov in shem za financiranje priprave projektov in za litvi Slovenije na dve kohezij- dukta evropskega povprečja, vzpostavljanje decentralizira- ski regiji je treba gledati več- seveda menimo, da smo na ne razvojne funkcije države, plastno. Z zomega kota drža- tej ravni do sredstev iz našlo- dosega le šestinšestdeset od-Na vladno odločitev o de- stotkov bruto dort^ačega pro- 2. Prednostna območja in ukrepi /.../ se določijo tudi ve in njene vpetosti v Evropsko zvezo na eni strani ter zunaj razvitejših razvojnih in prizadetimi regijami na dru- kohezijskih regij. 3. V finanč- gi. Janez Benčina, piedsed- va strukturnih skJadov absolu tno upravičeni. ' ' h 3.stran Gorenjska državna svetnika Boris Bregant, janež Sušnik in predsednik vlade janež Janša na sredini seji državnega sveta. /roto corudKav«*« Heryis www.hervis.sl (v skupni vrednosti najmanj 3 i 111 t SIT) na VSE zimske izdelke od 18. do 21.11 Popust se obračuna na blagajni ♦ > i PRISTOPNINA BREZPLAČNO KI FK I kONSKA BAN /iT S Krami i^imsk sejem ski □športni (jnviMCit Globim « kinini priiKlori (vhlJ^I / /ililliin »ti •HM UUBgANA Upokojencem za ij odstotka višje pokojnine Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v sredo sklenil, da se pokojnine od 1. oktobra dalje zvišajo za 1,7 odstotka. To pomeni, da bodo upokojenci novembra prejeli zâ toliko višjo pokojnino in ie razliko za oktober Uskladili so jih za razliko med porastom povprečne plače za obdobje od januarja do septembra, v primerjavi s povprečno lansko plačo in porastom pokojnin po uskladitvi od 1. marca daje. Ko1 je znano, so se takrat zvišale za 2,4 odstotka. C. Z. 92 AKTUALNO Na plače še čakajo Smdikdt kranjske Vsrnosti sklenil, da bodo v lorek pred poslovnimi prostori dve uh opozorilno stavkali, i« danes do 16. ure ne bodo prejeli oktobrskih plaf. Sindikat tudi zahte- va, da morajo biti do 1. decembra izplačane zaostale plače za avgust in september. 3 CORENjSKA Rešili bodo Globus Kranjski mestni svet je v ponedeljek odloči), ÓA bo nova knjižnica v kranjski blagovni hiSi Globus, to reSrtev pa so ponudili IC Dom. Globus Trgovina lA Prfmorj» Ajdovščina. Ponudba Save za knjižnico v novem objektu ob Gimnaziji je bila nepravilna. RAZGLEDI Pripraviti se ]e treba na šok Ekonomist jože P. D^mtjan pravt. da se je pri načrtovanih refbnrtah treba pnpraviti tudi na io\c, glavni pozitivni učinki pa se bodo pokazali v obdobju dveh do treh let. Prav^ da enotna davčna stopnja nI bistvo, ampak ključni del celotne reforme. 13 RAZGLEDI Trajni mandat je tudi pravica strank "Edino trajrai mandat zagotavlja, da sodniki lahko delamo resnično neodvisno, strokovno In nepristransko," pravi sodntca Okrožnega sodišča v Kranju in predsednica Slovenskega sodniškega druitva janja Robiek. 14 VREME Datées bo ddw jasno z občasno zmerno oblaćnos^o. V soboto bo precej Jasno in :^utraj še bo^ mrzlo. Tudi v nedeljo bo đopddr^ k prctđmjasno. ■5/5 jutn: precg jasno m m 2 POLITIK À da n ic a .zavrl {g)g-glas.si COREN)SKI GLAS petek, 18. novembra 2005 Dr* Anton Jamnikškof lože košnjek ki je tiidi generalni vikar, in ....................................... dr. Antona jamnika. Pomož- Ljubljana «Apostolski nuncij ni škoí]e so imenovani na v Sloveniji msgr. Santos pro&njo krajevnega škofa Abril y Castello je v torek sporočil, da je papež Benedikt (ordinarija), ki inu pomagajo ali ga nadomeščajo, če je XVI. za novega ljubljanskega odsoten ali oviran, pomožnega škofa imenoval dr. Antona Jamnika, ki je bil od julija 2000 daJje direktor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. med letoma 1990 in 1994 pa je bil nadškofijski tajnik. Je doktor filozofije in docent za filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Novi pomožni Škof se je rodil leta 1961 v župniji Dobrepolje • Videm pri Ribnici. Na Teološko falculteto se je vpisal po odsluženi vojaščini leta 1981. Ljubljanska nadškofija ima sedaj spel dva pomožna škofa: msgr. Andreja Glavana, kratke novice N ovA Gor ica jutri kongres Nove Slovenije Drugi kongres Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke pod geslom Nove možnosti Sloveniji bo jutri, 19. novembra, v Novi Gorici. Na kongresu bo stranka spreminjala svoj statut in izvolila nove organe. Za predsednika sedaj, poleg dr. Andreja Bajuka, kandidira tudi Franc Vovk iz Dolenjskih To-ic. Lojze Peterle, Ljudmila Novak in Miran Kramberger se za kandidaturo niso odloČilL Pred kongresom pa je dr. Boštjan Turk, sicer simpatizer stranke NSi, poskrbel za vznemirjenje. ko je med drugim objavil, da je bil Lojze Peterle sodelavec Udbe. V stranki so to ostro obsodili, češ da Turkové Izjave škodijo časti in dobremu imenu Lojzeta Peterleta In so napad ra strankino enotnost in říjeno programsko politiko. Lojze Peterle pa se je odločil, da bo Turka tožil. D. Ž. OGREVANJE BREZ OLJA IN DIMNIKA i PRIHRANEK TOPLOTNA ČRPALKA 2eus50ld/ d.Q.o.. Uać« Pr»ič je ta teden plačane odpravnine in jubi- obljubil, da bo vodstvo iz- lejne nagrade, neizplačan polnilo zahteve sindikata in del regresa (70 tisoč tolanev opozoril, da stavka ne pride bmto), opravljene nadure in v poStev. Posamezne delav- odškodnina za neizrabljen ce je obtožil, da z javnim dopust za leto 2004. "Zahte- opozarjanjem na probleme vamo tudi, da nam od 1. podjetju povzročajo gospo- marca naprej začno izplače- darsko škodo. "Neizpolnje- vati dodatke za nočno, tur- ne obljube In laži so nam nusno in terensko delo. Za- zrasle že čez glavo," je na nimivo je, da teh dodatkov ne prejemajo zaposleni z njegove besede odgovoril Škufca. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože KoSnjek. Cveto Zdplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNIKI: Bo^n Bogataj, Aienb Brun, Igor Kav6č, Jože Košnjek. Ur^ Petemel, Stojan Saje, Vilma Stanc^nik, Cveto Zapbtnlk, Danica Zavrl Žlebir, Suzana P. KcvaSč, Štefsn Žargi; stalni sod^avd; jasna Patadm, Marjeta Smojniksr, Ma'^až Gr^orič, ^ Mateia Rant, Miha Naglič, Milena MiklavS^ Simon Šubic, Dominik Freiih, Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA jemej Strtar, Tnd kd TtHNlČNf UREDNIK Grega Flajnik FOTTDCRAFIjA Tina Doki, Corazd Kavčč, Gorazd Šfnik L£KTORlCA Marjeta Vozlič VODJA CGlASNEGATRŽENIA Mateja Žviža) VODJA MARKETING A PetT^Keižar COftCNJSKI CLAS jt rsgi&trirAOi bUgovna in storitvena snimka pod ft 9771961 pn \Jtz4u rs zi intfkktualno (»Inino* UsUnovitfIj in Í2d8|3MlÍ: C^r^njskf ó q o^, Krarwj / Oirekrarica: Mtrija VoliSjdk/ Naslov: Zpisov« 1^4000 Kranj / Tel.: d4/)0i 42 00i f»^ 04/XOI 42 «^rnail* mtU oglasi m osmrtnice; teU 42 47 (sprelem na avtómKikem ódiivnibu 14 at dnevno); uradne u/e: vsak delovni dan ód 7. dô ij. ure / Gorenji ki fias je pc^tednik, isHaja ob torkih m petkih, v nakladi 22 000 Í2vodov / Redne ptSleger MejaCofenjika, Letopis Certnjski (enkrat lctno)Na poitp in sedem lokafn^h pntog / T^ik: SETi d.d.i l^ubtjana / Naročnina: tel.: 047201 42 41 / Cen^ irvoda: torek 200 pelek: 300 SIT: letna naroCnlna; 26*000 SIT: redni plačniki imajo 20 % popusta, letnr z^ % popusta; narofn^rra za tujino: 100 EUR preračunano v tolare po 9fedn}en^ tečaju S^nke Slovenije; v cene |e vračunan DDV po itopnji naročnina upošteva od tekoče Itevilke i^sopi^a do pitnega preklica« ki velja od nčeika naslednjegi obničunekega obdobja 0| asne storrtve: po camku; oglssno Irtenje: tel.t 04/ aei 42 4S. 4 GORENJSKA GORENISKI GLAS petek, 18. novembra 2005 kratke novice La n co vo. Po d n art Mostova čez Savo sta v slabem stanju Obâ mostová čez Savo na cesti po Lípníškí dolini, eden na Lâncovem tn drugi v Podriartu« sta v slabem stanju in bi jih bilo treba obnoviti ali celo zgraditi nova. Na to je na seji občinskega sveta opozoril tudi svetnik Zvone Prezelj in dal pobudo Županu, da naj se občina zavzame za gradnjo novih mostov. V občinski upravi navajajo, da so o stanju ceste i obeh mostov že večkrat opozorili direkcijo za ceste in pristojni inšpektorat. Kot so obveščeni, sta oba mostova med prednostnimi naložbami direkcije v radovljiški občini, kar je razvidno tudi iz sprejetega rebalansa državnega proračuna. Izgradnja mostu na tancovem naj bi direkcijo stala 201 milijon tolarjev, v Podnartu pa 175 milijonov. C. Z. usce Izkupiček bodo namenili šolskemu skladu V osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah pripravljajo danes, v petek, dopoldne božično novoletne ustvarjalne delavnice, v ponedeljek ob uri pa bo še prodajna razstava izdelkov. Izkupiček razstave bodo namenili Šolskemu skladu, ki na šoli deluje Že četrto leto. V minulem šolskem letu so starši, podjetja in drugi nakazali na račun sklada že skoraj dva milijona tolarjev. Denar so namenili za nakup tabel v podružnični osnovni šoli Begunje, za obnovo šolske avle v Lescah, izboljšanje možnosti za igro najmlajših v atriju Šole ter za nakup računalnika za učenko s posebnimi potrebami in opreme za tek na smučeh. Letos bodo denar porabili za postavitev odra v šoiski avli, za udeležbo socialno šibkejših učencev v Šoli v naravi in za nakup novega pohištva v jedilnici begunjske šole. C. Z. Dovje Domačini zahtevajo semafor Pred kratkim so končali z obnovo ceste in križišča na Dov-jem pri spomeniku jakobu Aljažu. Kot je pojasnila Tina Bu-čič iz službe za stike z javnostmi pri Direkciji RS za ceste, so v sklopu ureditve križišča z lokalnima cestama za Dovje in Mojstrano opravili delno prestavitev obeh avtobusnih postajališč na regionalni cesti, zgradili so pločnik od prehoda za pešce do obeh avtobusnih postajališč in v smeri obeh naselij. V sklopu ureditve so zarisali tudi nov prehod za pešce preko kraka lokalne ceste za Dovje, osvetlili 50 križišče in pločnike ter uredili odvodnjavanje. Naložba je bila vredna dobrih 35 rnilijonov tolarjev. Kot so še povedali na Direkciji RS za ceste, bodo k večji prometni varnosti pripomogli predvsem boljša preglednost zaradi zamika avtobusnega postajališča, nov prehod za pešce in pločniki, [avna razsvet* Ijava in boljša prometna opremljenost križišča. Vendar pa so domačini Že konec septembra opozorili, da kljub prenovi varnost pešcev ne bo zadostna, kajti ta odsek ceste je zelo nevaren in na tem delu magistralke so našteli že trinajst smrtnih žrtev. Ker cesto vsakodnevno tudi prečkajo otroci, domačini vztrajajo, da pristojni k prehodu za pešce namestijo semafor na tipko. U. P. Buo Pletli bodo košarke iz vrbovih i\b Etnološke delavnice so pri službi za izobraževanje in naravoslovno vzgojo pri Triglavskem narodnem parku že tradicija. Letos so se odloČili, da ljubiteljem slovenske domaČe obrti, posebej pa še mladim, pokažejo, kako splesti košar* ko iz vrbovih šib. Delavnici bosta potekali jutri, 19. novembra, in naslednjo soboto, 26. novembra, z začetkom ob 9. uri v prostorih Triglavskega narodnega parka na Bledu, vodil pa ju bo Marjan Golmajer, po domače Katežev oče iz Radovljice. V. S. UUBgANA Marija Božič osebnost leta 2005 Ta teden so v akciji Ljudje odprtih rok, ki jo je s podporo Ministrstva za delo, družino In socialne zadeve že dvanajstiČ priredila revija Naša žena, razglasili dobrotnika, darovalce, izjemno osebnost in dobrega Človeka leta 2003, podelili pa so tudi zahvalne listine ljudem, ki so se izkazali 2 dobrimi dejanji. Za izjemno osebnost leta 2005 je bila razglašena Marija Božič iz Škofje Loke, ki že tri desetletja dela z ljudmi t cerebralno paralizo. Najprej se je s to boleznijo srečala v lastni družini, sedaj pa že veČ let v zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček vodi invalidsko podjetje Sonce, in je tudi vodja centra Sonček v Kranju. D. Ž. Smo Na Jesenicah so se v ponedeljek srečali učenci osnovnih šol, ki nosijo ime Toneta Čufarja. UršaPeternél jesenice - "Smo ali nismo? Čufarjevd!" Takole so učenci Osnovne Šole Tone Čufar iz Ljubljane pozdravili sovrstnike Í2 Maribora in Jesenic na "čufarijadi", Id je minuli ponedeljek potekala na Jesetiicah. Na stoto obletnico rojstva Toneta Čufarja so se žbrali učenci vseh treh slovenskih osnovnih šol, ki nosijo ime po tem jeseniškem pesniku, pisatelju in dramatiku. Kot fe povedala ravnate-Ijica jeseniške "Čufarjeve" šole Branka ščap, ki je bila pobudnica srečanja, so se v nom, letos pa so prvič pripravili še srečanje učencev. I2 Maribora in Ljubljane se je na Jesenice pripeljal po en avtobusov učencev, vsaka od treh šol pa je v Gledališču Toneta Čufar)a pripravila kulturni program, povezan s Tonetom Čufarjem. Učenci so si nato ogledali nove pros-tore glasbene šole in Zgor- njesavski muzej« obiskali pa so tudi spomenik Tonetu Čufaiju v Spominskem parku. Popoldne so si ogledali še predpremiemo uprizoritev gledališke predstave Polom v prostorih Aaonija. Srečanja šol Toneta Čufarja preteklih letih srečevali le Predstava učencev iz Maribora: mladi Tone Čufar pri Totem naj bi v prihodnje postala učitelji šoJ s Čufarjevim ime- listu. tradicionalna. Obnovljena Ruska kapelica Spomladi bodo uredili ie spominski park ob kapelici. URŠA PFTTaMËL Kranjska Cora • Minulo sre* do so odprli prenovljeno Rusko kapelico pod Vršičem. Obnavljali so jo od av» gusta letos, dela pa je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V tem času so zamenjali nosilno konstrukcijo kapelice in zamenjali streho, objekt pa je kljub prenovi ohranil svojo obliko. Obnovo v vrednosti 25 milijonov tolarjev sta financirala ministrstvo za kulturo ii) Ruska federacija. Pri prenovi je sodelovalo ali nakazali bolniške barake, so stale na tem mestu. Tako naj bi območje okoli kapelice postalo pravi spominski paik, ki bo ohranjal spomin na vse, ki so pri gradnji ceste čez Vršič v času prve svetovne vojne izgubili Življenje. Po nekaterih ocenah naj bi pri delu zaradi mraza ali nesreč umrl o kar okrog 1 o tisoč ruskih ujetnikov. Sicer pa ob Ruski kapelici vsako leto ju-lija poteka spominska slo-Ç vesnost na najvišji državni I ravni, prihodnje leto ob 90- • letnici kapelice (zgrajena je tudi društvo Slovenija • Ru- še ni zaključeno. Že spo- stopnic, načrtujejo pa tudi bila leta 1916) pa bo dogo-sija in kot je povedal Saša mladi se bodo lotili ureditve ureditev teras, na katerih dek še posebej slovesen, je Slavec iz društva, delo s tem okolice kapelice in prenove bodo 2 avtentičnimi materi- še povedal Saša Slavec. Več denarja v občinski blagajni V radovljiški občini so z drugo letošnjo spremembo proračuna povečali prihodke za 199 milijonov tolarjev in prav toliko tudi odhodke. Cvrro Zaplotnik liko bodo manjši prihodki v lani ob sprejetju dveletnega ve, weditev vame šolske poti ...................................... naslednjem letu), viSjega občinskega proračuna. Pri- za otroke z Brezovice, obno- Radovljica • Kot so pojasnili zneska komunalnega pri- bližno milijon tolarjev naj bi vo Roblekovega doma na Be- na občini, so se za rebalans odločili predvsem zaradi po- spevka zaradi gradnje trgovskih centrov ter odškodnine znašali stroški referenduma gunjáčici, izdelavo projektne za "prestop" Otoč iz krajevne dokumentacije za dom višanja zneska primerne po- Agrarni skupnosti HraŠe, v skupnosti Ljubno v KS Pod- združenja vojnih veteranovv rabe na prebivalca s 94.571 kateri ima občina dva deleža, nart, dodatna sredstva pa naj Radovljici, vzdrževanje lo- na 99.175 tolarjev, novih cen v denacionalizacij ski porav- bi zagotovili tudi KS Otok za kalnih cest. Širitev lokalne vrtcev Vzgojno izobraževal- navi za zemljišče leškega hi- nakup prostorov za njeno ceste TNC - Hraše • Studen- nega zavoda Radovljica in podroma. In za kaj bodo v delovanje. V okviru rebaJan- čice, posodobitev ceste Ra- prenove občinske stavbe. Po- občini porabili denar? Denar sa proračuna bodo sofinan- dovljica • Nova vas - Zapuže leg zviSajija primerne pora- bodo med drugim namenili cirali še učenje plavanja v in še za nekatere druge na- be so na zvišanje proračun- za pokrivanje razlike do pol- osnovnih Šolah in prenovo mene. Občinski svet je hkra- skih prihodkov vplivali tudi ne cene programov vrtcev, ki doma dr. Janka Benedika v ti s sprejetjem rebalansa predčasno nakazilo nepov- veljajo od i. septembra dalje, ratnih sredstev ministrstva ter za obnovo občinske stav» Radovljici, zagotovili denar za ureditev križišča v Podvi- proračuna soglašal tudi s spremembo • kadrovskega za okolje in prostor za iz- be v Radovljici in osnovne nu in za umirjanje prometa načrta, po katerem bodo v gradnjo osrednje čistilne na- šole Staneta Žagarja v Upni- na Linhartovem trgu v Ra- županovem kabinetu zapo- prave v Radovljici v znesku ci, kar je občinski svet kot dovljid ter povišali postavke slih svetovalca za promet z 113,6 milijona tolarjev (za to- prednostni nalogi določil že za izgradnjo čistilne napra- zemljišči. GORENISKI GIAS petek, 18. novembra 2005 GORENJSKA 5 KRATKE NOVICE Kranj Rotarijanci tkejo prijateljske niti Župan Mohor Bogataj in predsednik Rotary kluba Šabac Zoran Tožić. Minuit konec tedna so bili na povabilo Rotary kluba Kranj na obisku kolegi iz Rotary kluba Šabac, iz mesta, ki je od Beograda oddaljeno približno 80 kilometrov. "Med dejavnostmi rotary klubov je tudi povezovanje preko meja. Junija so bili prijatelji )z Rotary kluba Kranj naSi gostje. Upam, da bomo te odnose, tudi poslovne, Še okrepili,'* je povedal predsednik Rotary kluba šabac Zoran Toiić, ki je po mamini strani Slovenec. In kakšen program so jim pripravili Kranjčani? "Najprej smo Imeli sprejem na Brdu, zatem rias je v mestn; hiši v Kranju pozdravil Župan Mohor Bogataj. Ogledali smo si podjetje !skra9meco in se pogovorili s predstavniki Podjet* niškega centra Kranj. V soboto popoldne smo martinovali v Vrhpolju pri znanem vinarju Martinu Krapežu," je poveda predsednik Rotary kluba Kranj Ladislav Hafner. S. K K ran) Zelena luč za ekonomsko gimnazijo Prihodnje leto bodo Imeli na Srednji ekonomski ioli v Kranju veliko razlogov za slavje. Največja pridobitev bo že dolgo obljubljena izgradnja ekonomske gimnazije na Zlatem polju. Ministrstvo za Šolstvo in Šport je konec oktobra s Hypo lea-stngom, d.o.o., Ljubljana sklenilo pogodbo za najem s postopnim odkupom • za llzing objekta. Pogodbena vrednost je nekaj več kot 2,7 milijarde tolarjev. "Primopredaja je predvidena 28, decembra leta 2006. To pomeni, da praktično Že prihodnji teden lahko zarolinijo stroji," je povedala ravnateljica Marija Simčič. Mestna občina Kranj bo na Zlatem polju zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, za katerega je predvidenih 71 milijonov tolarjev. "Prihodnje leto bomo na Srednji ekonomski šoli v Kranju praznovali 60. obletnico obstoja. Minilo bo tudi deset let, od kar smo začeti Izvajati program ekonomske gimnazije," je še povedala SimČiČeva. V letošnjem Šolskem letu imajo na šoli skoraj tjoo dijakov, od tega jih 806 obiskuje ekonomsko gimnazijo. S. K. Kokra Most končan do pomladi Na cesti Preddvor • Jezersko gradi družba Primorje iz Ajdovščine v partnerstvu s Cestnim podjetjem Kranj nov most v zaselku Spodnje Fužine v dolini Kokre. Od septembra, ko so porušili levo polovico mostu v smeri proti Jezerskemu, so na pilotih postavili montažne nosilce. Na njih bodo zabetonirali nosilno ploščo in uredili cestišče. Nato bo enosmerni promet stekel po novi polovici mostu, predvidoma do začetka maja 2003 pa bodo zgradili še drugo polovico. Most, ki bo dolg 20 in Širok dobrih 9 metrov, bo imel enostranski hodnik za pešce. Vrednost naložbe, ki jo financira Direkcija RS za ceste, ocenjujejo na 137,35 milijona tolarjev. S. S. Rešili bodo Globus V kranjskem Globusu bo nova knjižnica. Sava je izgubila projekt zaradi nepravilne ponudbe. Suzana P. KovAČrČ jih bomo odprli in osvetlili. V pritličju Globusa bodo odprti pasaži trgovine, v prvem ill drugem nadstropju bo knjižnica. Del kletnih prostorov bomo preuredili skladiščne namene." je Mar-jek na kratko orisal načrte, v katerih je tudi več kot sto parkirišč v tretjem nadstropju Globusa. Jože Kavčič, direktor Sava IP, d.o.o., je bil v izjavi kratek "Odločitev o izboni inve- Trgovino in Primorjem Aj- ročilo pooblaščenega revi- Skrajni rok za prevzem stitorja še ni pravnomočna, Kranj • Odločitev o izbiri naj« ugodnejšega ponudnika za nakup prostorov Osrednje knjižnice v Kranju je padk v ponedeljek na seji mestnega svela. Ponudbo za investiranje v novo kjijižnico sta poslala dve podjetji, Sava, d.d., ki je kandidirala z novogradnjo poleg krajijske Gimnazi- J je v t.i. kareju A. in IC Dom, | ki jè s partnerjema. Globus dovščina, kandidiral z Glo- zorja starejše od zahtevane- knjižnice je april Z007. Mar-busom. Strokovna komisija ga roka. Zato so ponudbo jek načrtuje, da bo to že prej. zato tega v tem trenutku ne želimo in ne moremo ko- je ocenila, da je ponudba ocenili kot nepravilno. Z iz- na kulturni praznik, 8. fe- mentiratí. Sicer pa gradnja podjetja IC Dom kot nosil- borom za IC Dom je soglašal bruarja 2007. "Ker je stavba kompleksa parkirne hile na cem projekta pravilna in pri- tudi mestni svet. zaščitena kot arhitekturna Kareju A nemoteno poteka mema za naročnika, to ie za Direktor IG Dom Ivan dedilčina, bo fasada ostala in bo v odvisnosti od uspeš- mestno občino Kranj. Pri po- Marjek je komentiral: ""Nis- enaka. Zamenjali pa bomo nosti na že razpisanih in nudniku Sava pa je komisija mo bili presenečeni, saj smo vse zasteklitve in izolacijo, morebitnih prihodnjih raz- ugotovila, da je podjetje sicer se na razpis dobro pripravili. zato da bo objekt enei^etsko pisih s knjižnico ali brez nje priložilo vse zahtevane do- Prepričan sem, da bomo in- varčen. Radikalnejši poseg je končana decembra leta kumente, vendar )e bilo po- vesticijo izpeljali v roku." možen le na nadstreškili, ki 2006. »I Pitna voda je ustrezna Lanske analize vzorcev pitne vode kažejo/da imajo v občini Cerklje mikrobiološko in kemijsko ustrezno pitno vodo. Simon Šubic varstvo iz Kranja, kjer so ....................................... opravili analize odvzetih Cerklje • V Cerkljah je pitna vzorcev iz javnega vodovo-voda ustrezna, lahko sodi- da. jan Dobrovoljc iz Komunale Kranjf enota Vodovod. Najmanj problematična pri zagotavljanju ustrezne pitne vode sta vodovod Cerklje, iz katerega se napa-|ajo tudi naselja iz občine Šenčur, in vodovod Šenturš- ka Gora. Nekaj težav pa povzroča zajetje vodovoda eden vzorec vode. pregledan v okviru državnega monitor in ga. "Će primerjamo rezultate s slovenskim dezinfekcijo, preden Ambroža pod Krvavcem, kier na vodi opravijo UV m o na podlagi letnega Od skupno 101 odvzetega povprečjem, kjer je nesklad- spustijo )o vodovodno poročila o zdravstveni us- vzorca so le pri šestih vzor- nih približno desetina omrežje. "UV dezinfekcija treznosti pitne vode za leto cih vode odkrili mikrobi- vzorcev, je v Cerkljah slika je učinkovita, saj so bili vsi 2004 za vodovode v uprav- ološko neustreznost, pri dobra. V vseh primerih, ko vzorci, vzeri iz omrežja, Ijanju Komimale Kranj. Po- kemijski analizi pa so bili smo naleteli na neustrezen skladni z določili pravilnika leg Komunale gâ je pripravil ustrezni vsi vzorci. Nega- vzorec, smo tudi takoj o pitni vodi," dodaja Dobro- tudi zavod za zdravstveno tivno oceno si je prislužil le ukrepaU," je pojasnil Bošt- volje. 4 1 Astrojeklasičt^'Cenapafantastično! > S.iiř lil- r.' t •••J . \ , • > > • • v v i •4 ^ i ^ tJfr iS ^ f ; 'T AstraCtassicllž€zo2.402.000SIT* Astro CI ossic 11 je prostore n i n z oneslj i vdru žins k io vtomo bil st raj n o vred nostjoinf onto st (č n ou godr%oc€ no. Z vo rnos tjo. vor'č nostj o,udobje minz ki jih prinaia zakon Ur jim ponudila zdravstvene zavarovalnice v pravično p ri lagoditev pogod benega raz- (/* ^ metjo. To obvestile bo seveda vsebovalo " sp«iaiotrebno narediti neko jetje City Studio, je končana, strategijo in^to tudi wesniči- Med ukrepi» ki bi lahko že v ti. Usnjarski most je biJ nare- naslednjem desetletnem ob- jen brez študije in kaj je re- dobju izboljšali prometno zultat? Nenehni zastoji na omiežje v Kamniku, so nuj- obvoznicil" je bil odločen De- na širitev obvoznice na odse- mitrij Perčič, ki je skupaj z ku med Šolsko uJico in Can* dnigimi svetniki LDS pozval karjevo cesto, ki bi tako po- občinsko upravo, naj do mar- stala štiripa sovnica, dve pre- ca pripravi strategijo prome- čni povezavi Ljubljanske ce- ta občine Kamnik. Pripombe ste z obvozrdco, ki bi razbre- so letele tudi na predlagano menili promet na Duplici in odprtje Kolodvorske ulice. Bakovniku, rekonstrukcija "Kar naj se odpre, a nekaj bo ceste Podgorje-Tunjiška ce- treba podreti. Na južnem sta, Id bi preprečila popolno delu niti smetarski kamion ohromitev prometa ob more- ne more mimo. To je rešljivo bitnih nesrečah na obvozni- na papirju, v praksi pa ne!" je ci, in odprtje enosmernega povedal Janez RepanSek. Da prometa skozi zdaj zaprto Šumo in Kolodvorsko ulico. prometna študija ne bo le ena od mnogih raziskav do- Veliko slabe volje v Kamniku slej, ki so obstale samo na povzroča tudi pomanjkanje papirju, je svetnike skušal parkirnih površin, predvsem pomiriti Bojan Mlakar, vodja na Duplici, kjer je avtomobi» oddelka za okolje in prostor, lov za kar 55 odstotkov več ki je predstavil veljavno urba-kot parkirišč. Občina je to te- nistično zasnovo in pokazal, žavo že letos nekoliko omili- da so mnogi predlogi že zajela z ureditvijo parkirišč, v pri- ti v veljavnih prostorskih ak-hodnje pa bo imela še veliko tih. železniki Vrtec odprt eno uro dlje Obratovalni Čas vrtca pri osnovni Šoli Železniki bodo s 1. januarjem podaljšali do 16.30. Kot je namreč pokazala raziskava o potrebi po podaljšanju obratovalnega Časa, bi kar 17 staršev rabilo varstvo svojih otrok dlje kot do 15.30, do catere vrtec obratuje zdaj. Po besedah župana Mihaela Pre- vca je vse več staršev, ki imajo službene obveznosti ves dan In se torej pred omenjeno uro težko vrnejo po otroke v vrtec. "Zato poznam Že precej staršev, ki se vozijo na delo v Ljub- jano, da vpišejo otroka kar v tamkajšnje vrtce." I2 ieta v leto se zmanjšuje tudi vpis v potujoči vrtec. Na zadnji razpis, ga je Izvedla osnovna šola Železniki. $0 starši prijavili za Železnike devet otrok, za Seka in DavČo šest, za Sorico tri In za DavČo enega otroka. Na osnovi teh prijav je občina odobrila delovanje treh oddelkov potujočega vrtca, in sicer v Železnikih. Selcih in Davčl. M. R. Medvode V Medvodah obnavljajo most čez Soro v začetku novembra so se začela rekonstrukcij ska deia prehodnih konstrukcij na mostu čez reko Soro, na eni bolj prometnih regionalnih cest v Sloveniji. Sočasno poteka tudi izgradnja pločnika za pešce, ki jim bo odslej omogočal varno pot in naj bi ga dnevno uporabljab tudi do 400 ljudi. Sam začetek in konec pločnika bo potekal zunaj območja regionalne ceste, osrednji del pa bo pripet k obstoječemu mostu. Celotna dolžina pločnika bo okrog 150 m, širina pa 1,6 metra. Doslej je bilo prečkanje tega mostu prav zaradi varnosti za pešce prepovedano, Česar vsi niso upoštevali. M. B. CERKgg Advent v steklu D^nes ob 17. uri bo župan Franc Čebulj v športni dvorani v Cerkljah odprl zanimivo razstavo Advent v steklu. Odprta bo do 20. novembra vsak dan med 9. In 18. uro, Marjan ćesert iz Ve les ove ga bo na prvi samostojni razstavi predstavil okrog ISO izdelkov iz topljenega stekla. Ustvarjal jih je skoraj dve leti. Njegova umetniška žilica je bila dolgo pritajena, pred tremi leti pa se je odločil, da se bo preizkusil v tej zvrsti umetnosti. 1. K. •• •• •••At •• vt^mo.stonomj^®g-gla5.si tekma vso elito Jutri in v nedeljo bo v dvorani Zlato polje finale letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju, Kranj pa bo kot edino mesto že desetič gostil najboljše plezalce in plezalke sveta. Vilma Stanovnik Kranj - "Želja nas organizatorjev je bila, da bi letos zno-va gostili prav finale svetovnega pokala, sat )€ tokral tekma jubilejna. Desetkratni bila Še nikjer, nam pa veliko pomeni dejstvo, da se je vsi najboliši plezalci sveta, ki prihajajo v Kranj, že veselijo, ker je zanje naša tekma vsako leto znova nekaj posebnega," je pred letošnjo prireditvijo povedal vodja tekmovanja Tomo Česen, ki je ob jubileju tudi ponosen, ker bo naša reprezentanca na tekmovanju nastopila z najboljšo ekipo doslej. Letošnja sezona je bila namreč za naše Športne plezal* ce, predvsem pa plezalke res izjemna, najbolj pa kazala še ne dvajsetletna e 17 Letos naša najboljša Športna plezalka, ŠkofjeloČanka Maja Vidmar si je že pred kranjsko finalno tekmo zagotovila drugo mesto v se^vku svetovnega pokala. / ^oie: comd Skofjeiočanka Maja Vidmar, ki je v svetovnem pokalu stitev se bodo od naših pote- Franci Jensierle, Matej Sova, doma videli koga od naših, pred tekmo v Kranju na dru- govale še Martina Čufar, Tomaž Valjavec, Klemen Be- JutriSnje kvalifikacije 2 ude- gem mestu, takoj za odlično Lučka Franko. Natalija Gros, čan, Blaž Rant, Miha Škof, ležbo 56 moških in p deklet Ana Kosmač in Mina Marko- Jure Borišek, Matic Kozmus se bodo začele ob 9. uri, ob vič. in Matevž Pintar. Do sedaj je 19. uri pa bo na sporedu pol- o Angelo vila na v; Šanghaj u řpírmaVi 1, kjer je bila v moški konkurenci, kjer uvrstitev v finale letos uspela finale. Nedeljski finale se bo zmagovalka Maja. Prvo in boj za skupnega zmagovalca le Wemenu Pečanu, domaČa ^čelobiS.uri,organÍ2;atorii drugo mesto v končni razvrstitvi med dekleti sta tako že «mmiv Še ni odločen in se bosta zanj stena in tradicionalna podpo- pa so pripravili tudi nekaj borila Italijan Falvio Crespi ra številnihgledaJcevvdvora- spremljevalnega premama s in Španec Ramon Puigblan- ni na Zlatem polju pa bosta prikazom zanimivosti i2 ple- que, bodo od naših nastopili: gotovo spodbuda, da bi tudi žalnega sveta. BIATLON Kranj Vreme nagaja tudi biatloncem Svetovni pokal v biatlonu bi moral začeti 23. novembra v švedskem Oestersun-du. Po informacijah, ki smo jih uspeli dobiti do zaključka naše redakcije, bodo tekme tam po vsej verjetnosti odpadle, saj organizatorjem visoke temperature ne dovoljujejo. da bi naredili dovolj umetnega snega. Naš/ biatlonci in biatlonke bodo v Skandinavijo odpotovali danes ali jutri, od torkovega prihoda z Dachstel-na pa so trenirali individual* no. Ker so odpadle tekme evropskega pokala, je vsakršno napovedovanje favoritov za prve nastope ie toliko večja loterija. Janez Ma-rič je povedal, da bo na polno šel že na startu svetovnega pokala. Motiv po vrnitvi med najboljše ima tudi Andreja Koblar, ki bo v Skandinaviji imela priložnost poklepetati tudi z drugimi mamicami biatlonkami. Okreva tudi Tadeja Brankovič, dobrih smučk in mirne roke pa si želijo tudi drugi. Mirno nadaljevanje sezor^e bi jim prinesla potrditev olimpijske norme. M. B. Izkoristili so še zadnje ure Že kor>ec prihodnjega tedna se na Finskem začenja svetovni pokal v skokih, ker pa do včeraj v Evropi ni bilo snega, so naši orli trenirali kar v Kranju. Vilma Stanovnik Kranj • "Lani v tem času so fantje že skakali v Planid in mislim, da je že kar nekaj let. odkar v prvi polovici novembra Še niso bili na snegu. Ker smo trenerji A in B ekipe konec prejšnjega tedna ugotovili, da na sneg Še ne bo moč oditi, saj enostavno nikjer ni bilo pripravljene skakalnice, smo se odločili, da znova začnemo trenirati v Kranju, saj je treba "negovati" občutke v Tudi Primož Peterka je dobro izkoristil zadnje priprave na zraku, " je odločitev o novih domači skakalnici. treningih konec prejšnjega in v začetku tega tedna na Jure Šinkovec in Rok Ur- da se mi ne bo ponovila," je novi kranjski iio-metrski bane," je tudi povedal )ani na Gorenji Savi, kjer so člani skakalnici pojasnil prvi tre- Grilc, glavni trener naše A naše A in 8 ekipe opravili zad* ner kranjskega Triglava in reprezentanca Mâtjâi Zupan nje treninge na poletni ska- pomočnik treneija naše 6 re- pa bo prav to sedmerico re- kalnici, razmišljal Primož prezentance Jani Gnlc, ki je prezentantov danes odpeljal Peterka. v zadnjem mesecu posebej skrbno bedel nad Primožem tudi na zadnje treninge in na Ta teden so, poleg naših prve tekme v Kuusamo na skakalcev, v Kranju trenirali Peterko, ki je zaradi poškod- Finsko. "Res si že močno že- tudi Čehi, na čelu z Jakubom be moral opraviti prilagojene lim na sneg. saj je do tekem Jando. "Enostavno te dni nik- treninge. "Primožu gre iz le še dober teden. Vseeno pa jer ni bilo moč najti boljših dneva v dan bolje, prav tako sem dobro izkoristil zadnje pogojev za trening, kot so v zelo stabilno skačejo Člani A tedne, ko sem veliko pridobil Kranju, zato smo pai prišli v ekipe Robert Kranjec, Jemej na tehniki in koordinaciji, pa Slovenijo," sta povedala slo- Damjan in Rok Benkovič ter tudi poškodba stegenske mi« venska trenerja Češke ekipe člani B ekipe Primož Piki, šice je že preteklost in upam. Ivo Zupan in Vasja Baje. VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - V 1. A 5KL za moške bo ekipa Loka Kave TCG jutri, v soboto, z začetkom ob 20. uri, v domači dvorani na Podnu gostila moštvo Zagorje Banka Zasavje. £klpa Heliosa je tekmo 6. kroga že odigrala. V 1. B SKL bo ekipa Triglava jutri gostovala pri Kolpi, v 2. SKL • zahod pa bo ekipa Jesenic jutri ob 17.30 gostila Tolmin, ekipa Šenčurja bo gostovala pri Kočevju, ekipa Tinexa Medvod pa bo gostila Plamo Pur. V 3. ligi - zahod bo ekipa Radovljice jutri ob 19.30 gostila Podbočje, v Kranjski Gori se bosta ob uri pomerili domaČa ekipa Kranjske Gore In Zirov, v Šmartnem pod Šmarno goro bo ob 19. uri tekma med Pingvini Šmartno ir Gorenjo vasjo, ekipa Krvavca pa bo gostovala v Celju. V 3. ligi • center se bo ekipa Smlednika za Bežigradom 06 17. uri pomerila z ekipo Fenomenov, Mavrica Kamnik bo ob i8. uri gostovala pri Lastovki v Radomljah, Utrip Trzin pa bo ob 18.30 gostil ekipo Salonita Anhovo. V1. ženski SKL bo ekipa Odeje jutri ob 17.45 ^ dvorani na Podnu gostila ekipo AjM, ekipa Domžal pa bo ob iS. uri gostila ekipo KED Panter llí- • ft ne V. S. Odbojkarski spored - Odbojkarji Calcit Kamnika se bodo v 1. DOL ob 20. uri v ŠD Kamnik v pomembni tekmi pomerili 2 Olimpijo, )eseničanke pa Čaka nič kaj prijetrfo delo, saj v goste (OŠ T. Čufar Jesenice) ob 19. prihaja vodilna Nova KBM DOL ele. mach Žirovnica v Framu, Astec Triglav pa se bo ob 18. jri v ŠD Planina v Kranju pomeril z MOK Kočevjem, medtem ko je pri ženskah na sporedu gorenjski derbi, saj se bosta ob 17.30 v ŠD Kamnik pomerila Sroline Kamnik in ŽOK Partizan Šk. Loka. V 3. DOL igrata doma le dva gorenjska ligaša - UKO Kropa : Krka (I (OŠ Upnica ob uri) in Triglav Kranj : Semič (ŠD Planina Kranj ob 16. uri). B. M. Rokometni spored • V 1. A moški ligi Telekom bo ekipa Terma jutri gostovala pri Ribnici Riko hiše, v t. B moški ligi pa bo ekipa Cerkelj gostovala pri Gorišnici. Vi. B ligi za ženske se bosta v Škof)! Loki v nedeljo ob 15.30 pomerili ekipi loke in Vita Gentra Naklo, ekipa Save Kranj pa je prosta. V M. ligi • zahod za moške bo ekipa Kranja jutri ob 14. uri gostila Ajdovščino, ekipa Radovljice pa se bo doma ob 17.30 pomerila z ekipo Mark Olimpije. Ekipa Dupelj bo gostovala pri Mo-krec Igu. ekipa Alplesa pa pri CrČI Kočevje. V. S. Turnir v dvoranskem hokeju - V dvorani OŠ Frana Albrehta v Kamniku bo to nedeljo na sporedu 7. krog državnega prvenstva v velfkem floorballu. Turnir se bo s prvo tekmo za-ob 14. uri. V.S. Nogometni spored - V ligi Si.mobil Vodafone bo ekipa Domžal jutri z začetkom ob 14. uri gostila ekipo Maribora Pivovar* ne Laško. V 1. slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Good* yearEP Triglava gostujeta pri Factorju, ekipi Britofa pa se bosta doma v Britofu pomerili z ekipama CMC Publikuma. Tekma kadetov bo ob 12. uri, mladincev pa ob 14. uri. V. S. M a lonogom etn i turnir za skoraj vse • Zavod za Šport Kranj, skupaj s športnimi društvi in nogometnimi sodniki, razpisuje zimski turnir • ligo v malem nogometu za Pokal Kranja 2005-2006. Tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih kategorijah. V skupini A bodo nastopili Igralci do 35 let starosti (rojeni leta 1969 in mlajši), ter v skupini B igralci stari nad 33 let (rojeni ieta 7968 in starejši). Rok za prijavo je 8. december do 12. ure. Prijavo je možno poslati po E-pošti na naslov; MILAN.CA- DE2@ZSP0RT.KRANJ.SI, dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 041/605 722 (Milan Čadež). J. M. / 1. turnir kadetske lige - ŠS Tomo Zupan Kranj organizira klubskih prostorih, na Cesti Staneta Žagarja 27 v Kranju, prvi turnir gorenjske kadetske lige v šolskem letu 2005/2006, Tekmovanje bo v soboto, 19. novembra, zaradi ureditve igralnih prostorov in malice je potrebna predprija- vana e-naslov: bostjan.markun^fmf.uni-lj.si, telefonska številka 031/528-842, ali na tetefonsko številko 031/528-842 (kontaktna oseba Tomaž Rogelj). 0.0. 9. turnir ŠD Corenjke - ŠD Gorenjka Lesce vabi vse ljubitelje kraljeve igre na deveti rating turnir, ki bo v nedeljo, 20. novembra, v Restavraciji Center Lesce, Alpska 58. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30. Informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: ga.nota@siol.net. O.O. HItropotezni turnir v Kranju • ŠK Stari Mayr Kranj vabi na trinajsti turnir ciklusa, ki bo v torek, 22. novembra, ob 17. uri v klubskih prostorih. Tekmovanje bo potekalo v 13. krogih, švicarskega sistema, vsak igralec bo imel na voljo 5 minut Časa. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske šahovske ure, Informacije: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911, E-naslov: mrak.ma-tevzig)gmail.com. 0.0. 8 vil m a.stanovnik @g'gios.5í CORENISKI SEMAFOR NOGOMET 1. $loven$ka mladinska liga» 14. krog: GoodyearčP Triglav • Britof 0:1 {0:0), Domžale - Rudar Velenje 1:1 (0:1). Na lestvici z 32 točkami vodi ekipa CoodyearEP Triglava, Britof na 6. mestu Ima 25 točk. Domžale na 12. mestu pa 9 točk. I. slovenska kadetska liga, 14. krog: Coodyear£P Triglav • Britof j:o (1:0), Domžale • Rudar Velenje in (1:0). Na lestvici vodi ekipa NŠ NK Maribora z 38 točkami, ekipa CoodyearEP Triglava je druga z 29 točkami, DomžalčanI so peti s 23 točkami, Britof pa 13. s 6 točkami. V.S. HOKEJ V DVORANI Državno prvenstvo v velikem floorballu, 6. krog: ŠD Po* lycom Brlog - FBK Ljubljana 5:3, F8C Thunder Jesenice • FBC Loka Spiders Oewalt 5:4, FBC Borovnica • FBC Loka Spiders B, FBK Jesenice • FBK Galaks Domel - Marmor 7:4. V.S. SMUČARSKI SKOKI Vrstni red klubov po poletni sezoni- skoki: 1. Triglav, 2. rija, 3. Tržič - Trifix, 4. Velenje, 5. Zagorje, 6. Mengeš, ... II. Stol, 12. Alpina. 15. Planica. Nordijska kombinacija: 1. Velenje, 2. Triglav, Tržič • Trifix,... 6. Alpina. Pokal Cockta • absolutno: 1. Robert Kranjec (Triglav), 3. Matevž Šparovec (Triglav), mladinci let 1. Jurij Tepeš (Dolomiti), 2. Mitja Mežnar (Tržič • Trifix), mladinci t6 let; 1. Žiga Mandl (Šmartno), 3. Peter Kiirbus (Mengeš), dečki 15 letr 1. Peter Kurbus, dečki 14 let: 1. Luka Leban, 2. Urban SuSnik (oba Tržič • Trifix), 3. Rok Justin (Stol), dečki 13 let: 1. Rok Justin. 3. Aleš Hiebanja (Planica), dečki 12 let! Urban Sušnik, dečki 11 let: 1. Urh Krajnčan (Velenje) 3. Aljaž Vodan (Triglav), dečki lo let; i. Mitja Drinovec (Tržič - Trifix), cicibani: i. Matic Lotrič (Stol). Ženske - absolutno: 1. Maja Vtič (Zabrdje), deklice 14 let: 1. Manja Pograjc (Zagorje), 3. Barbara KItnec (Alpina], deklice 11 let: Julija Sršen (Zagorje), 3. Ema Klinec (Alpina); Nordijska kombinacija • absolutno: 1. Anže Obreza (Velenje), 2. Dejan Plevnrk (Triglav), mladinci 18 let: 1. Žiga Urlep (Ve* lenje), 2. Rok Zima (Tri^iČ - Trifix), mladinci 16 let: 1. Žiga Mandi (Šmartno), 3. Matej Drinovec (Trlič-Trifix), dečki 15 let 1. Matej Drinovec, dečki 13 let i. Urban Sušnik, 2. Matej Drinovec (oba Tržič • Trifix), 3. Barbara Klinec (Al-plna). I.J. KARATE ŠeNČuR Tudi domačini so se izkazali Minuio nedeljo sta Karate zveza Slovenije in Karate klub Shotokan Kranj pripravili pokalno tekmo za mlade kategorije. V posamični in ekipni konkurenci so dobro nastopili tudi domaČi tekmovalci iz KK Shotokan Kranj, ki so osvojili 21 kolajn. K uspehu so prispevali: Manca Urh, Vanja Šiljak, Andreja Bohak, Vanesa Zamik, Jan Dominik Bohak, Matej Likar, juš Markač, Danijel Rihtarič, Nejc Pavlin in Jure ftijavec. V KK Kranj pa so bogatejši za 9 kolajn, ki so jih osvojili: Blažka Poklič, Matija Stern, Tjaša Ristič, Mojca Malešič, Urška £va Urh, Manca Rus in Aljaž Prislan. V. S. SAH Bled Leščani v elitno ligo v hotelu Krim na Bledu je potekala 1. članska liga zahod. Domača ekipa SD Gorenjka Lesce je v preteklih letih Imela že večkrat možnosti za preboj v prvo državno ligo. Tokrat jim je šlo vse kakor po maslu. Ostali gorenjski ekipi sta bili vseskozi v boju za obstanek. Ekipa ŠD Jesenice se je rešila najhujšega, medtem ko bo morala ekipa ŠK Stari Mayr iz Kranja za svojo usodo še trepetati. O. O. LOKA KAVA TOG • ZAGORJE B. ZASAVJE SOBOTA, 19. 11. 2005, ob 20. uri ŠPORTNA DVORANA PODCN Doma oddali preveč točk Pri kranjskem nogometnem drugollgašu Supernov! Triglavu so zadovoljni z jesenskim delom sezone, ki so ga zaključili na 3. mestu, še bolj pa so ponosni na mladince. Vilma Stanovnix Kranj • Ekipa Supemove Triglava je po letih bivanja spodnji polovici druge lige za id j učenem jesenskem delu tekmovanja minuli konec tedna zdaj pod vrhom drugoligaške lestvice, na tretjem mestu. Štiije bolj izkušeni igralci (Plastovski, Aljančič, S toj ano v, Ž nid ar- §ič) so pripomogli k temu, da se rTiladi val (likozar, Dolžan, Konc, Novak, Samar- džič, Burger, Andjelkovič) vse bolj uveljavlja. "Manjka nam kakšna zmaga več, dobili smo najmanj golov v ligi, preveč točk pa oddali v Kranju, kjer nam je včasih tudi športna sreča odnesla točke. Spomladi računamo na prodor Še bolj proti vrhu, vzdušje je dobro in kot vedno je praktično edini problem denar," je dejal o članskem moštvu direktor kluba Miran Šubic. Mladinci CoodyearEP Triglava so na tekmi proti mestnim rivalom z Britofa sicer izgubili on, vendar so na lestvici 1. slovenske mladinske lige ostali na prvem mestu. 1 f^io.TintMi liko piramido ekip, okoli 20 kaj okoliščinah: dobili smo kaj letih optimistična, ima- trenerjev, 150 otrok v Šolah. igrišče 2 umetno travo in po- mo tudi nekaj fantov v dr- KranjČani so jeseni zelo do- To pa je jamstvo tudi za goji so ob igriSčih v vojašni- žavnih reprezentancah, §0- bre rezultate dosegali pri članski nogomet, ki si v Kra- d, na Primskovem in v Te- lamo tri nove trenerje z naj- mladincih, kjer so jesenski nju zasluži prvo ligo, a je to netišah odlični. Načrtovana višjo licenco. Zahvala gre prvaki v prvi ligi, kadeti so okolje ni pripravljeno sofi- prenova prostorov pod tri- tudi pokroviteljem • Super- drugi, prav tako starejši deč- nandrati. Upamo, da se bo buno pa pomeni še boljše novi, Goodyearu, Siemensu ki: "Zlasti sodelovanje z NK to spremenilo, letošnja je- izhodišče za prihodnost, in številnim manjšim," je Savo pomeni, da imamo ve- sen pa je izjemna še po ne- Zato je letoSnja jesen po ne- dejal Miran Šubic. Obeta se šest vrhunskih hokejskih predstav ODBOJKA Od danes do nedelje bo hala Podmežakla na jesenicah gostila tekmovanje za celinski pokal v hokeju na ledu, kot ga v Sloveniji še nI bilo. Na Jesenicah pričakujejo polne tribune in podporo domačemu moštvu. Vilma Stanovnik Jesenice • Polfinalni tumir celinskega pokala bo pomenil "vstopnico" na januarski finale v Szekesfehervar na Madžarsko, tja pa se bo uvrstila le zmagovalna ekipa z jeseniškega turnirja, ki se danes začenja v dvorani Podmežakla. Težko je napovedati favorite, vse ekipe so kvalitetne. Dejstvo je, da pri nas še ni bilo tako močnega klubskega hokejskega tekmovanja. Vsekakor se bodo domaČi fantje potrudili pokazati največ, kar zmorejo, čeprav tre- Acroni Jesenic. /Fci^ T.^.ook najboljših moštev, to pa jim bodo skuáali preprečiti prvaki Belorusije iz ekipe Junost Minsk, prvaki Latvije Riga 2000 in prvaki Francije» ekipa Grenobla. Danes ob 15.30 bo najprej na sporedu tekma med ekipama Rige zooo in Junost Minska, ob 19. uri pa med Acroni Jesenicami in Greno-blom. jutri se bosta najprej ob 15.30 pomerili ekipi Junost Minska in Aaoni Jesenic, ob 19. uri pa Še Grenoble in Riga 2000. V nedeljo bo najprej ob 15.30 na spore- Bleo Presenetljiv poraz Autôcomttiôrca Resda zaradi poškodb zdesetkani odbojkarji Autoco-mmerca so presenetljivo izgubili prvo Četrtfinalno tekmo Pokala Slovenije v Kanalu. Kar s 3:0 (23,23, 23) je bil boljši Salonit Anhovo, tako da čaka Blejce v sredo težko delo» Če se želijo uvrstiti v polflnale. Še precej slabše pa se je godilo igralcem Cal-cit Kamnika na gostovanju v Mariboru, saj so bili doma« čini prepričljivo boljši in zmagali s 3:0 (15, 17, i8). Presenetljiva pa je tudi zmaga Jeseničank, ki v ligaškem tekmovanju še niso osvojile točke, tokrat pa so bile s 3:1 (17, -20, 21, i8) boljše od Luke Koper, tako da so njihove možnosti za napredovanje v poiftnale kar velike. Preostali rezultati prvih tekem: Marchiol Prvačina Brane leršin-tehmini vodja du tekma med etópama Gre- j p^rp^ne-Calex-Mi. jn, Lo^ ner Roman Pnstov ne bo mogel računati na Petra Ro- tehnični vodja kluba Brane žiča, ki ima zlomljeno rebro, Jeršin. in Gregoiia Poionáča, ki se nobla in Junost Minska, ob j^. uri pa še med Aaoni Jesenicami in Rigo 2000. "Vsak dan se obetata dve Jeseničani, ki tudi tokrat zelo kvalitetni tekirJ, tako da gatec : Krka 2:3 - ženske -Sloving Vital: HIT Nova Gorica 0:3, Benedikt : 20K Šentvid 3:2. B. M. je poškodoval v prometni ne- račimajo na glasno podporo bodo ljubitelji hokeja res lah-sreči," je pred današnjimi s tribun, si seveda želijo priti ko prišli na svoj račun," tudi prvimi tekmami povedal med evropsko hokejsko elito pravi Brane Jeršin. WWW COR£NISKICLAS S sporoča Hofer Hofer najraje kupuje pri izbranih slovenskih proizvajalcih in dobaviteljih. V podjetju Hofer delajo Slovenci za Slovence, ki natančno vedo, kaj je sonarodnjakom pomembno in kaj imajo radi. To ustvarja in ohranja delovna mesta in krepi domače gospodarstvo. O Nainižje cene « » Hofer kupuje zgolj pri skrbno Izbranih dobaviteljih in to v velikih količir>ah, kar pomen) nizko nabavno ceno. Premišljena logistika omogoča manj skladiščenja, trgovine so opremljene brez nepotrebnih dodatkov. Vse to znižuje stroške, zato lahko kupci v Hoferjevlh poslovalnicah kupujejo po izjemno cenah. 7 \ »V Najviájd kakovost Poleg Hoferjevega internega nadzora vse izdelke redno testirajo tudi neodvisni initituti po najzahtevnejših merilih. Osredotočanje na lastne blagovne znamke pomeni nespremenjene standarde kakovosti, na katere se kupci vedno lahko zanesejo. O Vedno sveža ponudba Premišljena logistika in kratke dobavne poti zagotavljajo hiter pretok blaga. Dnevne dobave zagotavljajo vedno sveže izdelke. Tako se dragoceni vitamini v hitro pokvarljivi zelenjavi in sadju ohranijo. Tudi drugI artikli, kot npr. mlečni in mesni izdelki ter kruh, so sveži, kot bi prišli direktno s kmetije. S Dvakrattedensko posebna ponudba Vsak ponedeljek in vsak četrtek Hofer ponuja premišljen izbor približno 25 artiklov po posebno ugodnih cenah. Tako lahko Hoferjevi kupci vse leto ugodno kupujejo izdelke za svoja gospodinjstva, od zabavne elektronike, računalnikov, delovnega orodja, tekstila do artiklov za ?port in prosti čas ter živil, .kXé \ v ^ ^ « \ M r^. kasica maš\ noví diskontní permabketi TUDI slovenu* jr - 11 L* % I I Hofer www.hofer.si IO o Simon .su b ic^g'gfas. si nesreCe K ran) Pri speljevanju zbil peško V prorretnj nesreči, ki se je v sredo dopoldne zgodila na Koroški cesti v Kranju, se je hudo poškodovala 66'letna občanka. 24-lelni voznik osebnega avtomobila I2 Kranja je 2 vozilom stal ob levem robu vozišča Koroške ceste, V trenutku, ko je speljal, je 66-letnd peška iz Cerkelj na Gorenjskem na* meravala prečkati cesto izven zaznamovanega prehoda za pešce. Voznik jo je s prednjim levim delom vozila zadel, da je padla na pokrov motorja, nato pa na vozišče. S. S. kriminal Križe Oropal štirinajstletnika TrliŠki policisti so pridržali 23-ietnega Tržičana, kt ga utemeljeno sumijo, da je v sredo okoli ure izvedel roparsko tatvino« Osumljeni naj bi na ulici nagovoril 14-Ietnega fanta, nato pa ga prijel za vrat in mu odtrgal srebrno verižico. Po dejanju je pobegnil. Policisti so domnevnega storilca hitro izsledili, mu zasegli verižico in ga pridržali. S. S. Lesce Zlomil ključavnici Neznani storilec je v noči na sredo z lomljenjem cilindrične ključavnice na garažnih vratih vlomil v dve stanovanjski hiši v Lescah. Prilastil si je denar, bančne kartice, različne dokumente in druge predmete v vrednosti 80 tisoč tolarjev. S. S. Jesenice Oborožen do zob jeseniški policisti bodo podali obdolžilni predlog zoper 40-letnega domačina, ker je posedoval orožje in strelivo brez dovoljenja. Policisti so pri njem opravili hišno preiskavo in našli okoli 450 nabojev različnih kalibrov, pištolo, kalibra 7,62 milimetra, plinsko pištolo, puško, kalibra 6,5 milimetra, in nekaj delov orožja, Policisti 50 orožje in strelivo zasegli. S. S. LjUBEq Naboje je pozabil prijaviti V sredo dopoldne so policisti na mejnem prehodu Ljubelj pri mejni kontroli v osebnem vozilu 55-letnega Ljubljančana našli 210 nabojev za lovski puški, kalibrov 16 milimetrov in 6 milimetrov. S. S. i D AT R I S ma ^t r Za na§o prodajno enoto v Kranju iščenno: prodajalce kuhinj (m/ž) prodajalce pohištva (m/ž) Vaše ponudbe z živlienjepisoni pošljite na: Oipa d.o.o., Cesta Staneta Žagarja 71, 4000 Kranj «•pošta: liranj^dipo.si na Lokainvestu dva Okrožno sodišče v Kranju je razsodilo, da je bila skupščina družbenikov Lokainvesta, d.0.0., avgusta lani, ko so odpoklical! direktorja, nična. štbfajj žajígí napake, zaradi katerih je sodišče razsodilo, da so spre- plačuje svoje račune §ele ob koncu leta. Kako zelo za- Rešet. Lokainvest, ki je nekdaj veljal za eno najiispeš- Kranj • Nekdanji direktor jeti sklepi lúčni. ostrem so bili odnosi, pove nejSih škofjeloških podjetij, škofjeloške družbe za investicijski inženiring in gradbeni nadzor Lokainvest, Kot nam je dejal Andrej tudi dejstvo, da je Majce tudi ni več v Skořji Loki, pač Majce, so se odnosi z večin- skupščino sklical za 1. sep- pa je bil sedež preseljen v skim družbenikom skrhali tember, večinski družbenik Laze pri Kranju. Zanimivo je d,o.o., Andrej Majce, nas je zaradi nenehnega vmešava- pa zahteval izredno skupSči- tudi, da je nekdanji direktor. obvestil, da je Okrožno sodišče v Kranju konec oktobra na glavni obravnavi v nja tega družbenika v pošlo- no 30. avgusta. Poleg spo* Majcetov predhodnik Srečko Lokainvesta. Kljub mih rokov sklica in pošilja- BarbiČ vietu 2003 odšel - bil vanje temu da je družba bila zave nja gradiva so sporni tudi odstavljen, iz Lokainvesta na sporu med njim in omcnje- zana k vsakoletni zunanji re- podpisi, proti notarki Eriki enak način, kot je tedaj dejal, no družbo razsodilo, da so viziji poslovanja in pri tem Braniseij pa je bila po bese- ob prevelikem vpletanju lasi» sklepi skupščine te družbe, niso bile ugotovljene nepra- dah Majceîa vložena celo ka- nika v poslovanje, in ustano- sprejeti konec avgusta lani, vilnosti, je začel večinski ženska ovadba zaradi lažnih vil danes uspešno konku- nični. Ker so tedaj sprejeli dnižbenik, kot pravi Majce, tudi sklep o odpoklicu na obnovi nepreverjenih in-tožnika z mesta direktorja formacij, tedensko kontroli- skupščine. navedb in ponarejanja v uradni listini • zapisniku renčno podjetje Lokainženi ring. Komentar na razsodbo družbe, to pomeni, da mo- rati poslovanje in mu očitati Andrej Majce sicer priča- dišča smo želeli dobiti tudi rajo, Če bo razsodba postaia vrsto nepravilnosti ter vlaga- kuje, da se bodo v Lokainve- na strani družbe Rešet. Šle- pravnomočna, Andreja ti kazenske ovadbe o preko- stu na razsodbo pritožili, fan Krč, ki je družbo lani vo- Majceta vmiti na ta položaj, račitvi pooblastil ponareja- vendar meni, da so ugotov- dil, nas je usmeril na seda- RazreŠitev z mesta direktor- nju listin in izdajanju fiktiv- Ijena dejstva nesporna. Do- njega direktorja Jureta Krča, ja je zahteval večinski druž- nih računov, ki da so bile, v daja, da je z njegovim odho- ta pa na prokurista Lokain- benik družba Rešet, d.d., ki vseh do sedaj končanih po- dom iz Lokainvesta odšel, ra» vesta Vojka Šilerja. Razso- je tedaj imela nekaj nad 75- stopkih ovržene. Poslovanje zen 3 ali 4, praktično ves dbe ni želel komentirati, paČ odstotni lastninski delež, je bilo uspešno, pravi Majce, strokovni kader, zato da 3a- pa nam je povedal, da se vendar so v postopkih pri Čeprav je bilo ob dejstvu, da nes deluje v znatno skrče- bodo nanjo pritožili in da sklicu izredne skupščine, so delali tedaj na projektili nem obsegu kot ena od Šti- vsekakor pričakujejo na viš- razširitvi dnevnega reda in države, nekaj težav s plačili, rih dnjžb (Rešet, Gratel, jem sodišču razsodbo v nji- pri pripravi gradiva storjene ker pač, kot je znano, država Ekoljgnipadjevlasd družbe hovo korist. kršitev kot lani Po podatkih Policijske uprave Kranj se je letos zgodilo skoraj za petino manj kršitev kot v enakem lanskem obdobju. Simon Šusic Tudi statistični podatki varnostnih ukrepih, "Poza minulo turistično sezo- membno pa k izboljšanju Kranj - Po zadnjih večjih kri- no so spodbudni, saj so v varnostne slike prispeva minalnih dejanjih se ie poletnih mesecih gorenjski tudi v skupnost usmerjeno javnosti ustvaril občutek, da policisti obravnavali za do- policijsko delo. II nismo več tako vami, kar pa bro petino manj kršitev kot V poletnih mesecih so se po podatldh policije ni res, leto prej. "Res pa je, da je gorenjski policisti veliko ugotavlja Vojko Mulec, vod- bilo na Gorenjskem tudi za ukvarjali s številnimi pojavi Vojko Mulec ja sektorja uniformiran« po- 32 odstotkov manj priredi- vandalizma, predvsem na licije v Policijski upravi tev. Bilo jih je 534, lani pa Bledu, v Kranju in Škofii no obliko policijskega dela, Kranj. Stanje varnosti je po so organizatorji prijavili Loki. Nekaj skupin, ki so v to je opazovanje," dodaja njegovih ocenah razmeroma dobro. "Letos ugotavlja- 781 prireditev," je razložil. teh krajih predvsem ob vi- Mulec. Tako med drugim K manjšemu številu krši- kendih uničevale klopi, pro- redno spremljajo vse nočne mo celo upad vseh prekr- tev je po njegovem letos metno signalizacijo, ograje lokale, kjer prihaja do pogo-škov za odstotkov, na po- prispevalo tudi dejstvo, da in izložbe, so tudi uspeli iz- stih kršitev nočnega reda in dročju javnega reda in miru so polidsti vsakega organi- slediti. miru. "Pri tem pa sodeiuje- pa za dvanajst odstotkov," zatorja že ob prijavi prire- V okviru svojih zmožno- mo tudi z občani," je še po navaja Mulec. ditve poučili o ustreznih stih smo oblikovali osnov- jasni! Mulec. Kran) Deset pregloboko gledalo v kozarec Pred tednom dni so kranjski policisti izvedli akcijo Promil. Med 232 vozniki, ki so jih ustavili in "povabili" na alkotest, jih je bilo deset, ki so vozili pod vplivom alkohola. Sedmim so odvzeli vozniško dovoljenje. NaiviJja »zmerjena koncen- tracija alkohola je 1,12 m rije vozniki so vozili brez opravljenega vozniškega dovoljenja, zaradi neuporabe varnostnega pasu ali prehitre vožnje so kaznovali pet voznikov, zaradi manjših kršitev so tri voznike opozorili. S. Š. Kran) Pogasili ogenj v dimnikih Gasilci ta teden niso imeli pretiranega dela. nekaj občanov pa je vseeno potrebovalo njihovo pomoč. Tako so v torek dvakrat posredovali zaradi dimniških požarov; v Kranju so gast gostinskem lokalu, v Železnikih pa !e v dimniku vžgalo na večstanovanjskem objektu. Oba požara so pogasili. V Kranju so poklicni gasilci v torek iz kleti stanovanjskega bloka izčrpali vodo> ki je tja vdrla zaradi zamašene kanalizacije. S. Priloga Gorenjskega glasa Simbolika rušenja starega dimnika je velika. Staro se ruši, rojeva se novo. Iz mesta rdečega prahu raste neko novo, drugačno, lepše in modernejše mesto, raste mesto prihodnost medtem ko s6 Petirnel ni državi in Evropski uniji, mi temi problemi seznanili skih skladov bi jih uredili in prednosti Jesenic. Navkljub dâ sta nam pomagali. A predstavnike vlade, ki so se nato prek sistema javno-za- vsem negativnim posiedi-Eden največjih dimnikov hkrati pričakujemo, da se dr- nedavno mudili na Jeseni- sebnega partnerstva na njih cam in obremenitvam, ki jih na Jesenicah • dimnik pame žava zaveda, da je na Jeseni- cah. Opozorili so» da je za prijeli z novimi dejavnostmi, je pustila za seboj, je železar» na mestu zapustila velikanske potendaJe bodočega razvoja. Pa ne le to, nâ nedavni okrogli mizi o dilemah pri-Prav ogromne opuščene hodností in umeščanju Jese- V zadnjih tednih ^^^o^ice v starem delu že- cah |»treb bistveno več kot v mesto Jesenice ta problem lezame - postaja preteklost, drugih občinah in da je pred enostavno prevelik in da bo Prostor in voda • V Francii i ^^^^ ^^n se na nekdaj 75 nami §e veliko dela," pravi pomoč države nujna. Kot konkurenčni prednosti ) metro v vi soko betonsko kon- župan. mnfnn -zn Tp^pn^v^ni soočaio povzpnejo trije alpi- ' nisti in po deset ur na dan Milijarde Z naraščaiočim za «anadjo žlindre f nik, zgrajen pred 53 leti, se problemom rtovega leta s«ul v i nrah m nP P m rvinicih an Po nekaterih ocenah bi za prah. In ne le to, porušili ga popolno regeneracijo mesta mednacional* ^^^^ rneter globoko pod in odstranitev vseh negativ- zemljo. Tako bo izginil še nih posledic šeststoletnega nega sovraštva in nasilja, imajo Jesenice dolgo eden zadnjih simbolov jese- železarjenja potrebovali še ruške železarne ** » vsaj pet milijard tolarjev. Ne- Simboiika ruSenja starega verjeten je podatek, da bi dimnika je velika. Staro se samo za sanacijo površin, v ruâi, rojeva se novo. Iz mesta katere je vgrajena žlindra, rdečega prahu raste neko potrebovali kar dve ridlijardi novo, drugačno, lepše in mo- tolarjev. Po ocenah je v raz- demejše mesto. Mesto, iz ka- lične objekte in ceste na lese- 7CJnHnVlTin ^^ ^^ P^^ dvema de- nicah vgrajenih kar okrog o 'sptliati^ma lîîiHip hřřalí. nn. ko tifinč kiihířnih mptrAV setjetjema ljudje bežali, po- 150 tisoč kubičnih metrov staja mesto, ki je začelo pri- žlindre. Žlindra, ki so jo vabljati. Odpirajo se novi tr- mnogi imeli za idealen grad-VT^TíííííTIlQ govski centri, prihajajo nova berá material, se je vdesetlet-i ' podjetja, zapuščene železar- jih začela kemično spremi- resevan a sobivanja ljudi stavbe oživljajo, u^ja se f ' infrastruktura, v mesto pri- njati, njen volumen se je povečal za nekajkrat in posledi- razliČnih visoka Sola, rojevajo se ce se kažejo kot razpokane zametki turističnega razvoja. ceste, uničeni temelji stavb, nacionalnih ^^^ pravi župan Boris Bre- dvorišč ... Pa ne le to, večina gant, je prva faza revitalizaci- železarskih površin je "zk- nrin^íHnn^tÍ je mesta končana, zdaj priha- strupljena" z odpadnimi olji r r ' jâ obdobje modernizacije. V in težkimi kovinami in pre- zadnjih letih so v prostorsko den jih bodo lahko namenili regeneracijo, "dščenje" tiste* novim dejavnostim, bo nuj- ga, kar je za seboj pustila zla* na korenita sanacija. V mesti železarna, vložili že dve sto prihajajo investitorji, ki milijardi tolarjev. Tudi in jih zanimajo opuščene žele-predvsem s pomočjo države zarske površine, a nekateri in Evropske unije. A tudi pri- med njimi že zahtevajo certi-spevek občine je ogromen; fikat o ne za stru pij en os ti ... skoraj poî milijarde tolarjev Veliko pove primer nekdanje doslej vloženega denarja iz lužUnice, ki stoji na eni bolj- občinskih proračxinov je veti- ših poslovnih lokacij v me- kanski znesek, zaradi katere- stu. Za sanacijo objekta, vka- ga so v zadnjih letih morali terem so za luženje materia- na stranski dr postaviti mar- lov uporabljali kisline, bi po $ikatero drugo naložbo. Ploč- ocenah potrebovali kar sto nik, cesto, most, kanalizacijo milijonov tolarjev. Prej na - drobne, a za življenje ljudi tem mestu ne more nihče možno rešitev so Jeseničani nakazali prenos vseh teh površin in objektov na lokalno železarske površine so ena nic v globalni svet je dr, Vla-skupnost, s pomočjo evrop- največjih konkurenčnih do Dimovski, izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, med drugim opozoril na vse večji globalni problem pomanjkanja pitne vode in zmanjševanja količine podtalnice. Prav oskrba z vodo naj bi v prihodnosti postala eden resnih planetarnih problemov. A na tem področju imajo Jesenice po mnenju župana Breganta konkurenčno prednost, kajti zaloge pitne vode v mestu in okolici so velike. Pa še en zanimiv vidik so izpostavili na okrogli mizi. Medtem ko se v zadnjih tednih v Franciji soočajo z naraščajočim problemom mednacionalnega sovraštva in nasilja, imajo Jesenice dolgo zgodovino reševanja vprašanja sobivanja ljudi različnih nacionalnih pripadnosti. In kot je na pol v šali dejal župan, bi se Francozi lahko prišli česa naučit na Jesenice... O umazanih oblekah Prav iskanje izhodov in rešitev iz težav preteklosti je zagotovo nekaj, pri čemer so lahko Jesenice zgled za druge. In mnogi v resnici prihajajo. Kot pravi župan, vsak dan dobivajo obiske, vabila, kar vse govori o tem, da Jesenice postajajo zanimive. In če so se Še pred dvema desetletjema mnogi bali priti na Jesenice, da si ne bi umazali obleke, zdaj zagotovo ni več tako. Iz me- pomembne pridobitve. "J^* seničani moramo biti hvaJeŽ- začeti z novo dejavnostjo, jesenke, november 2005: eden zadnjih velikih železarskih sta rdečega prahu se dviga Tudi zato so Jeseničani z vse- simbolov postaja preteklost /^otorj^ne^ an mesto priložnosti POGOVOR Razgledi Drugi domovi (senati) imajo v parlamentarnih sistemih dolgo tradicijo in velik vpliv, denimo italijanski, francoski, španski, tudi svet ruske federacije. Skoznje gre vsa zakonodaja. Drugod so drugi domovi nepopolni z manj pooblastili, za takšnega velja tudi Državni svet republike Slovenije. državn svet Ianez Sušnik, predsednik Državnega sveta RS in veuk zagovornik (gorenjskih) lokalnih interesov Danica Zavfl Žubir sveta sproži ustrezne postop-...................................... ke in njihovo nadgradnjo. Se- Razèn omenjenih imajo veda pa je treba dodati tndi to, drugi domovi statiis nepopol- da državni svet omogoča tudi nega drugega doma, kar po- dvihii družbi, da prek njega meni, da ne soodločajo o vsej vstopa v proces odločanja." zakonodaji, paČ pa imajo nekatera pooblastila, da dajejo soglasia in mnenja k ustavi in V kakšnih primerih ie državni svet izkoristi] veto v vašem določenim zakonom, zlasti mainlatu? regionalnim. Državni svet pri "Veto smo izkoristili več- nas ima status nepopolnega krat, osemkrat, in sicer pri: drugega doma in ima svoje Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leto 2003 in 2004, Zakonu o izvršitvi 8. točke od- mesto v evropskem združenju drugih domov, nam pove so- govornik Ianez Sušnik, pred- ločbe Ustavnega sodišča Besednik Državnega sveta RS, publike Slovenije v zvezi z iz-Gorenjec Iz Šenčurja. brisanimi,Zakonuodivjadiin lovstvu. Zakonu o dopolnitvah V Čem vidite smi&dnost dvo- zakonao Državnemsvetu.Za- domne pariamentame uredil- konu o delovnem času in ob- žavnem svetu in tam dajali so- interesov in to je pozitivno, kohezijski regiji. Gorenjce ve? veznih počitkih mobilnih de- glasja k zakonodaji, ki zadeva saj prinašajo sinergije z vseh nas je zanimalo, ali bo naša "Drtavni svet je korektiv, lavcev ter o zapisovalni opre- lokalno samoupravo in regio- delov Slovenije. V razvojnem regija potem iz proračunskih nadzor nad sprejemanjem za- mi v cestnih prevozih, Zako- nalni razvoj. Ob tein pa bi bilo svetu Gorenjske sva vključena sredstev države dobila tisto, POgrCSâm ps konodajmh postopkov in za- nu o varnosti cestnega prome- treba ohraniti zajtopstvo inter- oba svetnika, jeseniški župan kar izgiiblja na ta način. Tako konov. Pomeni boljše ravno- ta, Zakonu o dohodnini in pri esnih skupin. Imamo koncept Boris Bregant in faz, kar je za smo prišli do 35. člena zakona glas poslancev, težje oblasd, večjo stabilnost, možnost kompromisa. Nje- Zakonu o RTV. Je pa Ustavno sodišče RS odločilo v prid kar državnega sveta, ki je potreben zastopstvo gorenjskih inter- o spodbujanju skladnega re-Še temeljite razprave. O za» esov dobro. Pogrešam pa glas gionalnega razvoja, za katere- 1» « • 1*1 * v . L-» ^ « Q D1 morali Din obstoj in delovanje omo- nekaj zahtevam državnega stopstvu lokalnih interesov bi poslancev, ki bi morali biti v ga je mirúster sam ugotovil, goča prispevek k boljšim zako- sveta o oceni ustavnosti Ln za- kazaJo razmisliti tudi v luči Času, ko se dogajajo za Gorenj- da ni dosleden. V povezavi z V Času, ko s6 nom. Sicer pa je državni svet konitosti zakonov oz. drugih predlaganih (14) razvojnih re- sko tako pomembne stvari, kot razvojno agencijo Gorenjske prek svojih mnenj, komisij, predpisov. V mojem mandatu gij v Sloveniji. Na lokalnem po- je bila delitev na kohezijske re- smo pregledali ta člen in Q02ajal0 za posvetov temelj za odločanje se to ni zgodilo, se je pa v dročju na j bi državni svet dobil gije, aktivnejši v prid razvojne predlagali besedilo, pri kate- ^^ r / % ^ ^ à ^^ ^ 4 ^ « ^m ^ A ^ A ^ ^ % poslancev, saj lih t lahko upo pre)šnjm, m sïcer pn spremembah zakona o lastnin- pristojnosti, da bi dajal obvez- regije Gorenjske. Gorenjski rem bomo vztrajali, da se razno mnenje vsaj dede zakonov poslana bi morali biti dasnej- vojna sredstva tistim območ- Gorenjsko tako ubijajo pri svojih amandmajih. Državnega sveta se pri skem preoblikovanju podjetij, s tega področja, sprejemal pa ši pri uvelia\4}anju svojih pred- jem, ki so pod 75 odstotkov pOmCnibnC tem večkrat ne vidi. Združuje zakonu o visokem šolstvu, za- jih bo še vedno državni zbor. logov glede delitve Slovenije po evropske razvitosti, nadome- pet interesnih skupin, v njem konu o ljudski iniciativi in re- Boriii se bomo zlasti, da bi regijah. No, vsaj župani sedaj stijo iz nacionalnih virov. V StVan, kot IC blia nj polit^e, pač pa stroka. Me- ferendumu, zakonu o upravi, imelo mnenje državnega sveta malo pogosteje sedejo skupaj.'' prejšnjem besedilu tega na- nim, da bi bilo treba državni zakonu o prevzemu državnih na tem področju večji vpliv." delitev na svet dodelati, pristojnosti do- funkcij, zakonu o prisibii po- mieč ni. Nekateri menijo, da Kot Gorenjec izrazito zastCK Gorenjska ne potrebuje Do- graditi in enioat do kraja dore- ravnavi, pri spremembah za- Katere pristojnosti bi moraJ pate stališče, naj bo Slovenija moči, vsaj ko jo obiskujejo in konSZljske â. če bo to storjeno, bo delo kona o sodnih taksah, zakonu imeti diiavni svet, da bi okre- razdeljena na tri in ne le na vidijo, kako je lepa. Vendar po državnega sveta bolj prepo- o policiji, zakonu o izvršbi m pil svw vpliv? dve kohezijski regiji? tej logiki tudi Prekmurje ali znavno. zavarovanju ter pri odloisoi o "Veliko bi pomenilo že. Če bi " Za obdob je 2007-2013 naj Dolenjska ne potrebujeta po- regije, aktivnejši v prid razvojne KakSenjevi^ivDSvnaSipoIi- stveno in pokojninsko invalid- dmajev, če bi dajali veto na po- strukturnih skladov dobila poti do vinc^dov, na Gorenj- ^ ' ÉA A • m • « ih ^^ « A • « ^ ^^ i « • 4 Stopnjah prispevkov za zdiav- imeli možnost \daganja aman- bi Slovenija iz evropskih moči. Tam imajo asfaltirane * * tiJd? (ma pravico vela, kar se sko zavarovanje.'* regije sUSi ze^ usodi». Pa je takšno tudi v resma? samezne člene zakona in ne le 2,4 milijarde. Pri Gorenj- skem pa je le kar precej maka- na zakon v celoti. Veto bi se skem glasu ste kar prav izra- dama. Urediti bi morali go-V nekaterih državah so druge moral obravnavati i le po večini čunali, koIikSe n bi bil delež spodarske, trgovske in druge povezave, razvijati turizem, česar brez infrastrukture ne Gorenjske. 'Pravica veta veliko pomeni- domwe ukinili, takšne težnje 46 poslancev, pač pa po dvo- Gorenjske, ki je s 66 odstotki Kdor jo ima. inu močan vpliv obsb^)o tudi pri nas. ¥2Íšiú tretjiji^ večini. Ali pa, če bi pod ravnjo razvitosti Evrop Gorenjski na zakonodajni postopek- Toda pri naši parbmentami so vaši argumenti, da tn držav ni svetoslal? veto izglasovali, bi se moral za- ske unije (merilo je 75 odstot- moremo. Ne moremo pa trdi-kon spet vrruti na začetek paiia- kov), če bi bila samostojna re- ti, da je vsega kriva Ljubljaria, poslsnci bi večini 46 poslancev in moâ, "Državni svet bi moral dobi- menlame zakonodajne proce- gija, okoli 350 tisoč evrov. Žal Gorenjci sami smo pasivni, ki jo ima koalicija (in jo je ime- ti nekaj novih pristojnosti^ za dure. Pri Avstrijdh in Nemdh je Gorenjska izgubila pravico ker nismo predlagali projek- mOrâli biti ^ tudi prejlnia), gre ta veto le kar bi bilo treba spremeniti je tako, da ob izglasovanem do izkoriščanja teh sredstev, tov, državi pa je to ustrezalo. skozi proceduro državnega ustavo. Treba je denimo resno vetu predsûvniki obeh domov Ogorčeni smo bili nad tako Infrastruktura je eden najpo- glâsnejsi pn zbora in navadno brez poprav- razmisliti, ali sta v državnem sedejo skupaj in uskladijo za- odločitvijo. Gorenja smo po- memhnejših pc^ojev za raz- kov doživi isto usodo kot spre- zboru združljivi funkciji po- konodajo, nato pa gre v posto- tem na delovnem sestanku z voj Gorenjske, ki je v preteklo- UVell 3Vil ân) U j^m zakona. Šele kadar se dr- slanca in župana (gre za zako- pek spre jemanja. Tekamo tudi ministrom Žagarjem znova sti veliko izgubila. Gorenjska žavni svet odlod za postopek nodajno in izvršilno funkdjo) možnost da državni svet daje dokazovali, da ne sodimo v mora stare projekte nadome- SVOllil predlOSOV presoje na ustavnem sodi^ in ali ne bi kazalo dela državne- soglasje (in ne le mnenje) kza- razvito regijo, ki ni potrebna stiti z novimi, ki bodo "pili (doslej je v 60 odstotkih že us- ga sveta popestriti v smeri lo- konom o lokalni samoupravi." razvojnih spodbud. Minister vodo" za naslednje desetle^'e ni dosti obljubil, ker âe ni ve- in še naprej. S tem se je vred- glede delitve p^ s svojimi predlogi), uspe kalnih (regionalnih) interesov, doseči svoje. Ima moč, vendar da bi bilo tu potem mesto žu* Slovenije po je treba tudi izkoristiti. Iz- p^ov. Svoje pristojnosti, ki bi koristi pa jo lahko, če svetniki jih prinesli iz posameznih po- Šte zagovornik lokalnih inie* resov v državnem svetu ? del, ali bo Slovenija s 75 od- no spoprijeti, če želimo priti stotki evropske razvitosti kan- na nekdanje tretje mesto raz-"V državnem svetu je sedaj didirala za evropska sredstva vitosti v Sloveniji, sedaj smo rerijflh. ^ strokovni del državnega krajin^bilahkozdružcvalivdr- 22 svetrukov iz vrst lokalnih kot celota ali raaieljena v dve namreč samo na šestem." POGOVOR Razgledi Vsa Evropa je pred tem izzivom in bo imela velike probleme. Pri isti strukturi proizvodov ne more konkurirati državam na Vzhodu. se treba na šok Dr. Jože P. Damijan, predsednik odbora za reforme Marîeta Smolnikar veí nâ Štiri tedne. S tem bi za Niti upokojenci niti tisti z naj- ..........................................................................seboj potegnila vse druge. Na)' nižjimi in srednjimi dohodki. Kâj bi se po prevzemu evra več škode so od tega imela Zelo pomembno je. dâ dámo zgodilo v primem, če Sloveni- mala in srednja podjetja. Ste- s tem, ko se bruto plaće ja reform ne bi spruda? vilna podjetja so propadla prav zmanjšajo, neto dohodek pa "Zaradi že fiksiranega tečaja zaradi tega. V naši reformi se s ostane na približno enaki rav- preko tečajne polidke na kon- tem posebej ne ukvarjamo, bo ni. manevrski prostor tudi kuienčnost domačega gospo- pa v nadaljevanju to ključno vsem socialnim partnerjem: daj5tva več ne moremo vpliva- urediti. Sploh pri obračunava- da si pač sindikati s pc^janji 2 d. Monetama politika bo im- nju davka na dodano vrednost delodajalci izborijo viSje pla- potentna, kotse temu reče: do- je finančna disdjáina izjemno če." mačega gospodarstva ne pomembna. V nasprotnem bomo mogli več spodbujati in primeru bo velik problem tudi Kaj bo refixma prinesb krneče pride do večjih Šokov, lahko pri izpadu fiskalnih prihod- tom in kmetijsko predefevalni začnejo naSa podjetja propa- kov. Upam. da bo ta korak dr« dad. Ker pač ne bodo konku- žavo prisilil, da bo ^ na tem paiK^r "Vse prejemke» Id jih nekdo renčna. Na to se moramo vna- področju v reformo korcniteje dobi, je treba obdavčid z do- prq pripraviti s tem, da razbre- in začela pri sebi" menimo gospodarstvo z na- hodnino. Zdaj so kmetje obdavčeni s katastrskim dohod- menom» da lahko v tem času Na eni strani oaj bi d vlada pri- kom in imajo zelo velike olaj-vlaga v nove proizvode, v nova zadevala za phiializadjo rnedi* šave. V prihodnje pa bo, po delovna mesta in se prilagodi na štks ki bo sledil. seveda jev. oa eni pa se manjše medií* ske hl^ bojijo, da jih bo eno ne bo nastal samo zaradi evra. tna davčna stopnja pokopala, ampak predvsem zaradi glo- strah upravičen? mojem mnenju, treba razmisliti tudi o obdavčitvi kmetijskih subvendj kot njihovega dohodka. Velike nevarnosti re- balne konkurence. Vsa Evropa Vprašanje je» na katerem fomi za kmete ne vidim. Mor- je pred tem iaivom in bo ime- področju naj bi jih enotna da bo z enotno stopnjo DDV la velike probleme. Pri isti davčna stopnja kot pravite po- priàlo do pritiska na kmetijsko strukturi proizvodov ne more konkurirati državam na Vzho- kopala. Gre za tri različne za- predelovalno industrijo in na deve. za dohodnino, za davek znižanje nabavnih cen. Am- du. Če se ne bomo na to pri- na dodano vrednost in za da- pak tu se bodo morali tudi pravili zdaj. bo po3ieje. ko se vek od dohodka pravnih oseb, kmetje nekoliko prilagoditi bodo začela velika odpuščanja Pri dohodnini ne bi smel biti tržnemu izzfvu. Dejstvo je, da vedelo» kdo je česa lastnik, ček. ne pričakujem nobenih za nas bistveno težje. Vsak dan problem za nobeno podjetje, zaradi podedovane razdroblje- Predvidoma bo projekt stekel olajšav. Namesto tega bo davč-se v Nem6ji zapre tisoč delo- Najbolj delovno intenzivna nosti kmetij naše kmetijstvo konec leta in bo trajal od ene- na stopnja znižana na mini- vnih mest Nemdja na ta Í22ÍV »lo ijetja, kot je redmo Mura, ni radonahio. ampak to je ga do dveh let Razen re^sùa mum: na raven sedanje efSc- ni bila sposobna odgovoriti. Mi imajo tu Se vedno davčne pri- stvar kmetijske politike. Seve- se je treba dogovoriti za meri- tivne cWavâtve. Razmišljamo moramo biti hitrejši od njih." hranke. Kar se tiče davka na da bo treba kmete vedno neko- la. kaj obdavâti. Obdavčene ne pa o olajšavi za donadje v dodano vrednost prav tako ne liko subwndonirati saj kme- bodo stanovanjske površine, v zdravstvo, Šolstvo, kulturo in Ali referma pMnenl večji pri- vidim velikih težav, ker je v na- tijstvonisamo priddava. Ima katerih ljudje živijo, ampak tako naprej." liv v davčno blagajno ali gre b šem gospodantvu veliko re- tudi druge fiinkdje, kot so so- nepremičnine, ki bi îahko bile za prerazporeditev denarja? zerv. Vsi bodo verjemo želeli dalna, okoljevarstvena, demo- pozidane, pa niso, luksuzni Kako se bo referma dotaknila 'Tuje izkušnje kažejo, da je biti poseben primer. Danska grafska. Tu bo dilava pač mo- avtomobili, plovila in tako na- kulture? prvo leto po uvedbi reforme ima pri davku na dodano vred- rala najti ravnovesje med raz- prej. 0 stopnji pa je prehitro "Tako kot kmetijstvo je tudi davčiu prilh' iz t^a naslova nost enotno davčno stopnjo ličnimi dljL" nekoliko manjši, v naslednjih petindvajset odstotkov. Kljub govoriti, ^eden je nizozem- kultura nadonalnega pomena sla primer, kjer je davčna stop- in jo bo treba še naprej sub- letih pa se izjemno poveča. temu je najbolj sodalna drža- V kdikih letih naj bi se učinki nja 0,3 odstotka vrednosti ne- vendonirati. Upam pa, da bo Ker se pač poveča davčna va in to nikogar ne modi." r^bmifi začeli kazati? premičnine, kar je relativno sistem v prihodnje bistveno nova, več ljudi več dela. Po- "Učinki na razbremenitev malo. dobno je pri davku na dobiček Pričakujem, da niti sindikati gospodarstva, predvsem maj- pri podjetjih. Redmo. majhni nt govori|o oa pamet, ko trdi- hnih podjetij, se pokažejo do- podjetniki, ki so pr^ prijavili le jo, da bo referma oziroma kaj hitro; poveča se število no- del svoje aktivnosti, drugi del enotna davčna stenja priza- vih podjetij, število zaposlenih Katere davčne olajšave lahko davkoplačevaki pričakujejo? "Seveda se zavzemamo za bdj pregleden. Če poenotimo stopnjo da\4nkurenčnost gospodar- splošne olajšave predlagamo kako pa naj bi se i^wtjšaia pla* nje da^ na dodano vrednost stva in gospodarsko rast Želi- še olajšavo za vzdrževane dru- v zvezi s pokojninsko refer Čílna disûplina? z 8,5 na 20 odstotkov tako, da mo sL da bi bila od sedanje viŠ- žinske Člane. Za otroke predvi- mo me zanima, ali beneficira- "Finančna nedisdplina je smo dvignili splošno olajšavo ena od temdjnih slabosti na- pri dohodnini za 4,9 odstotka. šega gospodarstva. Plačilni Za toliko se poveča neobdavče- ja za približno dve do tri odstotne točke." devamo olajšavo vobliki odbit- na deknna doba kot mcâoost ka od dohodnine. Se pravi, za ostane ali ne? znesek olajšave se zmanjša "Vsaj sam se s tem nisem roki 50 predolgi, poleg tega se ni del dohodka pri ljudeh; s Kdaj naj W prišlo do obdavče- plačana dohodnina. S tem se ukvarjal. Niti predloga nikjer jih redki držijo. Tudi sama dr- tem jih dqansko razbremeni- nja nepremičnin, katere naj bi neto plača tistih z najnižjimi ne vidim. Če se bo predlog ali tava je biia pri tem slab vzor. mo in - po domaČe rečeno • bile obdavčene in k<^iko? plačami poveča. Kar se tiče problem v naslednjih mesedh Država bi morala sama pri sebi plačilni rok skrajšati naj- notri prinesemo dvig cen hrane. Nihče ne bo na slaî^em "Najprej je treba ustvariti re- davka od dohodka pravnih pojavil, pa bom tega vesd in ga gister nepremičnin, da se ^ oseb, se pravi davka na dobi- bomo v naš predlog vključili." "V Ameriki imajo nekaj sto olaj šav, na katerih dejansko služijo samo davčni svetovald. Mi želimo imeti preprost sistem, kj er davčnega svetovalca praktično ne potrebuješ." > POGOVOR Razgledi Vse glasnejše so zahteve po ukinitvi trajnega sodniškega mandata. Slovenska sodišča so obremenjena s sodnimi zaostanki, čeprav jih postopoma odpravljajo. O tem s predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek, ra j n i pravica strank Janja Roblek, okrožna sodnica v Kranju in predsednica Slovenskega sodniškega društva Simon Šufiic Slovenija je med diiavam z največ sodnikov na sto tí soč prebivalcev^ a tudi z naj večjimi sodnimi zaostanki Kaj ie narobe^ jo na sodišča. Danes namreč marsikdo še igra na karto zavlačevanja," Po čem se novomeško sodišče loči od kranjskega? Se Dolenjci ne ložarijo tako radi Marsikaj je povezano s kol na primer Gorenjci? pravnim redom, ki pri nas iz« "NovomeSko sodišče ni haja iz kontinentalne pravne \jnç\o tolikšne fluktuacije kot tradicije, kjer sodišče sodi na kranjsko. Dolenjsko območ- podlagi zakonov. V aneloa je tudi ni tako gospodarsko meriškem sistemu pa sodiš- ^^^ ^^^ gorenjsko, zato je ća sodijo po običajnem pra* vu. Tam večina dejanj sploh ni kodificirana, saj velia na- tudi manj gospodarskih sporov. Jn verjeli ali ne, ko so čelo, kar ni izrecno prepove- ^ "iz- dano, je dovoljeno. V Slove- hovo sodišče zadeve obra» iiiji obstaja Še neka spedTika. spromo in da nima ve- Doslej je pri nas veljalo, da li^h sodnih zaostankov, so mora prav vsaka stvar pred ugotovili, da se jim tožbe ne sodišče. Poglejte primer iz splačajo." konca 80. let, ko se je začelo uveljavljati svobodno podjet- Maja lelos sta pooblaščenca ništvo. Tedaj so poskušali evropskega komisarja opoz> raibremeniti pravdna sodiš- rila, da viSja sodišča v Slove* ča in so uvedli izvršbo na niji ne razsojajo, ampak raje kje najprej nekajletno preskusno dobo, v kateri strokovni organ preverj a sodnika začetnika le po strokovnih kriterijih in ga potem tudi ^ ^ ^ A « mandat podlagi verodostojne listine. Trajni mandat Mnogi podjetniki so tedaj ugotovili, da se jim enostav- je rezultat no ne splača plačevati, in so se raje pusbli tožiti, ker so razveljavljajo sodbe prvost> penjskih sodišč. Kaj pravite na to? "Gre za aktualen problem v sodstvu. Zakon o delovnih Pa vendar je potrebno tudi sodno vejo oblasti nekako nadzirati, tako kot vsake štiri leta ostali veji oblasti... "Že sedaj mislim, da smo sodniki zelo pod drobnogledom. Nobena druga služba, rudi funkcionarji ne, ni pod tako velikim nadzorom, kot smo mi- Na eni strani je višja sodna instanca, na drugi stranke, na tretji javnost. Vse to so pritiski, ki jih sodnik tudi kot izoblikovana osebnost. saj drugače tudi ne 38 more biti sodrdk, nosi kot I težko breme. Ob vsaki odlo-ř. čitvi je potrebno veliko sCro-I kovne pokončnosti, da jo sprejmeš. A s tem smo sod- dejansko stanje. Zato se zaostanke uspeli odpraviti, niki seznanjeni že, ko vstopi-drugje višje sodišče ukvarja tako da se pravdne zadeve mo v poklic. Sicer pa smo pri večinoma samo z materialnim pravom in procesnimi končajo na prvi stopnji v približno šestih mesedh. Mor- nas že imeli osemletni mandat. ki pa je povzročil izogiba- kršitvami. Pri nas je dnigače, da bi veljalo podobno posku- nje kočljivim zadevam v času evropske blle obresti nizke. Na sodiš- in sodalnih sodiščih je letos tudi sama menim, da bi mo- siti tudi pri nas." čih se je kar naenkrat znašlo že uvedel obvezno sojenje rali prvostopnim sodnikom iCLlltUre tisoče sporov. Zakonodaja pritožbenega sodišča v ljub- bolj zaupati." torej ni dosegla, kar bi lahko. Ijani, kar pomeni tudi opravo pred ponovno izvolitvijo. II m ClVLLlZa CII e, podpiranje takšne plačilne obravruv. V interesu prvosto- Zakaj je v Sloveniji lako malo kaj? nediscipline in zato veliko penjskih sodišč m strank je, poravnav? Sodniki trdno zagovarjate Ima slovenski državljan za-trajni sodniški mandat. Za- gotovljeno zadostno sodno varstvo? "Sama sem prepričana, da Edino trajni mandat zsgo- Saj SO OrZaVe okupiranje sodnikov je pov- da se zadeve ne vračajo v^- "Pri nas družbena klima tavlja, da sodniki lahko dela- jo ima. Smo pa Slovenci res zročilo. da sodniki nismo bili no nazaj, ampak da se na poravnavam ni naklonjena, mo resnično neodvisno, stro- narod, ki se rad pravda, zato Spoznale, da zmožni sprotno delati. Nato je v 90. letih še mnogo zelo podlagi pritožbenih navedb o zadevi dokončno odloči že na Povsod se pogovarja na na- kovno, nepristransko in od- število zadev na sodnika ni Čin, Češ Če ne bo tako, bomo ločamo samo na podlagi lahko sodi le dobrih sodnikov zaradi sla- pritožbenem sodišču. Smo šli pa na sodišče. Ko sem konkretnih dokazov v kon- ravno pravi odraz stanja v slovenskem sodstvu. V na- - . bega finančnega stanja in ne- med redkimi državami, kjer sama bila na izobraževanju v kretnem postopku. Vsakršno šem sistemu je vgrajenih ve- ČiOVek, iQ je domišljene reforme raje Slo je odstotek razveljavitev prvo- Avstriji, v Gradcu in v Celov- preverjanje v državnem zbo- liko pravnih varovalk, od om- toliko med odvetnike in notarje. Ta stopenjskih sodb visok, to za- cu, nisem mogla verjeti svo- ru kaže na latentno nevar- budsmana, dostopnosti so- gotovo ru dobro. Vendar mo- jim očem. Sodnik je imel na nost, da bo sodnik, ki ga bo dišč, do brezplačne pravne ram opozoriti tudi na nekaj dan osem razprav, a se jih je čakalo tako preverjanje nje- pomoči. Če ima državljan kadrovski primanjkljaj je bilo že tako težko nadomesti* neodvisen, da ti, potem pa so sodišča dobi- drugega. Ko smo se v našem sedem končalo z zapisom govega dela, o zadevi odločal prave dokaze, bo na sloven vala še dodáme pristojnosti, društvu primerjali z drugimi poravnave. Samo v eni zade- drugače, ker bo doživljal raz- skem sodišču dosegel svojo mu trenutne Vse to je nazadnje povzročilo sodniškimi društvi v Evropi, vi je moral pisati sodbo, pa še lične pritiske in se bo bal, da pravico. Verjamem v sloven- precejšnje sodne zaostanke." smo ugotovili, da pri nas sod- to se je sodniku zdelo nena» izgubi službo. Trajni mandat ske sodnike in sodstvo, smo niki pišemo obrazložene so- vadno. Pri nas je nenavadno je rezultat evropske kulture dovolj strokovni, izobraženi politične, ekonomske in Torej bi potrebovali celo več sodnikov? dbe vvečkot 90 odstotkih za- ie, Če pride do ene poravna- in civilizacije, saj so države dev. V evropskih državah pa ve. Tudi na Nizozemskem so spoznale, da lahko sodi le in pokončni, da znamo in zmoremo odločati o vseh za- "Trenutno verjetno da, a naokrajnihsodiščihvvečkot se v preteklosti soočali s sod- človek, ki je toliko neodvisen, devah, ki nam pridejo na socialne bolje bi bOo sodnike razbre- 95 odstotkih zadev sklenejo nimi zaostanki. Nato so se da mu trenutne politične, mizo! Na tem mestu bi rada meniti administrativnega sodno poravnavo. Pri porav- odločili za državni projekt, ki ekonomske in socialne raz- opozorila še na nekaj: ljudje razmere ne dela. Vsa ostala sodišča, ra- navah pa pritožbe niso mož- ga je podprla tudi politika, mere ne morejo do živega, se morajo o vsem potrebnem zen morda največjih dveh v ne. zato je tudi pripad na viš- Državljane so začeli prepri- Prav v tem je funkdja trajne- poučiti že ko vstopajo v posa- more) o do državi, zadeve kolikor toliko ja sodišča v teh d^vah bis- čevati, naj poskušajo zadeve ga mandata. Morda se res sli- mezen odnos oziroma pre- obvladujejo. Novomeško so- tveno manjši kot pri nas. V reševati sporazumno, če pa Si, da je trajni mandat privile- den podpišejo pogodbo, ne živega. Prav v dišče je celo že nekaj časa evropskih državah se tudi so že v sporu, naj poskušajo gij sodnikov, a temu ni tako. znano, da je 2 zadevami na ocenjuje kot nedostojno, če najti minimalni konsenz, da Gre za pravico strank, da jim _____________________ tem je runkaja tekočem in tam delajo v okvi- višje sodiSče razveljavi odloč- bodo zadevo lahko čimprej sodi neodvisen, strokoven, ča le na podlagi dokazov, ru procesnih rokov. Seveda bo prvostopnemu sodišču, pripeljali do konca. Projekt vsestransko izobražen sod- zato ne more najti neke ab-trajnega bi si teleli povsod tako, saj bi Velja namreč doktrina, da je so propagirali na vseh rav- nik! Tudi v Evropi imajo tre- solutne pravičnosti. Tudi zato avtomatsko zmanjšalo treba prvostopnemu sodniku neh in je bil uspešen- V dva- nutno vse države trajni sod- radi tega so pogosto stranke pa zadev reševati kasneje na sodiščih. Sodišče lahko odlo- mandata. tudi Š tevilo zade v, ki se vlaga- zaupati, da je dobro ocenil najstili letih so velike sodne niški mandat. Jmajo pa ne- nezadovoljne s sodniki. II GLASBA Razgledi V Slovenski filharmoniji bo danes ob 19.30 na samostojnem klavirskem koncertu nastopil pianist Petar Milic. Med igranjem čut pos v usa ce Petar Milić, pianist Igor Kavčíć [jam tudi takrat, kadar ne va- ....................................... dim. Vedno je v moji zavesti kdaj v karieri pianista na* in podzavesti, kako skladbe stopi pravi trenutek za samo- igrati Čim boljše. Po izvajal-stojni recital v osrednji slo* ski plati ni velike razlike venski glasbeni hiši Sloven- med to in drugimi dvorana* ski filharmoniji? "Predvsem gre za osebno odločitev. V sebi moraš začutiti. da si dozorel za glasbeni dogodek takega formata- Za seboj imam številne mi, od sebe povsod, kjer nastopam, zahtevam maksi- mum. II Predstavili boste raznolik program del skladateljev, ki so delovali v različnih obda* nastope po vsej Sloveniji in bjih zgodovine glasbenega tokrat sem začutil, da je pia- ustvarjanja vi trenutek, da se predstavim *fe "Skladbe ponavadi izbi- v Nemčiji, kaj vas je naučila izkušnja tujine? "Izkušnje s tujino ti seveda dajo veliko, ne le kot glasbeniku, ampak tudi kot človeku, saj spoznaš drugo oko-je, drugo kulturo. Menjava okolja je za glasbenika lahko zelo pozitivna, saj ne glede na to, od kod prihajaš in kdo si, spoznavaš, kaj je nam š glasbenikom skupnega, s kakšne so univerzalne vrednote v glasbi» ki nagovarjajo ^ različne vrste poslušalcev. v Slovenski filharmoniji, ram tako, da se navezujejo bami se bom ustavil pri |. veda tudi jaz nisem stroj, ki bi Kot umetnik stremiš k inter- ^ • vi l^i^r se bom na neki način druga na drugo in se med Brahmsů, zaključil pa s peto deloval vedno enako dobro, pretadjski imiverzalnosti, ki To je težko tudi bolj izpostavil, saj ve- sebo j dopoln ju jej O-V prvi vr- sonato A. Skrjabina, z zelo kar pa prinaša tudi nove mož- bi nagovorila katerega koli J , . čina glasbene stroke živi v sti je to glasba, ki jo prebi- efektno, ekstatično skladbo, nosti in nove poglede v glas- poslušalca, doktorja ali de- QOKâZâU, Ljubljani. Seveda so v âlhar- ram oziroma poslušam v ki zveni moderno in ob do- bi. Pomemben dejavnik je lavca, Japonca ali Nemca." a začutim ni pogoji moniji tudi najboljši akustič- prostem času, skladbe, ki bri, virtuozni izvedbi lahko občinstvo. Sam med igra- Kaj v smislu nadaljnje ái me nagovorijo in osebnost- navduši posluialca. Skladba njem začutim, koliko me ob- umetniške poti pričakujete reakcijo med pb sestavi za lak nastop no pritegnejo. Tokratni pro- je zelo "atletska" in od piani- činstvo posluša. To je težko od koncerta? kom peten I nega programa ste se brlkone na ta koncert gram je ^odovinski presek sta zahteva maksimalno pri- dokazati, a začutim reakcijo II Upam, da bo koncert sli- meno) m §e posebej pnpravljall... razvoja klavirske igre. Začnem s klasicističnim skla- pravljenost in usposoblje- med menoj in občinstvom, šalo čim več ljudi. V prvi vt-nost. Program je zahteven, Reagiram na njihovo tišino sti pričakujem umetniški us- "Po izvajalski plati koncert dateljem J. Hayduom, pri posebej, ker v eni uri in pol in pozornost hkrati. Čutim, peh, da bom zadovoljen sam na kakšen način mi občinstvo s seboj, hkrati pa, da bom pri Interpretacija je tista, ki sledi in temu primemo obli- občinstvu zapustil neko sled. občinstvom. pripravljam že veČ mesecev. katerem moraš z malo nota- igraš toliko različnih stilov. ' , V tem času sem tak program mi povedati veliko, sledi L. KeaSiram na že predstavil v Kranju, na Je- van Beethoven, katerega ., - , ^, senicah, v Maribom in Slo- skladbe so vsebinsko že bolj njlilOVO tišino venj Gradcu. Ko gre za tovr- kompleksne, nadaljeval pa sten dogodek, je pri meni bom z romandko in F. Cho- vplivajo na interpretacijo, od menti na koncertu včasih Še jim na obrazu razbereš, da m pozomost vse podrejeno temu večeru. pinom, katerega pianizem je alaističnih p>ogojev, razlik mene samega presenetijo." so notranje spremenjeni, da občinstvo prepriča ali pa ga ne. Kaj vse vpliva nanjo? kujem zvok. V okviru inter» O tem se prepričaš, ko ti pretadje pa je vedno možnost ljudje pridejo čestitat To lah- "Veliko je dejavnikov, ki za improvizacijo in novi ele- ko storijo formalno, lahko pa hkrati. Vsakodnevna rutina se spremeni in o skladbah razmiš- že bol) razkošen, virtuozen. med inštrumenti, do same Imate precej koncertnih so na tvojem koncertu nekaj S tremi počasnejšimi sklad- razpoloženosti izvajalca. Se- izkušenj. Študijsko ste zoreli doživeli." Valvasorjevi Gorenjci IZ STARIH ČASOV Miha Naguč V Sesti knjig) Slave, v kateri Toda pri trgu Beli peči in tam obravnava "kranjsko-slovans' blizu govore čisto nemščino ki jezik, nravi in šege na brez vsakršne kranjske bese-Kranjskem", popiše Valvasor de. Drugače govore po vsem tudi jezik, nošo, šege in nava- Gorenjskem lepo po kranj- de na Gorenjskem. In najprej sko razen v tistih krajih, ki ponovi, da imenuje "Gorenj- mejijo na Koroško, zakaj lam ce vse tiste, ki prebivajo v pr- i^ovarjajo prav surovo in vie- vem delu vojvodine Kranjske, čejo besede po slovanskem t. j. na Gorenjskem". Gorenj- načinu prav na dolgo." d so torej po njegovem prvi Za svoj ustvarjalni Čas v med Kranjd. "Med njimi sli- drugi polovici 17. stoletja in šiš tri jezike, pravo kranjSči- tedanje prometna razmere je no, pravo nemščino in meša- bil Valvasor res dober poaia- nlco kranjščine in nemščine, valeč Gorenjske. Bitnje in Bi- renjd imajo imenitne hiše; v dolge jopiče iz čmega blaga, mnogih krajih lepo zidane, ki se imenuje loden. TO je ponekod tudi z deskami kri- zelo navadno, grobo in debe- te, navadno pa iz lesa zgraje- lo sukno, ki se povsod na ne in s slamo krite. Id pa so Kranjskem izdeluje na kme- diugače snažne. Marsikje so tih. Vendar uporabljajo vča- velike vasi: ponekod, zlasti v sili za hlače in suknjiče tudi hribih, stoje le posamezne zelo fino sukno in si natika jo Hše, vendar je tudi v gorah čedne nogavice in čevlje. To- mnogo vasi." V nadaljevanju vomiki hodijo v črnih škor- opiše nošo, h kateri sodi pri njih s črnim usnjenim, za moških tudigorjača. "Obleka ped širokim pasom, ki si z jim je večinoma povsod ista. njim opasujejo telo ne nad Povsod nosijo Čme, zgoraj suknjo, ampak pod njo, torej nekoliko zožajoče se klobu- le preko srajce. Drugim pa Vendar se ta mešanica govori tenjčane, njih govorico in za- Gogalova lipa v Radovni je samci pa. zlasti pri Radov- rabi za pas širok rob ali ko le v vasi Bitnju, ki prednjači dnjič omenjenega gostilni- ^e v Valvasorjevih po dolžini vsem mestom v Čarja je imel očitno posebej iasih. državi; dolga je namreč veliko na piki. Če bi se napotil v vasi Ijid in v okolici, imajo nav- nec kakega blaga. V rokah zgor privihane okrajce." Ja, Imajo po navadi palico, na pri goreniskili samcih je bDo popotovanju pa velike in de- nemško miljo in leži med visoko pod Ratitovcem, bi gorenjski. In tak je še danes, vse bolj na "gor", najbrž ne le bele gorjače, zlasti nosači, ki Kranjem in Škofjo Loko. tudi tam slišal nemško govo- nekdanji Bavard ru Sorškem pri krajcih na klobukih... na rami prenašajo blago v Kdor hoče razumeti ljudi v te j rico, v njeni tirolski različici polju in Tirolci izpod Ratitov- "Suknjiči so jim različni> tuje dežele." Današnji Go- vasi, mora znati tako kranj- (bitenjska je bila bavarska), ca in Cme prsti pa so se pov- zakaj ponekod hodijo v krat- renjd se torei od tistih pred sko ko nemško, ker mešajo če bi stopil Se v Poljansko sem slovenizirali. kih jopičili ali kazakih in v 300 in več leti ne razločujejo prebivala te dolge vasi pri go- dolino, pa bi naletel na govor. In kakšna so bila naših hlačah iz sivega in grobega le po govorid, ampak še bolj vorjenju oboje med sabo, ki je zelo slovanski, a prav nič prednikov bivališča? "Go- sukna, navadno pa nosijo ponoši... USODE 7 GODOVI Razgledi čeprav se mogoče sliši grdo, toda vsem se je oddahnilo, ko je zaradi starostnih težav obležal, saj so vedeli, da se bodo lahko vsaj naspali, če ne drugega. Mojca ra / " prinovpdovala ^^^^^^ Miklavčič in tako lepo, če ga znamo ražniki in pika, " opisuje si- no ne zato, ker globoko v l ....................................... \r9Afi v faI^A to»-narf-îîrt R^rn^ra UL^riiti r^o /litři nJ Kil r\TAr\ri_ Čas pa teče in tudi Mojca, vzeti v roke, kajne?" je deia- tuacijo Barbara, hkrati pa duši ni bil povsem přepři- ki je s svojim rojstvom za- "Za nas, ki smo bili še la na koncu Barbara. doda. da je vse, kar pripove- čan. ali je to res." mi je, da so očeta orosili Janez kot sosedovi smo bUl zalo, da se bodo strasti, je bilo v resnici še veliko sed umrl. "Žgal se bo v pe netila prvi droben plamen- mladi, je bilo drugače. Tako Čeprav je na začetku ka- duje, le vrh ledene gore. da približno enakih let, imeli končno, začele umirjati, ni huj«. Malo po novem letu je so- Ček sprave, je zrasla, dobila je bratca in Barbarin tast je klu," je bilo vse, kar je dejal 2 leti počasi izgubljal na nai se Dred ^^^ podobne skrbi, želje. f r XÍ A fr ffvrw« rvM l^i 1 «Vk n^ bilo vse rožnato. Barbarin Potem pogleda Janeza in Barbarin tast. svoji ostrini. Marsičesa od Nesporazumi, ki so iih na tast je v sebi nosil jezo na ga vpraša, ali lahko pove Nobenega drugega usmi- tega, kar se je zgodilo vče- SITÎXtiO SDravi s ^^^ želeli prenesti starejši, snaho in čustva, ki jih je tla- tudi "tisto". Janez nekaj ljenja ali sočutja. Barbara je raj, se ni več spominjal, le ' ^ našle niso do konca zasvo- čil vase, so ga vedno bolj časa ni odgovoril, potem pa poklicala Benovo mamico to. kar se je dogajalo pred SVOiim ^^^ nismo imeli toliko Žrla. Začel se je zatekati v je (e privolil, čei kamor gre in jo prosila, ali se lahko kje 50 in več leti, pa mu je staJ- težav. Najprej smo se zače- samoto, izogibaî se je celo —• — *** —" ----------— i-lj-i- —j _«— 'sovražnikom'* ^^ pozdravljati, potem je po- vnukinji in sinu. Nič ni po- bik, naj gre še štrik. "Menda so se hude stvari sestaneta, da se pogovorita. no lebdelo pred očmi. Ta je bila takoj pripravljena stalo samo po sebi umevno, magalo, Če so ga spraševali, dogajale tudi med vojno," za pogovor ob kavi. Začele so se nočne more, ko ni mogel spati, ko je kri- toda ni hoteL ^ p^^ska voziček z Mojco po vasi in ko so ljud- kaj je narobe, on je gledal v tla in vsem v hiSi molče dal nadaljuje Barbara. "Tastov "Pripovedovala mi je, da čal nesmiselne besede in oče, ki ga nisem poznala, je so očeta prosili, naj se pred ko se je, v grozo vseh, pre Bil ie trmast viden, da smo su po ne- vedeti, da so oni "krivi" za bil bolj "rdeč", pri sosedo- smrtjo spravi s svojim "sov- bujal sredi noči in kolovra- / ________?__I--- _______J .....-ke v roki? % Kaj ni zanimtvo. da še vedno radi prisluhnemo pesmi Dan ljubezni, pa Čeprav je stara ie nekaj desetletij? V tiste prijetne spomine blradisazibali ludi vas. Zato bomo veseli, če se nam boste pridružili na II. gala koncertu Radia Ogn|i^e. ki bo v nedeljo, 27. novembra, ob 15h in I9h v Gallusovi dvorani Cankarjevega dom&. Tudi odli^ta Nuša Derenda (posnetek je z lansk^^a jubll^nega koncerta Radia Ognjišče) rada posete po brezčasni olasbi - starih dobrih ikrmMn pope^^h. A M bo edfriaMioptjOliau M ZAPOSLITEV V SPARU? À DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgćas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral Za delo v naših poslovalnicah na Gorenjskem iščemo: « Mesarja - prodajalca (m/ž) Pogoji: • najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri • poznavanje dela v trgûvfni • zaželene delovne izkuSnje na podobnih delovnih mestih • veselje do dela z fjudmi Vaše naloge bodo: • prodaja in svetovanje strankam • samostojno naro0 OfciMOKOV KURILNO OLJE! Jut Kdor pti ms i kurilno olje naroči. tus vnrJnostnť bone dobi ! Z VSAKIM LťraOM OLJA OO TOLAAJA tuž BOLJêE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOĆ6 KUPm Gorenjski Glas WWW.GORENISKICLAS.SI Savatech, d.o.o. je nosilec razvoja gumarske dejavnosti v okviru Poslovne skupine Sava. Zaposleni predstavljamo skupnost 8trokovr\jh, ustvarjalnih in motiviranih sodelavcev» ki s krepitvijo konkurenčnih sposobnosti gradimo Svojo prihodnost. Poslovni sektor PLANT INŽENIRING vabi k sodelovanju sodelavca oziroma sodelavko za VZDRŽEVANJE ELEKTRONIKE, ki bo dopolnil oDstojeco delovno skupino Od noveça sodelavca oziroma sodelavke pritekujemo: • V. ali VI. stopnjo izobra^s • smor elektronika: • znanje angleikega ali nemškega jezika: • obvladovanje programskega okolja Windows; • znanje industrijske elektrotehnike in elektronike s poudarkom na vzdrievariju strojev m naprav; • visoko motiviranost, samoiniciativnost, natančnost; • primerne psihofizične lastnosti; • zaželene so delovne izkuin;e. Delo je v treh izmenah« Pogodbo o zaposJitvI bomo sklenili za določar) čas • za dobo 6 mesecev (s it^snaíáo možnostjo stairve zaposlitve). če ste pripravljeni sprejeti ta izziv in ste se prepoznali v naših pričakovanjih, nam poâijite ponudbo in življenjepis z dokazili o (zobrazbivédneiipoobjavi na naslov: Savatedi, d.o.o., Kadrovska služba. Škofjeloška 6,4000 Kranj. Za dodatne informacije smo vam na voljo v kadrovski službi, tel. 04 206 &377. Vaše ponudOe bomo obravnavali zaupno in vas o izbin* obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. CG' IZLETI Gorica • enodnevni izlet: sobota, 3. 12. 2005 Prvi postanek v Vipavi, v starem mestnem jedru alf ogled ene od največjih çiovenskih vinskih kleti z degustacijo vin s pri> grizl Î Informacije in prijave: te L: 04/2)5 S4 2C> ali 041/51$ 638 ali e*po§ta: info4@flinda.si FordRosta. Fusion, Focus, Monđeo In Focus C-MAX senj© Pdar Edítton: Gorenjski prijatelj Radio So Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 KAVK) SPRA " 89.8 posebno ugodna cena komplet zimskih pnevmatik brezobrestno financiranje ForOCredlt po sistemu: -1/2 takc^, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 Čez dve let omejena KoHčina vozil r\a zalogi pohrtitel Fimjf^. Poojt r RCMO-MAX • E0M0.2SV tr«^ • COU XS3% «I 1,01s. Monom EOMO« > 91.1 96.3 Phvóščf Sil FordZima JňřTOKADtVK Miakaheva 61 420d Šenčur te!,: 04/279 002$ prodaja, kadi vec@avtc^d ívec-jK. si Ugodnosti ^^^ fià h^lct ff^ nofoinike čoscpiso Cortrtjski gftn Prodaja vstopnic, knjig in daril v fUii^ni MidrUru za naroinvic ir^ mole o^tfv, na Zóí I T ' - J"'.', i SVILANITOVA BRISAČA Gorenjski glas bfii^^o C89 k^lti^îù. tùOi^bf^bol Cbna: 2.900 SÍT. ZA naho^nikí 2.s00 sit Nêroâilki gtoM poUi)«)o š lurlnidOD afenci)^ Llnda * ph lastnjh ^trjrrtmajihdgi^ncije lfnda in %% im>tf • pd drufj^ih âfànSmftjih 10«». tH ft)J t4 M» ZGODOVINA Razgledi Dr. France Bemik: ''Če rečem, da je Simon Jenko velik slovenski pesnik, vem, zakaj tako govorim." Obletnica pesnika J Suzana P. Kovaćić lenkovih let. "Kot je bil samosvoj v življenju in kot tak V dneh jeseni te prelepi se spo- obsojen na nenehno prilaga- minjamo na te: saj popeljal si nas Savce v svet kulture 12 janje, je bil osamljen tudi kot pesnik, Jenkova osnovna na- II teme! To jé prva kitica pesmi daijenosl je bila lirika, lirika Utrinek oh obletnici, ki jo je pa je bila tista literarna zvrst, ob 170-letnid rojstva pesnika ki ji razmere po mar6ii revo- Simona Jenka preUl na papir luciji leta 1848 niso bile na» )anez Juvančič 5 Podieče. klonjene, " pa so besede aka- Tudj Jenko se je rodil na Po- demika prof. dr. Franceta died, 27. oktobra leta 1835, a Bemika, ki prou6iie Jenkovo jevečjidelživljenjapreživelv življenje in delo. "jenko je Prašah. Osnovno šolo je obis- ostal liriki zvest, čeprav se je koval v Smledniku, šolanje hkrati odzival zahtevam pa nadaljeval v gimnazijah v časa, prilagodil se jim je, ko Novem mestu ter v Ljubljani, se je uspešno poskusil v pri- Po maturi je šel v celovško povedništvu. Leta 1858 je ob- A i. JI semenišče, potem pa na Du- javil tri povesti oziroma no- ^dimO, dâ DO naj študirat pravo. Delal je vele, pomembne za razvoj podoba našega kot domaâ učitelj, kruh si je služil tudi kot notarski uradnik v Kranju. Komaj 34 let je slovenske proze v 19. stoletju," je dodal Bemik. Krajani Krajevne skupno- kraja imel, koga je pokopala bole- sd Mavčiče in ljubitelji Simo- Slavnostni nagovor prof. dr. Franceta 8ernika./F««»;F™«ci «teim.a zen. na Jenka iz različnih krajev in pesnika "Simpatije do Simona Jenka po Sloveniji smo se odločili, tobra leta 2009, ko bomo sedam slavnostnih govorni- Bemik, ki je povedal: "Čas, v J , , , niso nikoli zamrle. Je dobro in tudi potrdili na slavnostni obeležili 140-letnico njegove kov, petju in plesu je prisluh- katerem je ustvarjal Jenko, do OiCtObra leta poznan in obravnavan v vseh seji domače krajevite skup- smrti, še bolj prepoznavna," nilo veliko domačinov, župa- pomeni padec v slovenski , , šolskih učbenikih kot pesnik nosti, da z letošnjim letom je dodal Zevnik. Morda se nov in drugih gostov, ki so poeziji po Prešernu. Malo 2iOOQ» KO DOmO Sorškega polja. Na različnih začnemo praznovati Jenkova jim bo v teh letih udejanjila jih prijazno postregli gosdjv nadarjeni ali nenadarjeni obeležili prireditvah narodnostnega leta. Po zatišju zadnjih let tudi želja, da bi Jenkovo na- ci in gospodinje iz "mavške pesmotvord so po letu 1848 značaja je bil vedno "prisa ten" kot pesnik z domoljub- bomo vsako leto oktobra pri- grado za najboljšo pesniško fare". Prišli so tudi gostje iz pisali vsebinsko neosebne pravili srečanje pri spomeni- zbirko, ki jo podeljuje Druš- Temnice iz Kostanjevice na in prazne, oblikovno neiz- l^-O'letniCO no in lirično vsebino, več kol ku, organizirali likovne in tvo slovenskih pisateljev, po- Krasu, kjer že od leta 1906 vime verze. Jenko je bil v 80 njegovih besedil so uglas- foto razstave, njegovo ime deljevali v Jenkovi rojstni deluje Kulturno umetiuško tem pogledu izjema, edini njegove smrti, biU. Njegova pesem Naprej bomo povezali s športnimi je vihrala zastavo Slovencev prireditvami, na primer s Te- hiši, ki zdaj sameva in je potrebna obnove. se Dol) kar celo stoletje," je povedal kom po poti Jeprškega učite- Letos, ob 170. obletnid, je kip pesnika. društvo Simona Jenka, in resničen pesnik med svoji-gostje iz Semiča, kjer hranijo mi vrstnih ... Če rečem, da prepoznavna 11 Rudi Zevnik, pobudnik za Ija. Želimo, da bo podoba na- bila osrednja slovesnost na je Simon Jenko velik sloven- Slavnostni govomik je bil ski pesnik, vem, zakaj tako ustanovitev odbora Začetek šega kraja in pesnika do ok- zadnjo oktobrsko soboto. Be- akademik prof. dr. France govorim y katerem razredu potujete SEDMICA Makteta Smolnikar o politikom zmanjka razvite regije. Nasprotno se v turnih in okoljskih danosti, znala tistega Notranjca, ki se minister brez listnice Ivan Ža- argumentov, začnejo podpalubju prevažajo tisti iz Pri Čemer naj bi bil Maribor strinja s trditvijo, da je Mari- gar prizadeva za to, da v drža- Zahodne Slovenije, ki so glo- naravno središče Vzhodne bor naravno središče njego- vi ustvari dva močna centra, boko pod povprečjem njene Slovenije, Avtor te argumen- vega življenjskega prostora Poleg Ljubljane še Maribor. javnost nagovarjati s floskulo, vsi smo na isti ladji. Kar načeloma sicer razvitosti. Tako je vlada s svo- tadje bi moral nazaj v osnov- oziroma okolja. Naravno sre- Ne pa, da državo decentralizi drži. Ampak, vsaka večja lad- jo razsodbo o delitvi Sloveni- no šolo ali vsaj na učno poto- dišče ali, če hočete, geos ra, kot v javnosti zatrjuje. ja ima palube, Id so cenovno je na dve kohezijski regiji vanje po Sloveniji. Me res za» neke zaključene zemljepisne Zaradi dvojne igre, ki jo višjega, srednjega in rUžjega dvesto tisoč Gorenjcem in nima, kaj skupnega imata, destinadje je lahko samo toč- igra, je minister Ivan Žagar v razreda. Zato ni vseeno, na Gorenjkam rezervirala pros- recimo. Prekmurje in Kras. ka, ki je približno enako od- hudih škripcih. Težko bo na- kateri palubi te iste ladje se tor v najnižjem potniškem Čisto niČ. Niti v zemljepis- daljena od vseh drugih točk mreČ Gorenjce prepričal, da prevažate sem in tja. Poučen razredu. V podpalubju. Res- nem niti v sodalnem niti v tega prostora. Ta točka pa je državo na dva dela pravič- prime r j e Titanik. Torej. Obe novi regiji, razvita Zahodna in nerazvita nid na ljubo si Gorenja pod- gospodarskem niti v kultur- leži v Vzhodni Sloveniji ne- no razdelil. Še zlasti zdaj, ko palubje delijo s severnimi nem niti v okolfskem kon- kje v Zasavju, na noben na- so Gorenid enotni, in so vlo- Primord in še kom. Toliko o tekstu. Z izjemo tega, da sta čin pa to ni Maribor. žili predlog za spremembo Vzhodna, sta na isti ladji, ki tem skupnem potovanju v na isti ladji v istem.cenov- Enako za lase privlečeno je 55. Člena zakona o skladnem se ji reče Slovenija. Vpraša- prihodnost na isti ladji. nem razredu. Vzemimo, da a priori prepričanje, da je na- regionalnem razvoju. Če bo nje je, kdo na tej ladji se pre- Enako, če ne celo bolj za se srečata pravi Prekmurec ravni center Zahodne Slove- vladajoča koalicija predlog važa v luksuznem razredu in lase privlečeni so a^umenti, in pravi Notranjec in raz- nije Ljubljana, To je kvečjemu prezrla, bodo Gorenjci pač kdo v podpalubju? Najbolj s katerimi arbitri utemeljuje- pravljata o stopnji razvitosti. Preddvor. Na ladji Sloveruja je sprožili ustavno presojo. Kaj luksuzen razred so zasedla jo delitev vesoljne Slovenije Zaradi velike kultiune različ- Ljubljana komandni most in drugega kot zmagovala Go- območja Vzhodne Slovenije, na Vzhod in Zahod. Tako naj nosti, se pravi, govornega na- ima že z upravljanjem tega renjci iz te bilke res ne more- ki daleč presegajo povprečno bi bila vsaka od regij zaokro- rečja, se niti razumela ne bo- dovolj dela. Ne pa, da ločeno jo priti. Še zlasti, če se bodo nerazvitost regije. Se pravi, žena celota zemljepisnih, so- sta in bosta potrebovala pre- upravlja še z eno od obeh pa- na njihovo stran postavili razvita območja znotraj ne- cialnih, gospodarskih, kul- vajalca. Poleg tega bi rada po- lub. Več kot odtno je, da si tudi prizadeti Primord. EKONOMIJ stefa n .za rm @g-glas. si 19 dobiček $e lani» ko je Color postal član Poslovne skupine Helios, so poslovno leto zaključili s štirimi milijoni evrov izgube, etos pa pričakujejo najmanj mi ijon evrov dobička. štífan žarg lios pomembno izboljšanje da surovine in embalaža v nost za 12 odstotkov in ustva- ...................................... pogojev poslovanja. Uresni- povprečju predstavljajo kar riti čisti dobiček nekaj nad Medvode • Dobro leto je mi- čitev vseh ugotovljenih siner- 70 odstotkov naše prodajne enim milijonom evrov {lani nilo, odkar je Helios od Save gij seveda zahteva svoj Čas. prevzel družbo za proizvod- II cene, teh pa v ostri konku- 4 milijone evrov izgube), rend na trgu ni mogoče po- kar predstavlja dva odstotka njo smol, premazov in pra- Je vstop Colorja v skupino ljubno povečevati, je vpliv vrednosti prodaje. Donos Helios pomenil v Colorju ugodnejše nabave še po- na kapital bo po naših oce- škastlh premazov Color Medvode. Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa, je tedaj izjavi], da je trdno prepričan o tem, da bo Color v Poslovni skupini Helios pwstal 'kura, ki nese zlata jajca*, zato nas je zanimalo, ali so dosegli spremembe v to smer. Pogovarjali smo se z direktorjem dmžbe Color, d.d., Medvode Tomažem Bučarjem. ludi organizacijske spremembe? membnejši element naše nah7,5-odstoten. Vse našte-ekonomike. Drug pomem- to je veČ kot smo za Jetos planirali." Junija lani se je Sava, d.d., odločila prodati družbo Color. ki je tako postala članica Poslovne skupine Helios, torej skupine uspešnih družb, s katerimi se je do tedaj Color srečeval kot konkurenco. Preostala polovica leta očitno ni zadoščala. da bi bil tudi Color Ck« Naštelo pomeni glede na preteklost ogromen preobrat. Kakšni so načrti za prihodnje leto? "Temeljni cilji Colorja v letu 2006 so povečanje količinske prodaje za 10, vrednosti prodaje pa za 14 odstot* kov. To pomeni 61 milijonov evrov prodaje in s ponovno za 5 odstotkov nižjimi stroška in za 10 odstotkov višjo produktivnostjo naj bi dobiček iz poslovanja znašal 4,5 odstotka prodaje oziroma planiramo doseči milijona evrov čistega dobiika konec leta 2006. Donos na kapital Vstop v skupino Helios je ben premik je programska naj bi se dvignil na 9 odstot- uspešen, saj ste lansko lelo pomenil pregled vseh naših specializacija po grupah iz- kov. Potrdili naj bi torei pre- zakijučili s precejšnjo izgu- projektov, vseh investicij in delkov, kar pomeni proiz- boj Colorja iz preteklih izgub bo. Kateri so bili glavni našo reorganizacijo. Od naše vodnjo določenih izdelkov na v dobičkonosno poslovanje." vzroki za to? nekoliko bolj funkcionalne enem mestu za več blago- "Res našega poslovanja organiziranosti smo s prvim vnih znamk. Z ekonomijo Po vesteh iz dela občine Tomaž Bučar, direktor družbe Color II lani ni bilo mogoče na hitro januarjem od grupe Helios sanirati, saj smo, kljub za prevzeli Čisto programsko obsega se tako izboljšuje ekonomika teh izdelkov in Medvode o pripravi zazidal nega načrta v Preski pri skoraj 15 odstotkov viSjl pro- organizacijo. To pomeni, da kapacitete so bolje izkoriŠče- pravljate tudi veČjo Investi daji glede na leto 200X, se strategija oblikuje za vse ne. Z namenom zagotavlja- cijo. Kakšni so ti načrti? ustvarili za 980 milijonov to- proizvodne družbe na enem nja na (optimalnejših skup- 'Res se pripravila gradnja larj^v izgube. Glavni vzroki mestu, kar edino omogoča nih rezultatov Skupine He- novega obrata Colorja na lo- izgube tičijo v neplačanih ob velikem prekrivanju pro- lios smo vprašanja glede de- kaciji v Preski, kamor bomo terjatvah, ki izvirajo iz ruske gramov usklajeno politiko litve programov, pozicionira- preselili in razširili proizvod- krize vletu 1997 in Color zla- proizvodnje in prodaje. V nja blagovnih znamk, ciljnih njo praškastih premazov. Za sti bremenijo zadnja Štiri Colorju smo prej enovit pro- tržišč, ključnih kupcev, ce- dokončno sprejetje zazidal- leta, stroški umika z ruskega gram premazov organizirali novne politike, uporabe pro- nega načrta manjka le Študi- tržišča in nezmožnosti povratka v avtomobilsko indus- V pet profitnih centrov. Dose- dajnih kanalov in postavlja- ja vplivov na okolje, ki je v danjim tržnikom, razdelje- nja distributerjev, cilje Color- zaključni fazi, pričakujemo trijo. To je povzrodio slabšo nim po programih, so se v ja sproti usklajevali in so bili pa, da bo načrt sprejet do izkoriščenost Colorjevih ka- profitnih centrih pridružili kot taki naša skupna zaveza konca leta. Sedaj imamo kapacitet, zlasti pri klasičnih tudi razvojniki. Posebej naj za njihovo uresničitev v letu paciteto 1.800 ton in ker se premazih. Pred prihodom omenim še pomembno in 2005 novega lastnika so bile bilan- zahtevno nalogo, ki je pred «I na trgu kaže, da bi lahko pro-daii več, bomo v novem obra- ce Colorja temeljito pregle- nami: prilagoditev proizvod- Kakšen poslovni rezultat tu z dodatno proizvodno lini-dane in opravljeni odpisi sla- nje in izdelkov novi, na ev- pričakujete v Colorju za leto jo zmogljivosti povečali na bih terjatev, neuporabljenih ropskih direktivah sloneči 2005? .000 ton v prihodnjem letu osnovnih sredstev in slabitev okol je varstveni zakonodaji, "Za rezultate poslovanja in nato na 5.000 ton do leta sredstev iz na več let razme- pri čemer nam skoncentrira- sta pomembni, poleg vsega 2008. Z gradnjo bomo zače- jenih investicij, ki niso dale no znanje in izkušnje v po- doslej omenjenega» Še dve li spomladi, s proizvodu jo pa prvotno pričakovanih rezul- sebnih projektnih timih na področji. Prvo je prizadeva- že pred koncem prihodnjega tatov. Lahko bi rekli, da je ravni poslovne skupine zelo nje in ukrepanja za stalno leta. V prihodnjem letu bilo opravljeno čiščenje pred koristijo." zniževanje stroškov, ki smo bomo za to investicijo name-reinženiringom družbe Co- jih zadnja tri leta zniževali po nili 2,2 milijona evrov od Kakšen je vpliv naštetega na stopnjah od 12 do ij odstot- skupnih 3 mio evrov za vse Seveda pa je zahteval pre- poslovanje Colorja v letoŠ- kov in z zniževanjem, kljub investicije, Se približno toliko lor pod novim lastnikom. vzem Coloria s stiani Helio- njem letu? povečani proizvodnji, nada- pa bomo namenili za investi- sa oblikovanje nove strategije in vloge družbe v skupini. v kateri so nekatere dmžbe "Velika razlika nastane že ljujemo tudi letos. Drugo so ci je v letu 2007. Vzporedno s na nabavnem področju, saj investicije, zlasti tiste v mo- selitvijo proizvodnje praška- smo kot gmpa s centralizira- dernizacijo proizvodnje, ki stih premazov bomo izvedli kar nekajkrat večje od Color- no nabavo veliko večji pov- smo jih letos vsaj deloma že tudi nekatere okoljevarstve- ja in proizvajajo iste ali podo- praševalci in zato dosegamo uspeli uresničiti, Ocenjuje- ne sanacije naše proizvod- bne izdelke za iste ciljne trge pri nabavah za 3 do 4 odstot- mo, da bomo do konca leta nje, delno modernizacijo oziroma kupce. Zlasti smo ne točke ugodnejše cene in uspeli povečati fizično proda- drugih premaznih zmoglji- iskali odgovore na to, kako manjše stroške nabave, kot jo glede na lansko leto za u vostá in uredili tudi skladišče uveljaviti sinergije, ki so bile prej sami. To je Še posebej odstotkov (iz lansldh 27,7 ti- surovin in končnih izdelkov. tudi pomemben motiv za prevzem. Reči moram, da pomembno v teh časih, ko se zaradi razmer na svetovnih soč ton na 31 tisoč ton), vred- Te investicije pomenijo prvo nostno bo proda i a večja za 10 fazo revitalizacije Colorja in smo se s tem ukvarjali vse do trgih in dražitve nafte cena odstotkov (lani 46 milijonov začetek novega investicijske- letošnjega oktobra, ko lahko naših surovin in embalaže evrov, letos 54 milijonov ev- ga cikla, saj je bil zadnji de- zagotovim, da pomeni včla- močno • tudi za 30 odstotkov rov), znižati stroške za 5 od- setletni cikel, zaradi težav s nitev Coloria v skupino He- in več. povečujejo. Ce vemo, stotkov, povečati produktiv- poslovanjem prekinjen." IgueijANA V Slovenijo prihaja Hofer I Decembra bo podjetje Hofer Slovenija, kot samostojni del mednarodne družbe ALDI SÛD začelo poslovati na slovenskem trgu maloprodaje živíl. Začeli bodo s približno desetimi poslovalnicami po vsej državi, v okolici Ljubljane pa nameravajo izgraditi distribucijski center. Letos bodo vložili v Slovenijo loo milijonov evrov, skupaj pa načrtujejo za okrog 300 milijonov evrov naložb, pri čemer naj bi letos zaposlil 400 ljudi, skupno pa v nekaj letih 3000. Posebej poudarjajo, da je njihov cilj Čim večji delež prodaje blaga slovenskih dobaviteljev, srednjeročno naj bi prodaja slovenskega blaga dosegla loo milijonov evrov. Ponudba je sestavljena iz okrog 700 izdelkov najbolj razširjenih vsakodnevnih živil in izdelkov za gospodinjstva, dvakrat na teden pa ponujajo posebno ponudbo drugih izdelkov. Š. Ž. Naklo Največji trgovski center Merkurja zunaj Slovenije Danes bo Merkur v Beogradu odprl svoj največji trgovski center v tujini, velik skoraj 10 tisoč kvadratnih metrov. Center sledi preizkušenemu konceptu prijetnega nakupovanja, uveljavljenemu v Sloveniji in na Hrvaškem ter predstavlja prvi korak k uresničitvi cilja doseči io-odsto"tni tržni delež v Srbiji. Investicija je vredna 10 milijonov evrov, Merkur je srbskemu gospodarstvu sicer poznan, saj že 30 let nastopa kot veleprodajni trgovec z metalurškimi In tehničnimi Izdelki. hčerinsko podjetja Merkur International Beograd pa bo s tem centrom začelo tudi z maloprodajo. S. 2. E.I PoéMê u IxdtUvo tmrsctck« In I ndiiftr|fli« oprciM, d.o.e^ Lítost/oJ E.I. je svetovno znano podjetje s skoraj 60ietno tradicijo na področju Izdelave vodnih turbin, hidromehanske opreme. Črpalk. dvIgBt, ti idravli 5n i ti stiskalnic In tlačno livnth strojev. Naš dolgoročni uspeh krojijo motvirani In strokovno usposobljeni sodelavci. Isčomo voc ustrezno usposobi|enlh kandidatov strojne ali alektro smeri za delo v proizvodnji: 1. OBDELOVALCE IN OBLIKOVALCE KOVIN 2. (m/i) za področje klasičnega in NC: struženja, vrtanja • re?kan]a i n stn:^ nega brale nja MAG (m/2) VARILCE REO, MIG, zaželeni atesti 3. KUUČAVNiČARJE (strojne / konstrukcijske) (m/i) 4. ROČNE BRUSILCE (m/ž) 5. VZDRŽEVALCE (strojne / oloktro) (m/2) VILIČARISTE/ ŽERiAVISTE (m/ž) Izpit za viličarja oz. upravljavca mostnih dvigal s l^b^ne in tal oz. pripravljenost za usposat)ljanje Ponujamo Vam zanimivo in razglt>arto delo v urejenem in dinamičr^em okolju, strokovni razvoj in izobraževanje, možnost usposabijsnjB ler stimulativno nagrajevanje. Resne in zanesljive kandidate {lahko tudi pripravnike) va(iinx>, da pošljejo svoje prijave do 1.12.2005 na naslov: UTOSTKOJ E.U d.o.Q., kidrovika služI», UtMtfojska cesta 50, 1000 Ljubljana ali po ^wftf InfoeiKostroH-») ODLIČNOST JE VODItQ, KI NA$ UVSUAVUA V SVmJ. Već no www. z a posltte v.net Laze 18a. 4000 Kra^j LOMifl infrjřmocte' 04/2«W777, wvww.lon.sl 20 KMETIJSTVO cveto, zaplotnik @g-glfls ,si Dobro pripravljeni Slovenija je po oceni veterinarskega sveta dobro pripravljena na morebitni pojav ptičje gripe. Cveto Zaplotnik 2.10) naselja, kontrolirali ..............................................................................6.206 predvsem ljubitelj- Kranj • Veterinarski svet, ki skih rej perutnine, izrekli 311 kot posvetovalni organ mini- opozôril in 14 glób. Od 7. no- strice za kmetijstvo, gozdar- vembra dalje ne izvajajo več stvo in prehrano Marije Lu* sistematične kontrole, am- kačič združuje veterinarske pak le reagirajo na prijave, strokovniake z različnih po- Direktoral za vamo hrano dročij, je ocenil, da je repu- pri ministrstvu za kmetij- bliška veterinarska uprava stvo, gozdarstvo in prehrano glede ptičje gripe dobro opra- je že ob koncu oktobra izdal vila svoji delo in da je Slove- priporočila potroSnikom pri nija tudi dobro pripravljena pripravi hrane iz perutnin» na morebitni pojav bolezni v skega mesa in jajc in za pre- Sloveniji. Svet je predlagal prečevanje okužbe z viru- ministrstvu, da nacionalne- som ptičje gripe iz okolja. V mu veterinarskemu inštitutu priporočilih nr^ed drugim zagotovi denar za nakup na- piše. da mora biti meso pe- prav, s katerimi bi lahko hi- rutnine pred uživanjem do- treje postavljali diagnoze. bro pečeno oz. kuhano, saj Veterinarski inSpektorji temperatura 70 stopinj Cel-so od 23. oktobra do 7. no- zija uniči virus. Izogibati se vembra na območjih z več- je treba neposrednemu sdku jim tveganjem, kjer veljajo s trupli poginulih ptic 1er sti- pre poved proste rej e perutnine in drugi ukrepi, obiskali ku z živimi pticami in njihovimi iztrebki. Bled Razgrnitev gozdarskega načrta za Mežaklo v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili gozdnogospodarski načrt za enoto Mežakla za obdobje 2005 - 2014. Osnutek načrta bo od danes, i8. novembra, do Četrtka, i. decembra, vsak delovni dan med 7. In 15. uro javno razgrnjen na sedežu krajevne enote Pokljuka na Bledu, kjer bo 29. novembra ob n. uri tudi javna obravnava. Lastniki gozdov in vsi drugI lahko dajo pisne predloge in pripombe na načrt na mestu javne razgrnitve oz. jih pošljejo po poUi na krajevno enoto Pokljuka ali po elektronski pot na naslov andrej.gartner@2gs.g0v.si, ustno pa na javni obravnavi. Načrt predstavlja stanje gozdov in določa najviSj možni posek, potreben obseg gojitvenih in varstvenih del» prednostna območja za odpiranje gozdov s prometnicami in pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom. C. Z. Domžale Podelitev certifikatov za poklicno kvalifikacijo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je kot pooblaščena organizacija za izvajanje postopkov preverjanja in potr- jevanja nacionalnih pok kvalifikacij včeraj na sloves- nosti na biotehniški fakulteti v Crobljah pri Domžalah podelila certifikate 79 kmetom, gospodinjam in drugim, ki so pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo za predelavo mesa, mleka in sadja ter za tradicionalno Izdelavo kruha, potic, peciva in testenin. Zbornica je poleg teh podelila letos že 91 tovrstnih certifikatov, lani 124 in leto prej 88. Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije omogoča registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji fn zaposlitev zunaj kmetije. C. Z. ercator Poskpvnî sistem Mercator, d.d.. Dunajska cesta 107, LJubljana v n^n): Gostinski lokal na Jesenicah, Cesta Maršala Trta 51 v skupni Izmeri 95,91 m^ od tega 47,38 rtÝ p rodajnega pros tora. Pogoje za oddajo v najem dobile na sedežu dnižbe. tej. 01 - 560 - 1705. Ogled je možen po dogovoru. Pi&rte ponudbe pošljite priporočeno najkasneje do 26.11.2005 na Poslovni sistem M e rcator d, d.. Dunajska cesta 107.1113 Ljubljana, Službai za upravljanje z nepremičninami, pod oznako ' Najem gostln skega lokala '. Sto let mlečne kontrole Letos mineva sîo let, odkar je Živinorejska zadruga za cikasto govedo v Češnjici (pri Železnikih) kot prva v Sloveniji začela s kontrolo prireje mleka v manjših kmečkih rejah. Cveto Zaplotnik leti začel povečevati delež bilo lani povprečje 7.303 kilo- in počutja živali in presegli ...................................... črno bele. Lani je ta pasma grame na kravo in je od leta še sprejemljivih stroškov Kranj • Kontrola se je v stotih predslavljala že 55 odstotkov 2000 poraslo za 378 kilogra- zdravljenja in zamenjave ži- ietih zelo spremenila in raz- vseh kontroliranih krav, 42 mov, pri lisasti pasmi )e bilo vali v Čredi," pravi Igor Sta- šiiila, tudi danes pa pomeni odstotkov je bilo krav lisaste 5.536 kilogramov in se je nonik in poudarja, da zadnje dragoceno pomoč pri gospo- pasme, ostalo pa so bile kri- zadnjili Žlirih letih povečalo čase vse bolj tudi v Sloveniji darjenju na kmetijah. "Rejec žanke in rjave pasme, lahko na podlagi rezultatov kontrole ulaepa in po potre- Nadpovprečna mlečnost bi vključi v reševanje težav za 544 kilogramov. Na šestih pri selekciji dajejo poudarek gorenjskih farmah, kjer redi* na lastnosti, kot so dolgožit jo približno tisoč krav, od vosi živali in zdravje vimena, tega 95 odstotkov čmo-bele _ tudi strokovne službe," pravi Rezultati kontroliranih pasme, so lani dosegli pov [gor Stanonik. vodja oddelka krav na kmetijah kažejo, da za živinorejo v Kmetijsko je bila Gorenjska tudi lani s prečje 7.915 kilogramov mleka na kravo. Podobno kot Na Gorenjskem se je v zadnjih štirih letih število gozdarskem zavodu Kranj, povprečno mlečnostjo v mlečnost se je povečeval tudi kmetij, ki oddajajo mleko, m navaja podatek, da se je na standardni laktadji 6.^33 ki- delež maščobe in beljakovin zmáitjšálo z 1^280 na 917^ Gorenjskem v obdobju 1970 logramov mleka na kravo na v mleku. Delež maščobe je količina oddanega mleka pa se je V lem obdobju po- • 2004 število čred v kontroli prvem mestu v Sloveniji m lani pri kontroliranih kravah povečalo z 257 na 393, število da je za sedemsto kilogra- na kmetijah znašal 4,14 od- kontroliranih krav z 2.140 na mov presegla državno pov- stotka in na farmah 4,05 od- večala s 57 na 67 mili|0 9.3 5S in število kontroliranih prečje. Mlečnost se jev tride- stotka, delež beljakovin pa nov kilogramov» krav na kmetijo 2 8,3 na 23,8. setih letih veČ kot podvojila, v Medtem ko je od leta 1980 zadnjih Štirih letih je porasla do 1995 med kontroliranimi za več kot petsto kilogramov, se zastavlja vprašanje, koliko 3,29 oz. 3,22 odstotka. "Ob tako visoki mlečnosti Da so razmere v gorenjski govedoreji stabilne, kažejo kravami prevladovala lisasta Raziike so tudi med pasma, jo je §e možno povečati, ne ^^ oodatki o Številu orvih pasma, se je pred desetimi mi, pri črno beli pasmi je da bi s tem ogrozili zdravja og^n^gnitey t^iic. V Sloveniji je bila lani ^82.106 osemenitev, kar je le malo več kot leta 1961, 15 tisoč manj kot leta 2000 in 45 tisoč manj kot leta 1985. Na Gorenjskem se je število osemenitev v obdobju 1961 • 2004 povečalo 2 9.899 na 22,145, ^^^^ 2000 se je m al enko st no zm an j š a lo, vseskozi pa se giblje okrog 22 tisoč. Število osemenitev 2 lisastimi biki se od leta 1990 do danes ni bistveno spremenilo, s Črno-belimi pa je poraslo skoraj za tri četrtine. Gorenjska ostaja govedoreisko najbolj razvita pokrajina I gor Sta non ik Ostali brez mlečne premije Okrog 2.400 kmetov v Sloveniji je ostalo brez mlečne premije m dodatnega plačila za mleko. CVTTO ZA?LOTKIK prehrano Marija Lukačič, ev- tudi mlečno premijo in do- kmetijstvo, gozdarstvo in ....................................... ropski in slovenski predpisi datno plačilo. Po oceni agen- prehrano so preučili zakoni- Kranj - Poslanec državnega določajo, da so do premije in cije je tako ravnalo 2.405 te možnosti za rešitev pro- zbora mag Borut Sajovic je plačila upravičeni le kmetje, kmetov (med njimi desetina blema, pri tem pa so ugoto- na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ki imajo dodeljeno mlečno kvoto in so vložili zahtevek vpra^, kako se je lahko zgo- Kmetje so zahtevek morali oz. približno desetino dode- ni pravne podlage za dopol- dilo, da so številni slovenski vložiti v okviru zbime vloge Ijene mlečne kvote in bi bili nitev vloge. Po razlagi mi» kmetje ostali brez mlečne ter na obrazcu označiti, al premije in dodatnega plačila uveljavljajo zahtevek ali ne gorenjskih), ki so prodali 49 vili, da v primerih, ko kmet-milijonov kilogramov mleka je niso oddali zahtevka, tudi skupno upravičeni do 126 nistrstva kmetje zahtevka milijonov tolarjev denarja. V niso podaU, Če na vlogi oz. za iani, čeprav agencija za in obrazec še podpisati. Če- kmetijsko gozdarski zbomi« obrazcu niso to posebej kmetijske trge in razvoj po- prav je bilo v uredbah, ob deželja za vse razpolaga s razcih in navodilih pojas nje podatki o prodanih količi- no, Icako je treba izpolnjeva nah mleka. Kot ie poslancu ti obrazce oz. kaj predstavlja vila njihovo nenamerno vek, pa tudi tedaj, ko vloge d so se zavzemali za to, da bi označili, v primerih, Če so agendja pozvala kmete k do- vlogo samo podpisali, niso polnitvi vlog ali da bi ugoto- pa označili, da vlagajo zahte- odgovorila ministrica za zahtevek, številni na vlogi zmoto in jim izplačala pre- niso podpisali niti označili. kmetijstvo, gozdarstvo in niso označili, da uveljavljajo mijo. Na ministrstvu za da vlagajo zahtevek. Železniki, ŽiRi Tržnica kmetijskih pridelkov Razvojna agencija Sora bo jutri dopoldne pripravila pri bazenu v Železnikih in pred zadružnim domom v Žlreh tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetije s Škofjeloškega bodo ponujale izdelke blagovnih znamk Dedek jaka in Babica jerca: kruh, potico, sir, skuto, smetano, rezance, alkoholne pijače ... V Železnikih bodo v ponudbi tudi izdelki iz domaČe volne, v ŽIreh pa izdelki domaČe in umetne obrti. C. Z. LjUBgANA Sendvič Mlinotesta in Perutnine oVužbi Perutnina Ptuj In Mlinotest Ajdovščina sta pred nedavnim podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pr razvoju, izdelavi in trženju izdelkov. Prvi rezultat sodelova* nja 50 sendviči, za katere je Mlinotest prispeval Stručkes semeni, Perutnina pa mesne izdelke Iz piščančjega in puranje-ga mesa. Partnerja sta sendviče predstavila že tudi na mednarodnem prehranskem sejmu Anuga v Kolnu. C. Z. cveto .zaplotn ik @g-gíos.sí 21 pri dohodnini Državni zbor bo na seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval tudi spremembe zakona o dohodnini. Po novem naj bi obresti, dividende in kapitalske dobičke že obdavčevali po enotni davčni stopnji. CVFTO Zaplotmik tržne vrednosti ni, pa njiho dobički in obdavčitev po 20- Prvem pokoininskem skladu ....................................... vo knjigovodsko vrednost, odstotni stopnji. Prehod bo in preoblikovanju pooblašče- Kranj • Po novem naj bi le Prva prodaja delnic in po- postopen, naslednje leto naj nih investicijskih družb, ve- dohodke iz zaposlitve» dejav- slovnih deležev, pridobljerúh bi iz obdavûtve izvzeli 300 ti- leranski dodatek, dohodke nosti, osnovne kmetijske in na podlagi lastninskih certifi- soč tolarjev obresti in v letu od prodaje odpadnega papir- gozdarske dejavnosti» iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice obdavčevali po dohodninski lestvici s petimi razredi in stopnjami od 16 do 50 odstotkov od letne davčne osnove, obresti, dividende in dobiček iz kapitala pa po proporcionalni, 20* odstotni stopnji, ki pomeni zametek uvajanja enotne davčne stopnje. Medtem ko se po sedanjem zakonu ti dohodki vštevajo v skupno dohodninsko os novno in so ob-davčeni odvisno od tega, v kateri dohodninski razred se s svojimi dohodki uvršča davčni zavezanec, so po predlaganem zakonu obdavčeni po 20-odstotni stopnji, kar ie dokončni davek- katov, tudi po novem ne bo obdavčena. 2007150 tisoč tolarjev, stop- ja. ki ga po Šolah zberejo nja obdavčitve pa naj bi bih v učenci in dijaki» odškodnine žrtvam kaznivih dejanj in Še nekatere dnige dohodke. Predlagani zakon tudi odpravlja plačilo davka od nekaterih dohodkov v naravi (bonitet) • za uporabo parkirnega prostora ter uporabo računalniške in telekomunikacijske opreme: za uporabo službenega vozila za osebne namene pa predlaga, da bi v devetem letu uporabe vozila določili davčno osnovo v višini desetih odstotkov od nabavne vrednosti vozila. Višja olajšava za reševanje stanovanjskega problema In kaj še prinašajo predla- Stopn j a obdavčitve kapi- Enostavnejša obdavčitev obeh letih ij-odstotna. Iz ob- gane spremembe zakona? talskih dobičkov se bo po vsa. vzajemnih skladov kem dopolnjenem petem letu lastništva kapitala znižala davčitve naj bi izvzeli obresti Zavezanec, ki opravlja dejav-za obveznice, ki so jih dena- nost, lahko po veljavnem za- Predlagani zakon odprav- cionalizacijski upravičenci konu ugotavlja davčno osno-pet odstotnih točk: po Ija precej zapleteno obdavâ- prejeli od Slovenske odškod- vo z upoštevanjem normira-petih letih na petnajst odstot- tev dohodkov iz vzajemnih ninske družbe, ter obresti od nih dohodkov. Če njegovi do- kov, po desetih na deset, po skladov in prinaša enostav-petnafstih na pet, po dvajse- nejšo rešitev. Po novem naj tih letih lastništva pa bodo v bi dobiček, dosežen s proda- vplaČil etažnih lastnikov v rezervni sklad. celoti oproščeni davka. Iz ob* davčenja naj bi izvzeli dobič- jo investicijskega kupona, obravnavali enako kol dobi- ke iz kapitala, dosežene s Ček iz kapitala, dr\ige dohodke pa glede na značaj kot obresti oz. dividende. Kot obre- áe već oprostitev hodki v zadnjem letu niso presegli 3,9 milijona tolarjev, s spremembo zakona naj bi mejo dvignili na šest milijo nov. Samostojnim kulturnim prodajo vrednostnih papirjev in deležev, pridobljenih pred Po predlaganem zakonu delavcem in novinarjem naj naj bi oprostitve plačila do- bi priznali posebno osebno hodnine razširili še na neka- olajšavo v višini 15 odstotkov 1. januarjem 2003. Zanjiho- sti oz. dividende naj bi jih ob- tere prihodke. Iz plačila naj letnih prihodkov do zneska 6 vo nabavno vrednost naj bi davčili y primerih, ko bo vza- bi izvzeli zamudne obresti, milijonov tolarjev prihodkov, Šteli tržno vrednost na dan 1. jemni sklad imetnikom ku- prejete na podlagi sodne od- po sedanjem zakonu do 3,9 januar 2006, v primeru, da ponov delil prihodke sklada v ločbe, prejemke v zvezi z milijona. Pri dohodkih iz od- obUki obresti 02, čistega do- družinsko politiko, ki jih iz- dajanja premoženja v najem Spremembe zakona o do- bička ali drugih prihodkov, hodnini naj bi uveljavili u Spremembe tudi januaria prihodnje leto, tí- pn obdavčitvi obresti st€, ki so V dobro davčnim plačujejo občine, dodatek za naj bi normirane stroške veliko družino, dohodke, ki dvignili z 20 na 40 odstot- jih prostovoljni gasilci, gor- kov. Zavezana na} bi za reše- ski reševalci in pripadniki d- vanje stanovanjskega proble- vilne zaščite prejemajo za ma, za nakup ali gradnjo sta- Kar zadeva obdavčitev ob- usposabljanje za nepoklicno novanjske hiše ali stanova- zavezancem, pa naj bi resti na depozite pri bankah opravljanje nalog zaščite, re- nja, v prehodnem obdobju upoštevali že pri odmeri in hranilnicah, vlada predla« ševanja in pomoči, pokojnin- 2006-2010 lahko uveljavlja- dohodnine za leto 2005. postopno izenačitev z di- ske rente in odkupne vred- li zmanjšanje letne davčne _. videndami in kapitalskimi nosti, izplačane po zakonu o osnove za štiri odstotke. let Banke Koper Banka Koper, ki ima poslovno enoto tudi v Kranju, praznuje letos petdeset let delovanja. CvtTo Zaplotn i k sveta in druge, so zbranim spregovorili Vojko Čok, nulega leta je Že presegla 333 zinške dejavnosti Finor Lea- milijard tolarjev. Lansko po- sing, ustanovila pa je tudi od- Kranj • V banki so ob petde- predsednik uprave banke, slovno leto je končala s 4,6 prti vzajemni pokojninski setletnid pripravili v Portoro- Samo Nučič, viceguvemer milijarde tolarjev čistega do- sklad. Velja za napredno pri žu prireditev z naslovom Banke Slovenije, in Enrico bička, v zadnjih sedmih letih uporabi novih bančnih teh-Banka Koper in svet skozi Salza, predsednik medna- je bil višji le leta 2002, ko je nologij, kot prva v Sloveniji je za široko uporabo uvedla pametno kartico. Število uporabnikov elektronske petdeset let izdali pa so tudi rodne finančne skupine San- dosegel 5,8 milijarde tolar-knjižico Z odprtim pogle- paolo IMl, ki je večinska, jev. S svojo ponudbo za pređom. Na prireditvi, na katero skoraj 64-odstotna lastnica bivaistvo, zasebnike, podjetja so povabili predstavnike go- banke in ima v 33 državah se- in druge pravne osebe deluje banke skokovito narašča, v spodarskih družb, bank in dem milijonov strank. na območju celotne Sloveni- začetku letošnjega leta so po delničarjev, župane in po- Banka Koper je v zadnjih je. Ima štirinajst poslovnih slance, sedanje in nekdanje šestih letih skoraj podvojila enot (tudi v Kranju) ter odvis- elektronski poti opravili že več kot 60 odstotkov vseh ane vodstva in nadzornega bilančno vsoto, ob koncu mi- no družbo za opravljanje li- plačil, Do Linka zastonj še do konca meseca V Gorenjski banki posluje preko elektronske banke Link že 5.500 občanov. Cveto Zapiotnik stranke odtlej po elektron- ..............................................................................ski poti lahko spremljajo Kranj - V Gorenjski banki so skoraj vsa stanja in gibanja oktobra začeli z akcijo Link sredstev na računih, veza- zastonj, v kateri vsem obča» nih depozitih in posojilih, nom, ki se na novo odločijo torej tudi obrestno mero pri za poslovanje z elektronsko depozitu in posojilu, obra- banko Link, ne zaračunajo čunane obresti in stanje pristopnine. Akcija bo trajala glavnice. Dopolnili so tudi še do konca tega meseca, že izvajanje plačil prek Linka, v prvem mesecu pa je odziv Uporabnikom omogočajo, presegel pričakovanja. Ste vi- da še pred izvedbo plačila lo uporabnikov se je poveča- preverijo pravilnost številke lo za desetino, skupno jih je prejemnikovega računa in zdaj že več kot 5.500. se s tem izognejo morebit- V Gorenjski banki zatrju- nemu nakazilu na napačni jejo, da so stroški in funkci- račun. Sistem jih pri plače-onalnost poslovanja z Lin- vanju opozarja na dela pro-kom primerljivi in konku- ste dneve, praznike in na ur-renčni ostalim bankam, nik plačilnega prometa in Elektronsko banko redno dopolnjujejo z novimi mož- jim samodejno predlaga prvi možni datum izvedbe nostmi, zadnja dopolnila plačila. Prek Linka je mož-omogočajo tudi vpogled v no plačevati s tekočim datu-stanje vezav in v banki na- mom aH z valuto do 28 dni jetih posojil. To pomeni, da vnaprej. KRAN) Znižali obrestne mere za potrošniška posojila Hypo Alpe-Adria-Bank (HAAB) je za stranke, ki z banko po- slovne ne sodelujejo, novembra znižala obrestne mere za vse vrste potrošniških posojil. Znižanje tudi do ene odstotne točke velja za posojila z nominalno obrestno mero in valutno klavzulo (euribor, chf-libor) pa tudi za posojila, c»ri ka- terih posojilojemalec v okviru posojilne pogodbe lahko spre- minja valuto, na katero je vezano posojib. V banki želijo s tem ponuditi ugodnejše kreditiranje tudi občanom^ ki zaradi oddaljenosti banke ali iz drugih razlogov ne morejo zamenjati banke. C. Z. OBČINA RADOVUlCA ŽUPAN GoronjsKa cesta tB, 4240 Radovijtca, tel. Od/537 23 00, laks www.fadml^ca.sl, e-naskN: oOcfna.radovI^câSredovljicâ 4g 84 .s) RAZPIS "Prtenanje in nagrada odličnim Študentom Občina Radovljloa" Ob prainiku ODčine Radovljica v đece^nbru 2005 bo obćina nagradila zelo uspešna itudante vis^ih, ^soKih áol in fakultet, ki ao v letih 200^ in 2005 zaMjiični letnik étudlja in diplomo opravili z odliko. To pomaní. oa so dosegli skupno oceno vaah izpitov zakJjućr>ega letnika vsaj 0<51 in prav tako tudi dipiomske^a izpita. Pogoji: - r>a razpis se lahko Javijo studenti » ki imajo stalno prebival iéáe v občini Rddov1|ica, ikar dokâ2ujd}o a fotokopijo osebnega dokumenta. - vlogi z osebnimi podatki je potrebno prlložitt potrdilo o opravljenih irpitin 7 i?mř.iiru^nA ^ufvio ooano vseh izpitov, potrjeno od viso-kololska organizacile oz. fakultete v zaključnem letniku« in fotokopijo diplomskega izpita, iz katara bo razvidna tudi dosežena ocer\d diQlomsKaga izp^. Nagrada: ètud^ntl. ki bodo izpolnjevali razpisna pogoje» bodo prejeli knjižno in denan^o nagrado v višini 200.000,00 SIT za sofinanciranje strokovnega (zpopoln^avanjâ v Siovaniji ali tujini po lastni izbiri diplomanta v letu 2006. kar bo natančneje določeno v posebni pogodbi» ki jo bo župan sklenil s prejemnikom nagrade. Predložitev vlog: Kandidati morajo predložiti pisne vloge z zahtevano dokumantactjo do vključno 2.12.2005 v zaprti kuverti na naslov: Občina Radovljica. Gorenjska cesta 19, 4240 Radoviikiâ, a pripisom "študenti odličnjaki'. Številka' S4IOV19/2005 Datum: 7.11.2005 Janko S. Stu§ek ŽUPAN HALO-HALO, KAŽIPOT info^g-gUis.si halo ■ halo GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nnofiio U ^M'^D sre^m^rrio p« If^tfon^ «^»n^ DÍ ioiNftH tRt^hiho/ po polil dopûnetfplikè^^nnkd do M u^fKc^^ okusov in ponudi) v li/rtívouqodrs ROZMAN BUS» ROZMAN JANEZ, S.P^ LANCOVO 91, RADOVgiCA TRST 23.11 in 29,11; MADŽARSKE TOPUCE 24.11-27,11, t.12 • 4.12; PALMANOVA > TOVARNA ČOKOLADE 30.11; LENT119.11; ARIZONA (nakupovalni izlet v Bosno) 20.11; LIDL 29.11. Td: 53l*52*49 KULTURNO DRU^O LOŠKI ODER. $KOF|A LOKA, SPODNJI TRC 14, 4220 SK0F|A LOKA PETEK, n., 08 19.30 MATJAŽ ZUPANČIČ: ICRA S PARI, DRAMA, REŽIJA: MATJAi ZUPANČIČ, GOSTUJE SLC CELJE, ZA ABONMA MODRI; S080TA, 19, 11., OB 19.30 MATJAŽ ZUPANČIČ: ICRA S PARI, DRAMA, REilJA: MATJAŽ ZUPANČIČ, GOSTUJE SLC CELJE, ZA A80NMA RDEČI METEOR, CERKLJE, D.O.O., STARA CESTA \ CERKLJE, TEL: 04/252S300, FAXr 04/2528301 »TALIJA (TOVARNA ČOKOLADE, EUROSPIN, PALMANOVA) 1. 12. 2005, lenti 26. n. 200S, adventní dunaj 10.12. 200s Obvestila o docodkíh objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Pravljica za otroke Bled - V blejski knjižnic $e bo v danes, v petek, ob 17, uri začela pravljica za otroke Mi$ka in njene povestice. Večer ob krušni peči Kokrica - Turistično društvo Kokrka vabi na večer ob krušni peči v nedeljo ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici. Ob krušni peči boste luščili fižol, trli orehe itr). Za zabavo pa bo poskrbel ansambel Suha Spaga. Ob 30-letnlcf vzpona Dovje, Mojstrana • KUD "Jaka RabiČ" Dovje-Mojstrana vabi jutri, v soboto, ob 19. uri na filmski spominski večer ob 30- letnici vzpona slovenskega alpinizma v svetovni vrh Od Trisula do Makaluja (1960 * 1975). Gradivo je zbrala in uredila Duiica Kunaver. Gostje večera bodo Člani odprav. Čarobne ustvarjalne delavnice Bled ' V Restavraciji Panorama Bled bodo v nedeljo od 14. do 17. ure potekale Čarobne ustvarjalne delavnice za otroke. Vstop je prost. Vesela jesen Duplje - Kulturno turistično društvo Pod krivo Jelko Duplje vabi na prireditev 6. Vesela jesen, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Duplje. Podelili bodo tudi priznanja za najlepše urejeno stanovanjsko hiSo. kmetijo in javne objekte v Dupljah In Zadragi. Srečanje piscev - upokojencev Dovje • Društvo Upokojencev Dovje • Mojstrana vabi v petek, 25. novembra, ob 19. uri na 9. Srečanje ljudskih piscev upokojencev iz občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora z naslovom Ubrane misli. Srečanje bo v Kulturnem domu na Dovjem. IZLETI V neznano Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 26. novembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet primeren za vse planince. Prijave in informacije: Mateja Udovč, tel.: 041 /322 490 do četrtka, 24- novembra. radiodmev »C.», ê?.!, f loa.T Rad^o Cerkno, 6. o. o Platileva ulica 39, 5262 Cerkno Toi.: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 E-po9ta: Infûdradio-odmev.net K D Jàvn( Kepublii^ Sloven^teu kultur rieOetavwli Obmdćnd ittouv« KIUNJ, M^.citd krwi.iskđ.«i sobotna matineja Gosruje: Kiansd M. Jovanović TriJč cinguli renguli Sobou^ 19. nev«mfr*r 200S^ d6 10« url« v Pr^temov^m m .MtívTCV CHlťiSA KS j Gorenjski Glas /^sovan«» Po Dolenjskem Kranj - PO Iskra Kranj v nedeljo, 27. novembra, vabi na potepanje po Dolenjskem • po grapah, ob slapovih. Izlet je primeren za vse planince z nekaj kondicije. Hoje bo za okrog 5 ur. Odhod s posebnim minibusom izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije: Tatjana, tel. 051/603 475, elektrons3^r na ^o z zaprtjem cesU. zgra- to vprašanje bo zagotow ista- J'"' « C J o «^t »it»* h la bližajoča se okrogía miza o strategiji razvoja turizrrxa v Kako morejo biti zgroženi, saj je to vendar razumljivo, radcvljim občini. Iz pravilne « P" ""J" strategije pa prihaja izvajanje, """ž"' J« ki s seboj prinaša tudi KOva de- ' lovna m£sta. Le nova delovna > ^"J mesta prinašajo skozi dohod- Gospod župan pa mo n/m. s seboj pnlive i' obňnski ^ko prispeval k temu. proračur\ in v pokojninsko bla da bi bih ljudje v nje^vi obči gajno. o kateri mora vsaj moja ^^^ potrpežljivi do generadja še kako razmišljati, ^ P'^'^P'' če bo hotela iz nje črpati svoje ^^ f" pokojnine Čez desetletje in več. Apeliram na vse voznike, jfi Mladi bodo sicer ušli iz "De- Poi'^y'skife patrulj še žele'\ čejim ne bomo omogoči- Podgoro: vozite li dela. Radovljiška občina bo '"J postala spalrio obmc^e posta- P" ranega prebivalstva, kije opro- « poi'va- $čeno plačevanja dohodnine, ^ vendar zahteva celotno infra^ strukturo, ki jo mora zagotav- Ijati obCina. To pa stane! S tega vidika postanem jaz kot posameznik majčkeno manj pomemben, Čeprav vsa- NOp pa vamo voinjo in mir ter čim prq po novi cesti vam želim občanka Gorsnte vas! Mali oglasi tel: 201 42 47 201 42 49 fax!201 42 13 Ua vsre ]lâsi se spířffmafo: u obiavo v p9tfk « do nza 14 CCI Movm (ar M poneiMjkd do pei^ kjfmai 7 • \i.\sst. uvfdlisrnorcMsnftMiko ''Čisto v zadnjem hipu^ s ro rutMiko i«iirTV3 potnagaii riailmb^^fcnn, ï tf pm (R rr>udi neka)p(odaH. kupiH. uj». o^ d^îL Oglds Li 10 iutmUi bhb cóánf u unk v poA^ljek do 9VW ure Inza p^id v fttriM; ^avTakodA ôsm» urè Cna o^íau |e 2JK0 Síljp mtné m iina SOznalcw^^kupofi r« U maieoçidv » cm mwta kuponu M sprejemamo u lorek v petek do un m u K(ík v^o do peri dWf). MEPMHIČMNE itCAi isrm 9VET RE EMrA KmAmi NA^obJ^VA uliu 12 4000 IUUM) fil M/3ÍM «000 fM. (04/202»-4lt Emji : krjn]®svel*nepfemičAine.$i CTANOVANIA PItODAMO Krw\ « PUnina II: 32>}7 gar* s3,9 mro SI Kranj - K«b«teva uL: $9 rn2, Itlrisobnoi t ndd74i nova o^na, južna lega^ L 1962, vsi prikljaČkL vpisano v ZK, CK na plin. Cena 24 mio SIL Triii • Otfeljka: dvoinpolsobno. I* 1976, 9. nad, nova kopalnica m ra* diatorji, kp razgled. Cena 18 mio sri. ^ANOVANJ$K€ Hiti KRANJ • PRI ms KOVO V centru Kranja^ ob ZadruSni in J^ fenćevf ulici te dni zaključujejo tretjo, podkljiano fazo gradnje en* odružinskih stanovaniskih hiŠ. Na voljo je §e nekaj manjSih dvojčkov s po >20 ni2e podkleteníK dvojčkov t po 155 m2 in samostojni enoti s 12e oz. ^io fr\2 stanovanjske povrSine* Parcele so velike od do V49 Cene od 38,3 do 59,6 mio StT, Odlična lokacija, zeleno in urejeno okofje Kupfl ne piaSajo provizije* Z£MI4l$Ce PRODAMO Podnaft ^ Ortîic mz, stavbne, gradbeno dovoljenje v pridobivanju za eno stanovanj s ko hiio, ki je v ceni, nad vasjo, razgled na gore* Cena 15,1 mio SIT. Sv«ti Puh: stavbno, 974 m2. ob ze^ lenem pasu, Dovoljena so stanovanja» kmeUje, preizv. delavnosti, Spcrt in rekreacija* Ravna^ sončna. Cena 30,$ mio SIT, Corenjft m • Podgora: zazidljive parcele 1093 m2, 6^é mi kmetijskega zemlj^iia. Ur^en dostop« krasen razgled na okoliSke hribe^ Parcela je sončna. Cenz rriío SfT. Podvin « Moinj« 465 mZi sončna, ravna pravilne oblike v območju k)kacijskefa načrta novega naselja enostanovanjskih h\i. Kmalu za* Četek gradnje infrastrukture. Cena 22.130,00 5rT/m2i POSLOVNI PROSTORA ODDAMO t^niur ^ poslovna conar 600 mi. lahko po deNh, novogradnja^ primerno za mimo proizvodno de* javnost, skladiSČe, fitness, pîsame. Neopremljeno, možne prilagoditve najemniku, parkiriSča ugotovljena. Najemnina 2400 Sir/mi. Krvnj • Savcka c: 92 m2, oddamo dve pisarni» lahko tudi samo eno^ za simbolično doplačilo tudi So m2 skladiiča v kipti. Objekt je bil zgra^ jen 119S9, |e grajen, varovan, ima dovolj parkirišč^ v ceno najema 2400,00 SIT/mz so vkjučeni vsf stroiki. POSIJOVNI Pt^OSTORI PRODAMO ScnčtJf: 431 m2, možen nakup tudi po delfh (minimalno do m2)i L 200^1 poslovni prostori namenjeni pisarniiki ali storilveni dejavnosti se nahajajo v 2. nadstropju. Brez* plačr)a souporaba stopnišča, hodnikov, sanitarij In parkViSč^ Cena 312.000 SIT brez DOVna. www svřt^nepremieninc.si gekkoprojekts nepremičnine Mer «000 , lnfe-r«p$9eU«ora)eia.9 i www.geWoDnDett,« - 04 2341 999 ^ 031 67 40 33 PfHDDAMO STANOVAN)A BLEJSKA DOBRAVA: yj.it ms. dvosobno. 1. nadstropje, 1, 20, de • no obr\, 1995, prostorno, svetlo, 12 mio SIT. JESENICE; mi, dvosobno v pritličju rtizkega bloka, I. 49, bfok popolnoma obn 193$, stanovanje 2004, okna 3005, vsa I rtfraslnj ktu ra In priključki. Cena: mio SIT. KUP4M0 KRAN)! ve£jO mansardo ali neizde* lano podstrei^e. nujno kupimo. KRANJ • VODOVODNI ?TOLP, ZLATO POUE. PUNINA I: kupimo eno- ali dvosobno stanovanje, ta* kojSnje planilo. KRANJ. SORUJFVO NASEg& nujno kuprmo dvo- alf trisobno stan> vanje, ta koji nje plačilo. PRODAMO H ISO KAMNIK' 160 mt na parceli 2$6 rrii. obn. 2000, vrstna« sončna lega. Cena: 4$ mlo Sn*. SMOKUĆ: površina 283 ms in 8o mi kovaSke delavnic« na parceli 681 m2, L ÎÎ90, primemo za nadomestno gradnjo» dovoljena vita- s' I novanjska gradnja, ionin» parcela^ v vasi. Cena: 16,s míe SIT. Šenčur« LU2£: 210 m2 n» parC6 li ^t mi, L 1930, brez fasade, trtj delno ob^. 20001 mirno rrsse-neizdelana man^arda, garaža za dva avtofnobiia* Cena: 36 mio SfT> tUTHA: 2Ç0 ni2 na parceli $$$ m2. fon^na 3. gr&dbena hsi, moderna zasnova^ gesonda ogrevalni «istem, dovoljena ^slovno* stsno* vanjska raba« Cena: 40 mio SIT. KUPIMO CORENjSKA: zapuidene kmetije in itavba v valkem okolju. PRODAMO ZEMLJI^ SEIO PRI KAMNIKU: 8S7 mi, id- zidljivo, rahlo v hrib, lep razgled, senčna, priključki na parceli. Cena: 12,3 mio SIT, TR2IĆ: 593 mz, sončna lega, prh meřno za vikend. Cent: 5 mio SIT. ODDAMO POSLOVNE PROSTORE KRAN) z OKOLICO: razlrčne lokaci je^ Jcvadrature in namembnosti. Cena: 2.000 • 3.000 SiT/mz, ŠENČUR: 200 m2, 2004, odlična lokacija, vsa Infrastruktura^ mož-nosi ve< delov. Cer>a: 2.4CO SlT/mi z vsemi stroški, ŠENČUR: 180 m2i L1990. (premije* no za trgovinsko nost preureditve^ v centru vasi, lastno ve^je piAifllie. Cena; 192.000 SiT/fne«e, ^ Mhrtska ul t, Manbor, PE Tržič. Ste Marfe Aux Min» ^f» Telefon: 59 49.070/}0 20 11 ANKARAN, KOLOM6AN Prodamo: Klia samon^na 150 m2, luWuzna. 1.2003, lemljiSČe. krasen razgled, v cer^o vklju^na oprema. Cena: 1924)2.000 SIT. BlSTRiCA PRI TRŽIČU» TRŽIČ • DETELJICA Prodamo*. Stanovanj« c^^obno €o m2, (. 1976, 9./9 nad. obnovljeno, C K, ICTV, dva balkona, dvigalo. Cena: 18 MIO SIT. BLED Prodamo: Stanovanje dvosobno $2 mz. I 1974, 2./4 nad. Cena: 481 .oSo SIT/ma. ČOLNIH Prodamo: Hlla samostojna $6 ma. I. 1967, TOO m2 zemljišča. Cena: t&soo.OOO SIT. H RAST) E, KRANJ • mSAČEVO Prodamo; Parceb ztfidíjíva 515 m2. komunalno opremljena, vsa dokumentacija, gradbeni na^rt, zV urejena. Cena: 139 ^rov/mz. KOMEN: VOjSĆICA • KO^AN)EVk CA NA KAA5U Prodamo: Parceli zaiidljM 2.874 'TIS / K 598 mz. Cena: 7^16 SIT/ml. KRANI-PREBAĆEVO Prodamo: Polovica h^ 100 m2,1.1932, 300 ma zemljliča. prenovljene Inhalacije, CK, 2k, dvo> rISČe asfahlrano, cca 300 ma. Cena: 22.500.000 SIT. KRANI-ZlATOPOLjE Prodamo: Stanovanje dvosobno 54 ma, 1.1961, P/5 nad ^ adaptfrano, CK, klet, tako) vseljivo. Cena: 18.900.000 SIT. LANCOVO Prodamo: H{ia dvopek 60 m2. adaptirano I. 2002, 210 m2 zemljiSO, CK olje ali plir). Cena: 24 MIO SIT. LAI4C0V0 Prodamo: Parcela zazidljiva $76 m2. Cena: 16.S38 SIT/m2 (70 evrov/mi). POSAVEC Prodamo: Parcela zaizldljiva 1421 mz 2 objektom pod spomeni- ikim varstvom.. Cena; 22 MIO SIT. TR2IĆ Prodamo: Stanovanje trisobno 80 m2, L 19&4, P/3 nad., CK, prenov Ijeno. Cena: 1&700.900 SfT. TtólC Prodamo: Tristanovanjska hiia Popolnoma opremljena, pritličje • dvosobno, r^adstropje - trisobno in mansarda • trisobno stanovanje, 3 garaže, balkoni in velrka terasa, zi- dan kamin, CK. Cena: MIO SIT. KRANI* STRAŽÍCE dodamo: Stanovan^ka hi£a Samostojna, 180 m2, 2 garaži, terasa, CK, 420 m2 zemlje. Cena: 39 MIO SIT. domplan Oniibo zantoniAno, nepwiUnna uftwiBvni In wergebko, Q.d. krvJ. b«e(w»bpi« 14 fLt 041/e47''499 tel.: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, tHsobr^o stanovanie» pritličje^ iz* m«rc 11> mt, list«n vhod. centralno ogrev4n)e^ ill 2^0 m2 vrtje 1975^ cena 182.500 SIT/mzj Kranj, blizu Zavarovalnice Triglavi primerne za trgot^no, banko ali p^ dobno v skupni izmeri 552 ms, leto izgradnje 1978, 87 mio StT; POSLOVNI PROSTOR-OIX>AMOVNA)EM: Kranju^ Cesta Staneta Žagarja, iz mere cca 40 ma, 116*500 SIT mese^Or Podna rt, o^ glavni cesti, priilič;«! iz* mere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002* primerno za trgovino ali rnirno obrti najemnina 1800 S1T/m2^ strelki; SOÁDiŠCKl PROSTORI ^ PRCXZ- VODNE KAL£ * PRODAMO • NAi EM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2i starost 30 let^ cena n2i5 mio SIT, možnost tudi najema - cena t mio SIT/mesec + Kranj, poslovno industrijska cona, v izmeri moo mz, viSina 3 m, parkiriS* ^ urejeno, leto î2^radnje 1970, pre* no 2003, cena zoo mio SiT; ^ina škofje Loke, na površini veli* cca 14.OCO mz. starost * po* stopna gradnja in obrtove od leta 1958 dalje (možnost prodaje po delih ali tudi najem, cena za nakup 650 T/m2 + miOdM, naiem 1 PARCELA^PRODAMO Kranjska Gora • Podkoren, izmere 2500 m2, cena 14.000 SlT/mz; PARCELA ZA VIKEND-PRODAMO: Paloviče • Bistrica nad Triičem, v iz-meri 1.097 cena 6.000 SfT/m2; w ww.ébo'hi sa.ii TgmMra 2. AKO Kr^ tHiMt» gsm: 04^/774-^01 PIANOVA K)» sovnwf, znsrof FViK. nwua piaTiova.krani ^ volja*nct Banovanja prodam Trfić* Ravne, enosobno stanovanje • 35 m 2,nadstropje/3. blol^ 15 let, priključki. Cena 11 j mio sit. hiSe prodamo StružM poknnca hISeaoket. unad- stropy 90 ms, Stirisobno stanova« nie^ vrt 2cc mi^ Cena 28 mio sit K(KERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12^ 4000 Kranj Tel 04/202 tj S3. 202 25 66 GSM osi/3ao 700. Em»il: ÍnfoAk)4c«fn,Si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: ÍENCUR • pisarne cca. 300 m2 v ngđ., objekt star ] leto, varovarto^ zu- r>a] parkiriS^a, dvigalo, cena ■ 1.920.00 SlT/ms. takoj na voljo. KRANJ • center: poslovni prostor 40,20 m2i obnovljen 1993 leta v pri* tli^ju objeltta, možrvost pokritja veže m povečanje poslovnega prostora^ cena • lo^o mřo SIT. KRANJ; pi&ame 185 mi v pntli^u in 166 mz v K nadstropju, penovl|ene 2002, moinosl pariuranja, najemnina «»1440,00 SlT/rm^ tekoči stroSki po-«bei. pFodan>o: KRANJ: center, poslovni prostor 80 mz v pritiffju objekta z izloiboi obnova pred 30l^i, primerno poleg trgov)« ne, služnostne d^avnosli, galerije ali razstave, cena «312.000.00 SIT/m2* BOKfM|: leta 1910 narejena hi&a ob ^avnl cesti proti jezeru (r>ekoč od na gostilna), parcela 839 mz, hiia s tlorisom 142 X 7,65 ma ima klet pri-tli^e in mansarda, k^kac^ja primerna tt^i za već apartmajev, cena - igC|0 mio SfT, KRANJ ' r>a Planini bistro v izmeri 74 mz, letnik 89, v lokalu |eysa oprema. cena • 360.000,00 SH/mz H\ili Prodamo: BLED: 2 km Izven, fep razgled, novo* zgrajerta atnjska hiSa v IV* gradbeni fazi (fasada, okna in vrata), tk>n$ hi^ 7^50 m in 9,90 m, klet, pritličje In mansarda, parcele • 412 mz, last K 3 KERN, d o.o.i cena « 38.0 mio SIT^ BESNICA: HiSa v III. gr« ^i, 5$ m2 v eni etaži, klel, pritličje in mansarda, parcda 363 mz, mirna loScacija s pogledom na hribe, cena «38,0 mio Srr^ KRANJ • smer Skofja Loka • bližina: hiio v IIL gr, fazi, v pr^lič;u 99 mz, ^ mansarda 59 ms^ podstreha 3$ m2. < percela 570^2, cena ■ 38,5 mio SIT. KRANJi Primskovo: 1/2 stanovanjske hiie stara 50 let, in sicer stanovanje v mansardr $8 mz 4 garaža 17 mz in klet 16 mz. zraven pripada tudi 290 mz zemljiića, lastna centralna kurjava na plin, ççna • 18^5 mit? SIT, MEDVODE: parcela 2142 m2 s hiSo za nadomestno gradnjo. cer>av 35,0 mio SfT, ŠENČUR: dvostanovanfsko hiio vpo* dalj Sa ni lil. gradbeni íazi, na parceli 1000 ma. Dobne jo za ugodnih mio TKŽlC: stan. hiia dvojček vel* lOm m (klet, pritii^ in mansarda)^ letnik 1990, parcela 402 mz, cena «3610 mio SfT« ŠENCUR: 36 let staro stanovanjsko hi$o^vei.8.3m*M4m (klrt< pfttli^je in mansarda), na parceli 630majcena■ 52,8 mio SJT^ mirna lokatija. TRŽiC, Pristava: pred 3 leti obnovf/ena vrstna konina hiša, rta parceli 359 nu, cca. 70 m2 v etaži, mirna lokacijai cena-43,2 mio srT. ZEMgiŠĆA: Prodamo: stavbna parcela 2.5Cm5 mi. cena « ai.600 SIT/m2» BritofVoge. stavbna parčka 550 nu, cenam34.8ooSíT/m2. RadomK^ stavbna parceta 639 mz s projekti in soglasji za priključke za 31^00,00 $rT/m2. Bitnje - stavbna parcela ^4S8 mZi moSnost delitve, cena = 24.000,00 SfT/mi. Podbrc2:ja: stavbna parcela, ravna, kvadratna^ vel.» po >9^oo,co S IT/mi BANOVANJA; Prodamo: KRANJ, Mjevo nase^ dvosobne, ^ m2.v8. nad./8nad.« letnik 1958. za 19,8 mro srr. KRANJr Pianii«: 1 C, 32J7 mz, v 5» nad77 nad., letnik t^Sz, za 14,0 mio srr. KRANJ « m«sto: dvosobno, 77 ma ^ podstreha, v 2. nad«, obnova 1980, za 17,0 m« SrT- KRANJ * masto: dvosobne, 74 mz ^ podstreha, v 2. nad., obnova 1980, za 14,0 mioSIT, KRANJi Zbto polje dvosobno. 77 mz, v pr(tliâ|u hile z vrtom, priključki lo^ m, lastr^a CK ru cijt. za mio SFT* KRAN}p Planina IL dvosobno, 65,60 m2, v nad /7 nad.r^letnik 82, cena » 19.5 mio SIT» RADOVLJICA, Cnhdnikeva: enosob^ no, 29,6 mz, v 3. nad, obr>ova 2005* cena « 124 mio MALI OGLASI info(S>g'gl(^.si 25 GRADNJA ZA TRC. U P IZVIJANJE IN V2DRŽEVANÍE. ENERGETIKA, VPIS V ZEMIJIŽKO KNJIGO, ▻OSfl EDO VANJ! NEPREMIČNIN ALPOOM, á.d.. RadgyijKi, Cank^rjevâ i. 4240 Radovljica TH^: 04 SÎ7 4S «4 55^ e>poStj: el(>domiS>alpdom.$i STANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA * PREŠERNOVA: 59.S4 rT2, dvosobne v fridičjui izgradnja hcKÍniic, kopalnica ♦ kabinet ^ fob«! kuhinja I klvt Cena aj .500.000.00 5 rr. STANOVANJE ODDAMO RADOVLJICA: 48,47 mz. dvosobno v 2. nadstropju. ^zgradn|9 1961, dn«v* na soba. liuhinja« spalnica, kopalnica I H-vvc, klet. delno opremljeno^ vselpvo takoj. Cena: $0.000,00 SIT mesečno + stroški (^«mesečno predplaâJo), POSLOVNE PROnORE PRODAMO LESCE: pritličje novega dela trgov-skaia novograd* nja. Cena: $3100-000,00 SIT (brez DDV) www.t^ lesce,sj. L£5C€: pritličje novega dela trgov* sko-pcskvne^a centra, 97,2) m2a trgovsko, storitven Ol izobraževalno ali servisno dejavnott, rtaša novo« gradnja. Cena: 291^3.000,00 SIT (brez DDV), vAw^.tpc«Íesce s^ t£SCii pritličje novega dela trgov- ik^posbv/^éja mi, 21 trgovsko^ storitvenOi i2ebrafevalno ^ ali servisno dejavnost na$a novo* gradnja. Cena: 23.686.000,00 SIT (brez DDV), v/^,tpc*le$ce.8K ICSCC: pritličje novega dela trgov^ skcvposlovnega centn, 43,9^ m 2.28 trgovsko, storitveno, Izobraievalno ali servisno dejavnost, naSa novogradnja. Cena: 13.185,000,00 SIT (brez DDV), tpc*iesce.sí. LCSCE: medetaža novep dela trgov* $k>poslovnřga Cènira, 77,70 rm, 2» trgovskoi storitvenoi izobraževalno ali servcsno dejavnost, r^aia novo* gradnja. Cena: 21.445.200,00 SIT rez DDV), tpc lesce.si, : medetaža novega de a trgov- sk»*poslevnega centra. 245.10 rriz, za trgovsko^ storitveno, izobraževalno ali servisno de^avno^, na Sa novo gradnja. Cena; 67.647,600,00 SiT (brez DDV), www,tpc*lesce.$i. LESCE: medetaŽB novega dela tr- govsko^poslovnega centra, ^07,85 mi, za trgovskoi storitvenoi izobra- ievalno ali servisne dejavnost^ naSa novogradnja. Cena: 29.766.600100 SIT (bre2 DDV), www,tpc-lesce.si. LESCE; rtiedetaža novega dela tr-g ovsko-poslovne ga centra. m2,2a trgovsko, storitveno, izobra* ževalno ali servisno dejavnost, naša novogradnja. Cena: 23.473.SOO,00 SIT (bre2 DDV), LESCE; pritM^je novega dela trgov* sko-poslovnega centra, vhod z Alpske ceste gostinski lokal, i^^s ^^^ novogradnja C«na; 46.63^ 0^^^ SiT {brez DDV), v6Mv,tpc lesce,sr, e novega dela trgov« s ko* poslovnega centra^ vhod z Alpske ceste^ 294,7S m2, za trgovsko^ storitveno, izobraževalno ali servis« no dejavnost, naSa novogradnja. Cena: 8S.434,000,00 SIT (brez DDV), wviW.tp<*lesce.sL lESCC^ mansarda novega dela tr« govsko-poslovnega centra, pisarrtl« Ikl prostor 104^05 mz, na$a novogradnja. Cena: 28717.800.00 SIT (brez DDV), vA^,tpC'lesce.si. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ZAPU2€: poslovni objekta cca^ 4$o m2, klet m pritličje, Izgradnja 1996, epr0 telefonskih linij, vti priključki, internet, ISDN, točeno ogrevanje, trofazni električni tok dvigaloi parkirna mesta, varo« vanje objekta, 21 različne dejavne^ sti, oddamo za s Cena: 1,440 SlT/m2 mesečno ^ stroiku RADOVLIlCA: V I. nadstropju sta- novanjske stavbe oddamo poslovni prostor « pisarno v i2meri 24 mz (predpro$tor, sanitarije, pisarna), Uto izgradnje 1993^ Cena: 43.000,00 sU ^ stroiki (5*meseČno pred platio). POSE^ PRODAMO POKLJUKA: meSani gozd v velikosti 15,973 m2. Cena: 7.000000.00 SrT, KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupimo vti manjiih stanovanj na območja ob^in Radovljica in Bled, Nudimo ugodno In kvalitetno posre-dovanje pri nakupu, predaji In naj* •mu r>epf«mienin« www.aipdom«si a^mppROJEKT 4c Tel.: 04 aO 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO KI$E Kflittt nova samostojna hiia, \y> mi, parcela 400 m2, celična lokací* jS, vredna egfeda. Cena: 3S MIO SIT, STRAliiCl Pfil KRANjU: samosto ^ na hiSa, 300 m2^ parčka 9S0 m2, . 155O1 odlíína lokaçîja, sonč- na tega, lahko večdruilnska, kva itet* ^ no grajen», izredno ohranjena, vred^ ' na ogleda Cena: 72 MlO SiT, KRANJ: dvojček, 120 m2, Kh^P^M, ga* raža, vrt zte m3,1. 1966. de^no ob* r>ovljena I, 05. Cena: 45 MIO SIT. CÛLNIKOkOuCA: manjia mz bivatna povriine, garaža, 100 mz pareela, 1.1967, Cena. 18 MiO SIT, KRANj OKOLICA: 1/2 hi Se, trisobno, 100 mz, garaža, ločen vhod. parcela 300 m2| obnovljeno I. 1996. Cena: 32.;MIOSIT, PRODAMO STAN OVAN IE MEDVODE: 46 mz. enosobno. gara« ii, nad., I si. zastekljen balkon, takoj vse^jivo Cena: 21 MIO SIT. KRAN} PLANINA n trisobno, 72,26 [ m2, pritJičje, obnovljeno I. 05. Cena: 23 MIO SIT KRANj ^ORLIJEVO NASEgE: garso^ njera, 22 rnz, 4 nad., kompletno ob* novljena I, Cena: 9,7 MIO SIT, KRANI PLANINA 1: enosobno, 47 mz, predelano v dvosobno^ 1, nad,^ nizek blok, bližina mesta, obnovljeno 01,Ccna:i7MI0SIT. PRODAMO ZEMLftSCE BRITOf: 76$ mz + m2 zelenega pasu, odlična končna lega. na robu nftSeija, m%\ě6 na hribe. Cena; 39 MIO SIT, BRITOF: 650 m2, končna parcela, sončna, ravna. Cena: 37^200 SIT/mz, BRITOF; 500 m2, zelo dobra lokací* a, sončna parcela. Cena: 37 200 BRITOF: 301 m2, sončna, ravr>a, raz* gled. Cena: 37.200 SiT/mz. BRITOF: 650 mz, sorůu. ravna. Cena: 37JOO srr/mi CERKLJE: $000 m2, sonâu lokacija, na robu naselja. Cena: 25.200 SfT/m2. BITNjE PRI KRANjU: prodarT>o par* cd, od s$i>660 mt super lokaoja, v bli* žini gozda, komunalno r^eur^enCrgrad* nja mořna kor>ec 1.2006. Cena^^ 2S.800 SIT/mz. KUPIMO STANOVANJE KRAN^ in okolica kupimo efK> alf cM> sobno ^nc^anje. sončna lega. iakoji* nje plaCilo. KRANJ: nujno kupimo enosobno stanovanje v pntličju ali i.nadstfopju KRANJ: kupimo dvosobno stanovanje do 20 MIO SIT, KRANJ: okolica, kupimo trv ali yečs> KUPIMO HiSO KRANf; okollia, nujno kupimo novejk enodružinsko hiio do 4$ MIO SIT. KRANJ: okofla, kupimo vrstno hiio dc 40 MIO srr, KRANJ IN ^(OUCA: KUPIMO ZEMLJIŠČE KRANJ: in bfiinja okolica, kupcmo za* tmH fidiPTkâni &AÛ ^ m2. NAJAMEMO STANOVANJE TTÚIČ: nu(ho najamemo eno* do dvo* sobno star>ovan«. venum..o Srilef 45. 4000 Kfin) M./faz: ^potti: lUila^Wfium^il STANOVANJE PRODAMO Jesenke, dvosobno starvovanje, $4 n>2, delfw obnovljeno, zelo lepo, v |>ritli^u, prodamo. Cena^ 1U300.000.00 SIT, PARCELE PRODAMO Zf^ Brtnjei prodamo parcele: 497, Sôé. 600 rr>t El in voda v bil ž^nii asfaltiran dostop, ravne, sončne, na rnirni lokaciji. Cena^ 110 Podkočnai Blejska Dobrava> proda« mo več parcel, različnih kvadratur, cena: EUR/m2, PrebsčevOi prodamo ve^ parcel z grad, dovoljenjem, cca^ 520 ms. So sončne in ravne. Ona: 150 eur/m2, STANOVANJA KUPIMO Kranj. ra2en Planine, za znane stran* ke iSčemo tri^ ali ^Irisobna stanova« nja, lahko potrebna obnove. 2 balk> nom In na mtmi lokacm. [NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE Stritancva 5/II, Kranj Tel.: 04/236 73 73 e^poSta: info^fesst NUJNO KUPtMO VEC i NO*, DVO- AU TRíSOBNI>4 STANOVAN}. STANOVANJA PRODAMO: KRANJ: garsonjera, XI stanovanjskega bloka, 2S.31 m2. vgradnje 1973, cend i2.$oo 000.00 KRANJ: trisobno stanovanje, v izmen 74,30 mz, pritličje stanovan jskega b^oka, I jzgradnje 19S7, cena 21.500.000^00 SIT. KRANJ • Cradfiikova: dvosobno stanovanje, v izmeri 33,00 m2,1. iz* gradnje I9$0, obnovljeno 2003, cena 18.900.000,00 SIT. fCSENICE: dvosobno stanovanje v pritličju stanovanjskega bloka, v izmeri 53,69 ma, U obnove takoj vseiMvo, cena n.)00000,00 SIT, TRŽIČ dvosobno stanovanje, v izmen 574if obr>ovij«no v letu 2000, cena z ùprtmo 17.OOO.OCO.OO SIT. ^KOFJA LOKA: trisobno stanovanje, IV. nadstropje, v izmeri 67,55 mZt I izgradnje 1961. obnovljeno 19971 cena 23,^00.000,00 SIT, H ISE PRODAMO: KRANJ: poslovno stanovanjska hiia 2S4 mz (dva stanovanja in poslovni prostor v pritličju, parkirišče), I. i2* gradnje obnovljena 1993. vpisan« v ZK, cena 4^,Q00.0qQi00 SIT. KRANJ • Javormk: starejla hiia (spomeniško varstvo), 997 m2 nezazidanega stavb/iega zemljlSča. cena 17.000,000.00 S tT. ZCOSAi dvosUino vanjska Hi$a. ^zdr lana srednja etaža, I. izgradnje 200t, na pare. 425 ma, vsi priključki, vpisana vZK. cena: 38.500.0OO.OO SIT BISTRICA pri Tržiču: d vos ta nova n* j$(DAMOVNA}EM: KRANJ • okolica: Stinsobno ma* nsardno stanovanje, opremljeno v iZTtieri 165 ma, z balkona, cena^ 16^.000,00 S1T/1 mesec s stroški elektrike in ogrevanja), ŠENĆUR; er>oinpolsobno stanovan* je v jzmeri 50 ma, vhod, delno opremljeno, najemnina 70.000,00 SIT ♦ stroškk Vseljivo rakoj. CCRKI^S « okolioa: polovico hiSe oz. dvosobno stanovanje^ bivalne povrSine 80 mz, I. izgradnje 1970, najemnina 80000,00 SiT/i mesec 4 strdki, varlčlma, eiSTRICA pri Trliču: trisobno opremljeno stanovanje v dvos* tanovanjski hiSi« L izgradnje 1995, terasa, vrt, garaža, najemnina 120.000,00 S IT/l mesec s stroiki, enomesečna va ritina, sprotno plačilo. Vseljîvo takoj. RADOVLJICA: zobna ordinacija v izmeri So m2, opremljena, najemn^ ina 120.000,00 stroiki in akontacija dohodnine, PARCELE: KRANJ • JavOfTiik; g67 m z za2idlj)n parcela za vikend, delno v bregu in 3JOO m2 gozda {delno zazidij^r), cena $.900.000,00 SIT. 8RIT0F; zazidljiva parcela. 651 ma. cena 3). 270,00 SlT/im2. PODLJUBELh zazidljivi parceli na sončni lokaciji 1520 mz m 138S mz, cena 19.200,00 SiT/imz. VODICE pri Ljubljani: gradbena parcela, 949 mz. primerna za pos lov ne de j a v nost i, cen a 22.000.000,00 SIT. vrwwJesst.si www.vËnum.s GG WWW.COReNSIKíCLAS.SI NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO, $tanovân)d v âkofji U>ki< v^eijivo takoj, popoldan, fr S1tt2« DVOINPOLSOBNO, stanovanje v Kraniu. cena 14.400 000 SIT, « 040/821-400 6Mi?i DVOSOBNO. ZlaK> polre. 52.5 mZ. v celot obnovijer>o. cena po dogovoru, «03l/3r7<î0l S1H7* KUPIH GARSONJERO, ali rrkanjse dnoâobrvo sta novan»e v Kranju. 9 040/663-1 Si GARSONJERO, ali enosobno v ško^i Lokk ali K/anju. potrebno obnove, ea 041/682-741 611124 ENOSOBNO, sldr>ovanje v Bislnci pri Tiiiču, 9 041/375-887 »no«? ODDAM SOBO. v Kranju, oprem vano, samskemu rtioéKemu, , ogre- im DVOINPOLSOBNO. Opremljena, podstrešno stan. v F^edovljlel. v starem delu, cena 70.000 SIT« atrodkf. m 041/941-283 51 UM DVOSOBNO stanovanje, na B)edu. 9 04y574-5&^0 snD?2 O PR EMU EN O DVOSOBNO. stanovanje na Planini. « 041/986- 146.031/240^06 «^lOM ALI PRODAM. Tržič. 3 sobno. 78 m2. nad. već stanovaniake hiia. b(B2 CK. plin pred hlâo. kurjava ria dfva, blžoma avtobusne postaje, ZD in mestr>e9a dra, cena po dogovoru« eart>ara. 9 031/671-781 S11102 STANOVANJE, v âen^. 9 041 /232- 180 sum âTIRISOBNO, Stanovanje v druiinsKj hiàf, Sp. Gorje, 9 031/819-214 snoir TRŽIČ, oddamo stanovanje 28 mi. delno opremljeno, aclap. 2004. cena 42.000 SIT/mes. Frast, d.o.o,, Kranj. 9 041/826-581 nov» VEČSOBNO STANOVANJE, v bJcIn Kranja, opremljeno, ugodno. 041/091-249 5iiiit< NAJAMEM RESNA ŽENSKA, ^éèe soba za najem pomoć v ali Sko^l Ukl. go^)Odlnistvu. 9 041/632'^77 snu» HIŽE_ PRODAM HiSo, 2 gosDbđarskim poálooiern v 6rtto(u v iz/neri 1356 m2. lepa loKaci* ,«031/873-560 sncrr- KUPIM MLAD PAR. kupi manjšo htáú ali dvo- do trfsobno stanovanje v vzgornjem nadstropju, cena cca 15 mio SfT, lato» 041/507-642 s«»» ODDAM STAR6JÍ0, opremljariQ, CK, 80 mž povr^ir^e v Kamni Gor^c 67-65 hišo, Ijivalne 410772 STAREJŠO, slan ova n^ko hišo. opremljeno. CK. v Ser^čurju. • SdIM VIKeNPI, APARTMAJI PRODAM PODČETRTEK, ferme Ollmita - Aqualuna, trísobni apartma. 70 m2. luksuzno opremljen, laatno parkinače. vpisan v 2K, KATV, telefon, cena 296.000 Srr/m2, laKoJšen prevzem. 9 POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI PROSTOR, v Kranju. 041/710-077 fikiose ODDAM POSLOVNI PROSTOR, primeren za malo ôBrî. v Izmeri 30 m2. 9 04/5&- 01-267 SUM« ŽIRl • CENTER, poslovna atavba, 400 m2, zemljišče 1600 m2, v ceioK al posamezno, oddamo v najem, 9 041/650-130 SIMM ODO AMO, kava Oar na Jesenicah, pravkar obnovlien - odKup invemarřa In 041/335-701 6.H96 SKLADIŠĆN4 PROSTOR, v okoliol Kranja 100 m2, moien óo&top s kamionom. 9 04't/37&>3S0 »nos« V NAJEM, oddam zaprti prostor 100 m2 In 100 rn2 odprtega pn^stora v Sirahinju, «04/25-71-409 Morafi GARAŽE KUPIM V KRANJU, al Radovljici kupim garažo, s 04i/99&^dô snoai OOOAM QARAŽO, na Zoisov> ulici v Kn inju, 9 031 /30&-7e4 « MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PftODAM ODKUP. PRODAJA. PREPISI, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kianj, đ.6.0.. KftftJ, Sâvskâ 34, Kram. • 04/20-11-413, 04'l/707.'l45. 031/231-358 DAEWOO LANOS 1.5. i. 00. khma, 041/341-567 i» M? FIAT 6RAVA 1.6 16V. I. 00. 67.000 km, klima, i. laatniK. kovinsko zlat, 1581 ccn^. 104 KM, « 041/657-102 siicrr FIAT IPUNTO 55, I. modr^ barve, lepo Opra ma: el stekla, 041/&51-Ô61 8/99, svetio , dodatna bag, cz, « gllQl? PORD ESCORT 1.6 OHIA, I. 93, 170.000 km, 2 lastnica, vozen, neregistriran, cena: 150.000,00 $n. 040/321-771 sncp® FORO FřESTA 1.3. 07 0/4 20^ 24 93. « «Il 117 FORD MONOEO 1.6 1«V, I. 96, vsa oprema, cena. 500.000.00 SIT, 8 040/687-815 6in<9 HYUNDAI ACCéNT 1.3,1.99, 70.000 km, rnoino plaćiio na položnice A^ tomaâ. d.o.o., CeinjeveK 22, Cerklie, 9 031/490012 »mse KIA CLARUS l.a. 1. 99. 1- laalnik, cena: 700 000,00 Sit. 9 OAl/680- 2S2 si07áí BratDv Praprou^K 10 Nikto Te OiiïiltÙSÎ 40C Pt KiiwjiM }2 4202 mio PRODAJA IN MONTAŽA • âniofiiier|i «MXMxr hitrt servis • vse za podvozje vaz •izpužni sistsmi kâtâl(Zâlot]i http'/'wsvwaquanlâr &i MERCEDES 240 D tip 123. f. 84. kompletno obnovljen. 9 03't/S42- 993 ftiiiflâ OPEL CORSA, i. 98. 5 vrat. lepo ohranjen, možno pLaciio na položn^e. Avtomai. d.o.o., 6eèn)evek 22, CefKt Bni0O KJU^GOO. 88,000 Km, i. S/99, sen^ volan, CZ. lepo ohran]en. cena: 890.000.00 srr, « 041 /869-599 1 >99 R TAUA 1.4 16 V. 2x air bag. klíma. ABS, vsa elektrika. se tomaâ. d,o.o., Čeánjevek 22, Cerklje, «031/4d0a- 370.000.00 SFT, 9 031/316-811 S110» SUZUKI MARUTI, I. 96. 67,000 km, be(a barva. reg. 3/06, zJrr^Ke gurT>e. servisiran, cena ugodna, 9 hltlM SUZUKI SWIFT 1.3 QL, I. 90. 1. lastnik. 1, barva, malo vožen, garažiran, cena; 150,000.00 SfT. « 041/505- 792 î"Moi êKODA FELrCIA 1.3,1. 99, 103,000 km, 1, lastnik, dodatna oprema, ugodno. 9 031/775-794 sni»» Skoda OCTAVIA. i. 96, Uima trt vsa ostala dop. oprema, po 15. uri, cena' 1.220,000,00 sit. • 041/366-664 Q0LFdl2el, I. 92. Renault 03t/24W73 91. 9 &iioao GOLF I. 1. 348 •41. frl1134 Q0LF iii 1.9 tdi. 183.000 Km, 6ele ben/e, 2. lastnik, reg. 9/06. cena po dogovoru, 9 040/968-605 »no/s GOLF tv 1.9 tdi, I. 00. klima, nSeće ban/e. 8 04/513-10-31 »ikmi GOLF DIESEL. I. 87. potekla registracija, cena 100,000,00 Sit. 9 031/456-291 &iinQ VOLKSWAGEN POLO. 1.95. servo volan. 2x air bag. možno plačHo na Doložrrico, Avtomaš, d.o.o,, Cešn/evek 22. CerkJie, • 031 /490^12 »me? VW GOLF m 1.9 TO. oprema CL, kovinska ban/a, brez ^rben. 9 041/620-467 6iiida ODKUP - PRODAJA, rabljeniti v^zil, konkurenčne cene, uredimo prepis, Mepax, d.o,o.. Planina 5. 4000 Kranj, «041/773-772 siMii DRUGA VOZILA PODARI y PRIKOLICO, za osebni avlo do 250 kg, 9 04/512-17-97 Siin« AVTQPELI IN OPREMA PRODAM 4 GUME M4S, 185/66/15 barum za 10000 SiT ter prednte ver^ ze (rakior Zetor, « 041/214-500 suo^ 4 PLATIŠČA, z zimskimi gumami Nokian igS/60RlS âtirje vijaki, « 4111T3 4 ZIMSKE GUMÊ. 175/70 R13. 041/465-463 6 m» CHROEN AVTOODPAD. rabljeni in r^ovi razervni deli, odkup avtomobHov. « 04/50-50-500 ENO SEZONO, rablje zimske gumo Sava MtS 19S/55R15, 9 04/589-29-55,041/715-584 sMoer GUME ZIMSKE. Uiclnelin 195/85/15. 195/60/15. 185/65/15. 185/70/14, 175/70/13 nove in zelo malo rabljene, 9 041/722-625 ftnoie REZERVNI DELI, za Cilo 2002 zadnji deli, POcen(. 9 031/542'dô3 sntw STPEŠNI PRTUAŽNIK. za Hyundai pony in Ford fiesta, « 031/329-207 &I1064 ZELO UGODNO. gume s baleno. 9 040/952-948 prodam zimske l^13zasunjkl SI1K» NUOIM VLEČNE KLJUKE. MONTAŽA, Drole a.p., Zgomfe Bitnje 312. 4209 Žabni- ca, 8 041/898-134 »lOUi KARAMBOL I RAN A VOZILA PRODAH JEKLENA PLATIŠČA, avtoplaéčí 13. 14 in rabiteni, tudi novi, ftiiQia za razne avle m 15 col, rralo KARAMBOURANAUDIA4TD11.9, 01, od 14. do 21. ure vsak daa. 9 041/744-703 &ti«o KUPIM POŠKODOVANO VOZILO. tudItotalKa • ponujam najvei. (akojèen odkup, pre* voz, 9 031/770-833 OSTALO PRODAM SNEŽNI TCPTALEC KASSeOKftER, Nemčija 15B PS. TD rrten:edes. stro;i In hidravlika v bdiičnsm slanju. Klinar, 611122 TEHNIKA PRODAM INK JET TERMIČNI TISKALNIK, Epson Stylus 020 SX. model P310B, ugodno. Preddvor. 9 040/201-497 «1103? 26 MALI OGLASI i n/o (§)g-g/fls .si KORG iSM. 2V0čm modul 8 FD In Roland M-QS64 ivoini modi) Oervni œft^Moni. • 041/&e9-ee9 STROJI IN ORODJA PftODAli KOTNI BRUSILNIK« IsKra 2000 W, veliki m mali v komplenj 2000^50 W n udamo kaStvo 850 W s svedri, V 04/533-84-21 siim« MIZARSKE STROJE, rabljene. • 01/512-47-64 6110'! STROJ ZA BRIZQAKJE, plastlKd 45 t, mil n za {MsstiKo, 500 k^ poliamld ba^ «ga grtknulsta v vraćah aKupaJ za ÔÔ0.000 sil. fhonzontalni rezkalni atroj s pnbcrom 250.000 SrT in strc^jro d^o 100.000 SfT. «040/327-970 sinoa VARILNI APARAT CO2. Vamiig 230 Gorenja 2 rriAnomefrom, l. 2002, caru 145.000Srr.«041/3l9'617 MWM GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 3 m3 C0L4RIC. in 4 m3 plohov, srn- raka. jelka. B 04V390-4dô «mn 8UK0VE. In hrastova ddâke m Dlohe. suha. 8 04/518-54-58 i KOVINSKE, okrogla stopritcâ z laseri^ mi stopnjami, zun. obseg 160 cm In 320 cm. »031/325^04 vil» KUPI y STEKLENO VOLNO« m Talr« ploàôa. 040/6$e-806 i'ùfiê KURtVO PRODAH 9 M3. mešanih drva. Gor. vas, 031/209^06 SI1027 DRVA. bukova, rnaiana In Drazova z rr>0irt0st)0 dostave. 8 03i/310-366 SUHA, mešana drva, lahko razžagar^a ali rr^tr^ka z možnostjo dostava. S 04/25-60-216 b^to^Q SUHA. bukova, r^aagana drva in suho bali rano otavo, kocKa. s 031/661-707 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAH $£DE2NOOAANrmRO, hladilnik, ra-g^. 3. del. omaro. 2 postelji in on^aro za predsobo. * 04/51-32-146 snm TRQOCENTER. trgovina nodi kvalitetno ilalijansko pohištvo, tipsko in po mari: kuhinja apalnice. dnevne in orroèKe soba. pisarniško pohištvo. Dostava in montaža brezplačna. 031/259-225 ZA SIMBOLIČNO CENO. prodam kuhinjo Gorenje z napo. vgraid. r^adi^ nikom, pećico, itedilnikom (2 e(.. 2 plin} In pomivalnim koritom. Dolžina kuhin/e 2x po 2.5 m, « 040/472-012 ÊMûfn KUPIH POMIVALNO KORtrO, z omaro, («poldan. « 031/646-549 &ii PODARIM KOTNO, sedežno garnituro, ena stran raztegljiva v dvojn o 04/531-43-61 eiiića. 511024 GOSPODINJSKI APARATI PRÛOAH NERABUEN. suáHeo sadja Severin, cena 10.000 Sn*. « 051/337-456 6>ii3a PRALNI STROJ, hladilnik tsr 750 plastično Oistemo. cena po dogovonj. S 041/743-290 SiiO« PRALNI STROJ, in hladilnik Gorenje. 041/a76-4&4 »11 m ŠTEDILNIK. dv3 glin, Qidtínka in orehe v lupini, v 04/25-25^7O «nt»« OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM LEŽECI BOJLER, za CK, 150 |, 04/51&0&-90 »ii»si . Stadler z bo^osm za CK. nar» blierto 25KW. po dogovoru. S 04/23-31-357 S1101» RADIATORJE, bakrene, ekapanzifSko posodo. kûpeit)usoh in mizar^ ponk, 051/202-229 iniM GLASBILA PROOAH DIATONIĆNO KARMONIKO, in éolskj kJaiinal. ugoOno, a 04/23-12-101. 040/359-613 »nco« OBLAČILA PRODAH KRZNENO JAKNO. 44, nova. srva, kozliček, cena 30.000 SIT. 9 031/542-993 »111» OTROŠKA OPREMA PftODAH OTRO&KI VOZIČEK, lepo ohranjen, kombrniran Chicco, zelo ugodno, • 051/226-625 smeo ŽIVALI IN RASTLINE PRODAH POCENI PRODAM. 23 cipres za mero 60 crrv. « 04/595-60-74 $noia 2EIITE POSADI, v vas vrt prvovrstno, kakovostn« sadne sadike? Zdaj je pravi časi Drevesnica Podot^ nikar, pokhčite na, 9 01/36-43-105, 043 /556-446 stour PODARIH DVA VELIKA ASPARAGUSA. 04/25-21-101 611100 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH CEPtLEC. za drva in kupim hidravlični cepUec, 9 04/533-12-66 »msr CtSTERNO, CfBins 2200 I ki btistec a m^.^ysm« «040/661-609 atii07 CISTERNO, za gno^o Creina 1300 I, kot nova, 9 OSI /2 6^27 si i i«o HUA6ilNI bazen, za mleko 300 i. ohranjen. • 041/375-350 &11086 SILOKOM6AJN. SILO 80b, nakladalno prikolico Senator 22 in čelni nakJadac. 9 051/3?-06-06 «noM TRAĆKO ŽAGO, za razrez hlodovine. 9 031/661-766 snOM KUPIH CISTERNO, za gnojevko Creina. nakladalnik gno>a HU 4. trosiiec gnoja SIP tn slaraiii traktor IKTT ali Untvsr^aL 9 041 /597-066 »10034 TRAKTOR, Univerza!, Zetor atl štore, planilo takoj. 9 051/203^67 SM08/ TR0SIL6C. Iilevskegs grwja s stranním Lzmelom, hribovski, 9 041/867- 611CP73 PRIDELKI PRODAH BRWOVE JAGODE. SCO kg, 4208^, 2 041 /92&011 »>»«6 CVIČEK, s poreklom Kostanjevica. 041/347-413 5110» JABOLKA, HRUŠKE, z^ja, jedilni In krmilni krompir, sladki moât, labolčrii Kis In suho sadje. Matijovc. Jeglič, Podbnuje 192. 9 04/533-11-44 «lOElB JEOILNI. In krmilni krompir, 8 051/231-377 611072 KRMILNI, In {ed n krompir, 8 031/226-082 61 loee KRMILNI KROMPIR, 8 041/971- 594 snaro KRMILNO PESO. 9 04/2S2-6d-60 REPO, za kisanie, 8 04l/$22-7e4 SENO, in otavo v suhfh kockah ter kvalitelne di1aù>6 bate, cena po dogov- Of%j. 8 041/67-54-53 SILAŽNE BALE, 8 041/93&^96 $11090 VARAŽDINSKO ZEU E. v glavah. žabnica S7, 8 04, '23-140-268, 041/595-35S SIIÛM V GLAVAH, krmlln in ledllnl krompir ter suha hrastova di\a, Zabni- ca 61, • 041 /376-911 61109$ VZREJNE ŽIVALI PRODAM BELE PIŠČANCE, za Globočnik, Letališka 14. 041/644-221 le, 6I09M BIKCA, «mentatca 120 kg težkega. 04/533-66-46 moža BIKCA. CB pasme, starega 10 dni. « 511051 BIKCA, križanca, 041/755^42 10 dni, siioar 6 7 in 10 dni. S 04/25-60-223 6nie3 JAGNJETA. za zakol in ovce 2 lagnjeli, 04/202<4 6-44 si 11 m JARKICE, v začetku nesnosli, zajKlo mladiči, zaiklo In zajca za pleme. 04/255-14^7 &iiOd» KOZE, In kozličke. 9 040/750-993 «ilOiS KRAVO, sim enta I ko, Drejo, druga lelftev, teza 600 kg. • 041/395-306 KUNCE, owac za pleme in kjnge, 031/730-725 6iioe& LETO STARO, žrebico npicanko s pa-pln«, «031/67-64-63 srwr MESO TEUCE, hranjeno brez ailaze, 9 04/516-54-59 siii«i MLADEGA KOZLA, in breji Kos aan- 04/533-21-50 PAŠNO KRAVO, drugič 5 mesecev 04/250-32-20 61 mm PRAŠIČA, za zakol. tsâ«ga 200 kg. domala 9 04/5&02-c36 »n»« PRAŠIČE, razScno prodam k) p/pst-Jam na dom. 9041/724-144 6ie«47 PRAŠIČE, za zakol, krmljene z domačo krmo rad 200 kg, Jovanovič, ŠKOfieloikac 92, Kranl Ë11101 PRAŠIČKE, za odojke za nadaljnjo rejo In krompir za ozimnico, 9 04/25- 21-239 »itne RJAVE, Rgi P IN GRAHASTE KOKOŠI, v začetku nesnosti. ^ cenene. Prod^amo i.eak d«i, 6. • 17., aobcta 6. -13. Ps- rutn^iarslvo Gâ⣻6rtn. Moste 99 pri Korrerd. « 01/834^^ hiwa TELETA, star dva meseca in pol, 9 •11 fiilOM TELICO. simentaJko. težko 450 kg In ČB bikca ter žrebeta. 9 04/57-21- 690 TELICO. pasme LS/UM, slaro 7 mes,, paéno In bika 250 kg. 9 031/554-900 6Mis< TELIČKO, simanmiko aH ČB staro 3 mesece, Sâlca 70. « 040/58 5-576 TELIČKO, simentalko, težko 120 • 04/533-64-48 ftiii:i5 TELtČKO, simentalko, staro en mesec, • 04/25-36-070 «111S6 TEUČKO, simentalko, staro 14 dn 611177 TELIČKO ČB, staro tri ledne. 03V210494 siioM ŽREBICO, m kobilo haliinger, B 04/61-97-082 fit»«« ŽREBIČKO, črno, toplokrvno, staro 6 mesecev, 9 04/51-95-172. 041/657-175 SHifls KUPIH BIKCA, 041/841-632 14 dni. ftllCia BIKCA, simenlalca od 150 do 200 9 04/512-65-40 eiio?3 BIKCA, simantak^a ab belgijsko plave-ga. starega do 14 dni. 9 041/912- 135 &111 BIKCC, int9^od40do200kgtErlm zapieme. « 041/857-^ 6111« BIKCE, simanlalca ali mesne pasme, • 04/253-13-^2 611170 VEČ TELET, srrr^ntalcev, starosti do mesec dni. « 01/756-60-56 sn ViSOKO BREJO, kravo, ki bo 2. ali 3. telila, ataletom ali brez, 9 04/255-12- 14 SII104 OSTALO P RODA H 3000 MLEČNfH KVOT. za leto 2005. 9 041/91&-47Ô huoti OVOOSNO PRIKOLICO, za dva konja in kupim otiranjen gorenjski za- 041/67-64.53 snoo» KRMILNI KROMPIR, 9 04/25-91- 629 61 mi MLEČ»4E KVOTE, cr04/231-22-37«iiiu2 ODDAH V NAJEM ODDAM, ma/ijžo kmetijo Z malimi živalmi, « 041/637-59ô enimr POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in goto- vinslti krediti do 7 let, za vse 2aposlene \n upokojence tudi 09, do 50 % obrernenitve, star kredit ni ovira, C« niste kreditno sposobnt, nudimo kredite na osnovi vaUga vozila, ter leasings za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonslie it«vl(ke: 02/252-46.26,041/750-5^1 04^/331-991» ^ 02/252.43-23 Vc^i I p , Mtn>lA ^ 19, Uin^ ZAPOSLITVE NUDIH DRUŽINA V LESCAH, redno zapos vestno osebo za gospodmisKa dela. Sumi Andrei s.p,, Afpska 52. Lesce, 9 01/666-30-97 Snoii GOSTILNA PRI VIKTORJU, v Kran^. Partizanska c. 17 zaposli kut^aria s prakso, nedeUe proste, 8 040/435- 070, 040/646-174 einea QOSTINCA/KO. za dopoidarfiko delo v goslinsKem lokalu. Bistro Ža^ika, Jaka Plaiëe 17. Kmnj. • 031/322-499sioeoz IŠČEMO POMOČ, za delo v strežbi Plaerlja Palermo, Frankovo nas. 67. Škofia Loka, 9 041/&3&.633 $iii«9 éČEMČ ènJDÊNTVKO. v trpcMr* C>M< -MG Kranj, kondartaSS: «nnžer- ska, ekonomska, upravna, Ma^, K^ten, d.0.0.. Rwtovorœ. 165. ëkû^ Loka, 8 04/51-51-200,031/676-209 6i»t72 IŠČEMO ŠTUDENTKO, za aelo v strežbi v popotdanskoni času. d.o.o.. C. na Brdo 30, 031/618-760,041/369.051 siOMž REONO AU HONORARNO, zaposlim dekJs za delo v gostinskem lokalu, nedelje in prazniki prosto. Bojan Brivnik S.p.. Klanec 33. Komenda. 8 041/670-937 íiwr V PICERUI, v Cerl^Uah zaposlimo pi-copeka, fnterrrend, d.0.0.. Hotemaie 50, Preddvor, 8041/692-621 ZA DELO, v gostilni zapoalimo natakarja ali natakarje. Zupan Alojz s.p.. Boh. Befa 126. Bot). Bela, 8 04/57-20-100 stmm ZAOeĆASNO POMOČ, v strežbi 3xna tedert. nedelje presto, zaposlimo sim-patfčr>o dekle. Kavr« kot^ Čuk, Kdrlče-va 47. Kranj. 8 031 /444-247 6iicei ZAPOSLIMO, natakarja z Izkuinjsm Lacus. d.0.0.. Qrmičova 1. 041/79&411 ZAPOSUMO NATAKARICO, zaželene duár^e, Eji^èek2vo>e3,p,,Sk)ven9kac. 39, C«rk|e. 804/252^1-30 siu» ZAPOSLIMO VOZNIKA, kamiona v mednarodnem transportu C In E kat^ gorija - za prevoza v £U. Zaje Boris s.p,. Valburga I5a. Smlednik, 8 041/02S<^29 6>Mi3 BREZPOSELNI M/Ž, preizkusite se v prodaji knjig. Delo poteka iz studia, vabljeni. Modita. d.0.0 . âuceva 25, Krani, 8 031/206-240 snies iSČEMO SPOSOBNE IN KOMUNIKATIVNE ZASTOPNIKE, za prodajo artiklov s c^rodja zdravstva. Sinkopa d,o,o., Žirovnica 87, Žirovnica, 8 040/66«45, 041 /7b«67 eic-73 AVTOKLEPARJA. zaposJvno za ned-doćen čas, pisne croânja z žMjeniapSOm ra SenM Ambr;^, Lahovče 40. 4207 Cert^e, s pdpèom "zapoaHeV siicea AVTOUČARJA. zaposimo za r^edotoôen čas, pisne prošnje z zrvtjenjepisom na senibafftmi Lahorče 40,4207 Cerklje s popkom "zaposlitev' S11062 AV70MEHANIKA, zaposlimo nedctoćen čas, pene proànje 2 A^efvaoi-som na Servts Mibraž. Uhmče 40,4207 Cerk^. s ĎopáofD sii064 POGODBENO ZAPOSLIMO, več delavcev la grabljenje listja v Kranju Delo bo potekalo predvidoma do 15.12. OS. Flora, d.o.o., Zg. Bitnje 133. Žabnlca. v 041/637-696 enna TAKOJ ZAPOSUM, áňamtírátaSaSatpi BrtftoBcdvcsp..UI.Tu^Vkïrâr)8 10. Krvï. 8 041/767-309 4iiiu V MIZARSKI DELAVNICI, zaradi širitve proizvodnje zaposlimo mizarja s prakso. Nudimo stimulathno plačo In delo v urejenem ok(^ju, Smof^. d, 0,0., Kovor. Pod gozdom 30. Triiè, 8 04/59-66-602.041/619-302 ámu ZAPOSLIM OSEBO, z osnovno Sok sKo ali poklicno izobrazbo, zaželene izkušnje v ličars^/u. Pisne prošnje na nasJovi Franc Novak s.p., AfpsKa c, 43, Lesce 9I07S8 ZAPOSUMO DELAVCA, za delo v mizarski lakirnici. Delovno razmeie se sklene za nedoločen 66$, s 3-mes. poskusnim rokom, zaželene (Zku.^Je. možna pnuóetev. Lipar, d,0.0., Lahovče 31, CerkJie. 8 04/262-90«0 sn» Zaposlimo SERVISERJA RAČUNALNIŠKE OPREME Pogoji: poznavanje strojne opreme, samostojnost p n deiu, vozniški IzpH kategorije 8. Prijave pošljite n3 naslov: Meloni,d.o.o-.TfžS. Spodnja Bistrica 3.6290 Trfid aH po e-Dolti: martcotmelom^l HONORARNO ZAPOSUMO, de^vs v rcćrri ahtttpfïÉSa, L^, d.0.0,. C. na Brdo 22. Kranj. 8 041 /38^28 «nces VOZNIK, C aJi E kategorije, s prakso v mednarodnem transportu - Z Evropa, Vrba d,o.o., Siruževo 4. Kranj, 8 041/614-722 wirt Podietto FdRort. d.0.0., zaposli OBLIKOVALCA KOVIN Pogoji zaposlitve: • IV. stopnja izobrazbe ali več •starost do 28 let • državljan Slovertije FANELU d.0.0.,Stars C6Sta 4202 NAKLO,tel.r 041/667 753 lAĆfiH INSTRUKTOR hVOBAATlKE pomoć prt 610019 OUO BON-BON, iáče delo na obletnicah, porokah iin dmgih pri/editvah, 8 041/662^67, 041/596-277 «nor« OUO ROLO, láce delo na obletnicah, porokah z zabavno In domaćo glasbo, 041/224-907 SM)30 t^ćEM DELO, vsa manjia mizarska dela. popravila na svojem domu. táČEM DELO. spremstvo stareiâlh k zOroMnilu, nalopi. Qos»ň. 9 031/622-945 611136 »ŠĆEM DELO, nega slareiJâih in bolnih ter vsa gospodinjska dela. 8 û40/73&409 611 ONE MAN &AND. išče dek>, igrsnje, na obletnicah, zabavah, silvestrovanju. QOLF à Cou ntry Mub Krsni p. p, 283, 400Ô KRANJ Z vadiščem na BBDU vabi k vpisu nove čfane. Vpis novih Čianov bo od 6. do 23, decembra 2005. Vse informacije po tel: 031/474-474 ga. Aleksandra. Mala 2006 bo organiziran tečaj za pridobitev dovcijenja za /gro. I Î 5 Va£)/mo k vpisuî STORITVE NUDIM 00 TEMELJEV, do str^. notranje omete, taaade, adaptacije, âkarpe. tlaW^ vanje tn ureer^je (^«rt^ć, z veéim af našim mafenaJom SGP Bytyqi skala, d.n.o., Struževo 3a, Krani, SENČILA ASTERiKS, Rozman Peter s.p., Seničr>o 7, Križe, lek: 59-55-170, O Al/733-709; markize, (onde, rotete, zaluzije, lamelne zavese, p^ise zavese, roloji, komamiki. STANOVANJSKI HITOI SERVIS, vam nudi vsâ manjša vzdrževalna dela v vaiem stanovaniu, objeklu In okolici. Man nâak Tomai s .p., Kokrákega odreda 2, Križe, 8 040/65-13-01 &iooie STROJNI OMETI. - izdelujemo kvalitetno, ter sanacije vlažnih sten. Damjan Vajdec s.p., Ul. prvoborca 6, Jesenice. 8 041/584-227 611099 TESNJENJE OKEN IN VRAT, in/oiena tesnih do 30 % pnhranka pri ogrevanju. Prepiha In prahu nI veći Zrrtanjâân hnjp. lOletgarancje. BE & MA, d.0.0.. Ekslerjeva 6. Kamnik, 8 01/83-15<)57. 041/694-229 MWi« VSA SLIKOPLESKARSKA DELA, (Zdelava ^h vrst fasad, suht^nontaza sten in stropov Riggips in Knauí sistem. Trgosina Pri Juretu, Gofnéka 30. Kranj, 04/2O4-9W0, 040/624-076 »n ZIDARSTVO, - KROVSTVC - FASAOER-STVO • FVC OKNA - ADATOCUE KOPALNIC, MOt^ftŽAVID. do.o.. C, 03l/$11-2e3 ecMra 2ALUZIJE, lamelne fn par>elne ves«, roloje in screen senćJla izdelamo in montiramo. Rono sen£iia, d.0.0., Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice. 8 D1/36&-12-47, 041/334-247 SM?» ŽALUZklE. lamelne z»«se. ALU in (Otete, tarde, markize, pibe ser^ tar lob- I R3)etarsrvo Bo^ K^fljat S p, 01/565-32-32.041/630-700 eno» IŠČEM POMOĆ, za urejanje okolice, 9 031/647-606 iiioss ZASEBNI STIKI »$ĆEM OSEBO, nad 70 let za pomoč, družbo • poštenost, dogovor, zveôer. 04/20-12-161 onito SPOZNATI 2EUM, ml^ upol-utenko. yoiràco, dobro gospodřý). r^src zâ ^ivs^ no ž^enje, 8 041 /602-395 snoi^ ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE. posr^uje za poitene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se je ze spoznao, naj se Vas âe veći. 031 /505-49S MMez RAZNO PRODAM 120 L POCINKAN, kontejner za smeti s kolesi, c^a 9mboi>čna. 9 031/246- 435 &M1SI LESTVE, vseh vrst n do ZDiRe 22. 801/36-11-078 dobite, 6I0M7 RABUENO, 2000 I kovinsko Cisterno. vodf^o črpalko, disparuijsko posodo, 8 04/201-32-00 iuotí SPOROČILO O SMRTI Svojo iivlienjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Nabave Lazar Bonin ' rojen 1921 Od njega smo se poslovili v torek, novembra 2005, ob 13. uri na pokopališču v Kianju Oluaniii ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALE inj'o@g-das.si 27 V SPOMIN Mine Uto. mine dan... Dado né mine dan brez misli nate Prijatelji Kajti prejšnje je minilo. Bog bo obrisal m solze ZAHVALA z njihovih oči in smrti ne bo vsČ. pa tudi iaiovanja, vpitja in bolečin ne bo več. Ob bole Žmid, Posavec: "Gume sem že zamenjal, kar je bolje, kot da ljudje Čakajo do zadnjega dne, ko so pri vulkanizerjih dolge vrste. Sam sem tudi prevoznik, zato vedno poskrbim za pravočasno zamenjavo." Mitja Perko, Tržič: "Ni pametne, da je treba zimsko opremo uporabljati ob določenem datumu, bolje bi bilo, če bi zimska oprema postala obvezna ob prvem snegu, je pa res, da bi biie potem vrste Še daljše." Simona Polajnar, Zalog pri Cerkljah: "Dobro je, da predpisi urejajo uporabo zimske opreme. Z zamenjavo zamujam, za vsak primer pa so bile na kolesih zimsiko letne me. it Katarina lepa Turistična zveza Slovenije je za najlepše urejen izletniški kraj v Sloveniji izbrala naselje Topol pri Medvodah, poznan tudi pod imenom Katarina, Maja Birtoncelj Topol pri Medvodah • "Kdo gre z nami tja na Katarino...?" poje krajevna pesem, ki so jo fantje s Katarine z ansamblom Ludvika Lesjaka posneli okrog leta 1970 in vabi, da si v tem kraju odpočijete duha in srce. VeČina ljudi pa naselje Topol pri Medvodah pozna zgolj pod imenom Katari* na. "Poimenovanje Topole smo prvič zasledili že leta 1763, najverjetneje je ime dobilo po drevesu topol, čeprav jih danes tu ne raste prav veliko, Ime Katarina pa je ljudsko in sicer po cerkvi Svete Katarine," o imenu naselja, ki je odiíčno izhodišče za pohodnike, pravi Polona Kožlakar. predsednica Turističnega društva (TD) Katarina- Turistična zveza Sloveni- Naselje Topol je letos najlepše urejen izletniški kraj v Sloveniji. /Fero: c^yti« je (TZS) je temu kraju z okrog 180 prebivalci v torek kapelico v srediSču vasi, bila izjemno pestra. Vse občini Medvode je to že 7. priznanje najvišjega ranga TZS v desetih letih in na to že drugič podelila najvišje z osnovnošolci pa smo opi- kraje smo si natančno ogle-turistično priznanje za naj- sali dve noví učni poti, dali in na koncu ugotovili, lepSe urejen kraj v Sloveniji Po poti divjega petelina in da si priznanje v kategoriji smo ponosni v kategoriji izletniških kra- Po poli suhih hrušk in izletniških krajev žósIuží Domačini iz Topola pa se jev. "Priznanja nismo priča- kraških pojavov, " dodaja Topol. To pa predvsem za- bodo za promocijo kraja kovali, nam je pa v veliko Kožlakarjeva. radi dejavnega TD, števil- trudili še naprej, kot pravi veselie, da so videli, da v Odločitev komisije TZS je nih novih kažipotov, obnov- Kožlakarjeva pa jim za kaj kraju dobro delamo. Posta- obrazložil Sandi Bartol. Ijenih sakralnih objektov^ več manjkajo predvsem vili smo številne nove kaži- doma iz Sore, od koder pro- dobro organizirane gostin- prenočišča» saj trenutno v pote, skupaj s Krajevno ti Katarini pelje lepa, asfalti- ske ponudbe in zelo ureje- naselju ni prav nikogar, ki skupnostjo smo obnovili rana cesta: "Konkurenca je ne osnovne šole. Za kraje v bi oddajal sobe. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno 2 občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem v vi$je ležečih krajih bo pihal veter. V soboto bo jasno in zjutraj še mrzlo. Tudi v nedeljo bo dopoldne pretežno jasno, popoldne pa se bo od severa postopno pooblačilo. fiS >a okolj«, Urad iJ M«tfortogiia PETEK -3/6°C SOBOTA NEDELjA -6/4°C o BMÍ Mi^r^KKdobotli L .-(•• i ■ 4/« -.o. Km li-TC ^«MiOponM 12/« NtmiDMlO '-J o rACC Cf^ o ^^ NA KONCU Razrešili Zorana Jankoviča * • • « « « ft * 4 « * Štefan Žargi tično ni bila obrazložena. Tr- ..................ditev Sege» da je šlo za spora- Ljubljana • V torek so na kon« zumno razrešitev, je namreč stitutivni seji novega nadzor- Jankovic že takoj po seji za- nega sveta Mercatorja, kljub nikal, razlago, da je razrešen nekaterim napovedim, pre- iz poslovnih razlogov, pa je senelljivo nekrivdno razreši- težko razumeti. Mercator je li Zorana jankoviča z mesta v preteklih letih ustvaril tudi predsednika uprave največ- na Gorenjskem izjemno jega slovenskega trgovca, pri rast, prevzel dve gorenjski čemer je za razrešitev glaso- trgovski podjetji, Ško^eloŠ- valo vseh šest predstavnikov ko Loko in kranjska Živila, kapitala, šest notranjih čla- zgradij dva velika trgovska nov nadzornega sveta pa je centra m si celo ustvaril tako bilo proti. Sklep je obveljal, velik tržni delež, da marši- ker ima predsednik nadzor- kdo omenja že kar škodljivi nega sveta - na tej seji je bil monopol na to mesto izvoljen Robert Robert Sega, 42-letni fi- Šega iz Pivovarne LaSko, nančnik, je bil doslej javnosti 'zlati glas'. precej neznan. Finančni sve- Razrešitev prvega moža tovalec Pivovarne Laško, so- Mercatorja v slovenski javno- lastnik KD Group ter pred- sti močno odmeva predvsem sednik nadzornega sveta zato, ker so tudi na tej seji ob Dela m Mercatorja, se je ro- obravnavi poslovnih rezulta- dil v Slovenj Gradcu, leta tov v devetih mesecih letoš- 1990 je magistriraj s podro- njega leta nadzorniki morali Čja večprocesorskih računal- priznati, da dosega 'najboljši niških sistemov. Podjetni sosed' izjemne poslovne re- Štajerec živi na Godešiču pri zultateinkerrazrešitevprak- Skofji Loki. arílo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Glasbeni CD prejme TATJANA JAMNIK iz Izole RADIO KRANJ d.0.0. SUrterieva u\. 6. KRANJ ItLCtON- <04) 2 SI <04) 26i (04) 2022 FAX. (04) 2612- <04> 28-12- IK^kNJt ntcoluuoku TlIMNiF mmw murne V^potfa rl^lif I tpiAlno trroni wwwé r Adi rani« al mu^cuij řmu^nn RHULis^»(ft POSiRjf) HR mtfifiuficim GL ^SB/ "Ploščo smo posnele zato, da imamo kaj za dať iz rok, saj nas poslušalci po koncertih vedno sprašujejo, ali imamo kaj za domov," o razlogu za svojo prvo ploščo skromno razmišljajo Dečve. J3 Igor Kavčič vsak, ki je deset mladih pevk imel srečo poslušati bodisi v živo na koncertu aii pa na posnetku na plošči, se bo strinial. da ne gre le za to. Ob tem, da je plošča z naslovom Moj očka so mi rekli (gre za prvi verz uvodne pesmi Oženi sc moj îin) prvi dokumentiran rezultat zavzetega sedemletnega dela pevske skupine Dečve, lahko mimo zapišemo, da je poslušanje hkrati tiidi praznik za naša ušesa in vse, ki nekaj damo na slovensko ljudsko pesem. Skupina pevk, ki je zrasla iz Folklorne skupine Sava in deluje pod vodstvom Simo- Utrinek z uspešnega koncerta v Prešernovem gledališču./w ne Zupan, s ploščo potrjuje svojo pevsko zrelost in hkiati Visokem) ter duhovita, veâ- javno zaigrale tudi na ljudske go postajajo rudi mamice. presega svojo začetaio vlogo noma ljubezensko obarvana inštrumente, od piščalke. In preden jih povabimo na popestritve folklornih na s to- besedila, kaj hitro zlezejo ribežna, bučke do ropotuJje praznovanje ali na podokni- a Hodta ťrHib pov, Skrbno pripravljen iz- pod kožo. in glavnika, Nastop so za- co, nam v poslušanje ostane bor pesmi, punce jih zapoje- Podobno je bilo na koncer- ključile s petjem in plesnim njihova plošča Moj očka so jo kar dvaindvajset, nam raz- tu v začetku oktobra v Pre- spletom Bele krajine ter z va- mi rekli (naročite jo lahko kriva ljudsko pevsko gradivo šernovem gledališču v Kra- bilom k druženju s pesmijo preko uradnega telefona iz različnih slovenskih po- nju, kjer so jim za predstavi- Pijmo, bratci, vince . skupine, na št. 041/517- krajin od Gorenjske do Bele tev plošče velikodušno odsto- K)iub temu da jo je pred 221), menda pa. da jih ob krajine, od Primorske do pili dvorano, ki so jo Dečve diieviza letodni vmisijon v nedeljah za glasbo po željah Prekmurja, od Dolenjske do napolnile do zadnjega sede- Angolo "popihala" pevovod- radi zavrtijo tudi na Radiu Koroške in čez mejo v Rezi- ža. Navdušenju poslušalstva Simona Zupan, bodo Kranj. In prav nič ne Čudi jo. Sicer ne gre za pesmi iz ni bilo konca, poleg skup- Dečve pridno nadaljevale, anekdota, kako so dobile železnega repertoarja Ijud- nega nastopa z izvirnimi seveda v pričakovanju njene ime, ko je eden od soplesal- sfcih, ki jih ponavadi pojemo inštrumenti godcev savske vrnitve. Ima zanesljive raz- cev iz folklorne skupine pri- ob kozarčku, a nam ubrani skupine Janka in Jožeta pa so loge za to, so nekoliko skriv- šel v njihovo garderobo in in čisti giasovi (plošča je bila pevke presenetile še s Šmen- nostne punce, ki v povpre- spontano dejal: "Oh, kako posneta v Domu krajanov na tůno muho. ob kateri so prvič čju stare 29 let. ena za dru- tele deČve lepo pojejo." Platinovca in vse ostalo v teh drteh je bil končan nov, že četrti album dueta Platin 2 nasiovom "Vse ostalo". Platlnov novi projekt je glasbeno nekoliko drugačen kot prejšnji. Skoraj v vseh pesmih poje vodilni vokal Diana, Simon pa se je tokrat postavil v vlogo kitarista, basista« klaviaturista in aranžerja. Tekstovno pripoveduje veliko resničnih zgodb, ki ne izhajajo Iz njunega življenja ali zveze, glasbeno pa se naslanja na neke vrste moderen country, ki je pristen. Čist in zaigran v živo. A. B. 6Pack ima šoferja Čukur uživa pravo zvezdniško življenje, Saj ga na nastope ir po opravkih vozi osebni šofer jože. Razlog za spremem bo življenjskega stila je odvzem vozniškega izpita, tako mu kaj drugega ne preostane. A. 6. 9 Q CUKR Monstrumski metal Da vam prišepnemo: Monster metal madness festival je paket za vse, ki bi si radi po ugodnejši ceni v Medlapar-ku v Ijubljani ogledali dva koncerta: 29. n. - HAMM6R- FALL, STRATOVARIUS in SHAKRA ter 30. n. HYPOCRISY. EXODUS in NOCTIFERIO. Hammerfall so švedska heavy metal znamenitost, ki je uspela v navalu ekstremnih stilov obdržati pravi metal slog. Odgovorni so za to, da se je na sceno v prelomu tisočletja vrnila prava heavy metal zavest Vračajo se z najnovejšim albumom Chap- ter V, ki ga bodo podrobno predstavili, izpustili pa ne bodo prav nobenega izmed starih hitov. Stratovarius pa so finsko melodična-progresivna skupina, ki je vedno izstopala od večine evropskih melodičnih bendov. Svoj maksimum so dosegli s ploščama Elements pt 1 In 2. Po izrednem uspehu, ko so polnili dvorane, jih je doletela ustvarjalna kriza. Na slovenski sceni jih bomo slišali prvič. Švedski death metal Hypocrisy in ameriške thrash metal legende Exodus pa bodo nastopili dan kasneje. Oba banda bosta predstavljala nova albuma: Viruspa in "he Showel Headed Kill Machine. Kot predskupîna bodo nastopili Noctiferia. A. 8. Prihajajo Pa rti brej ke rs i V sredo, 23. novembra, ob 20. uri bo v Cvetličarni Medi-apark Rock koncert leta. Vrata Mediaparka se bodo odprla ob 19. uri, do 21. ure bo za glasbo skrbel Dj Mao. Koncert se bo začel s hrvaško skupino Bare i Plaćenici, sledili bodo fantje iz 'Veleja', rock'n'roll skupina Res Nullius. Večer pa bodo zaključili odlični Partibrejkersi iz Beograda. Po koncertu bo sledil ařterparty z Dj-jem. Zasedba Bare 1 PlačenicI igra rock s pridihom bluesa, psi-hodelije, rhythmSfbluesa, countryja in seveda punka. Skupaj z iskrenimi Življenjskimi besedili je to mešanica, nabita z eksplozivno energijo. Velenjski Res Nullius so svojo pot začeli leta 1991 in leta 1993 izdali svoj prvenec, ki so ga kritiki enoglasno razglasili za rock'nVoli album 90-ih. Zasedba se je do sedaj Že dvakrat delno zamenjala. ves Čas pa je ostala zvesta rocku in punku. Skupina je nastopala po Sloveniji in v tujini, za slovenski film Barabe pa so prispevali dve avtorski skladbi. Legendarni Partlbrejkers (na sliki) iz Beograda so še vedno eno najbolj zvenečih rock'n'roll bandov bivše Jugoslavije. V več kot dvajset let trajajoči glasbeni poti so s številnimi hiti in energičnimi nastopi in s šestimi albumi navdušili že na tisoče poslušalcev. V vsej svoji karieri so ohranili svoj V^^^t>rejkerski stil' bâikanskega punka, ki mu še danes sledijo mnogi. A.B. BOR AVA22A KVARTET p»tek, 25. n. 2005 ob 20h. Kino Center Kranj 4 ^ «^ikft àJ^êCléf v into . www,irt center,^ pfoàên vi^iopmc ^hudùotsU MTfic CMOK Afjgitvx Céfňf. StrLàfy^ v^cm 1 CkMCii^i Clas n dv Vabljeni na tradicionalni koncert Tanje Zupan v soboto, 26. novembra 200J, ob ig. uri v hali Komunalnega Centra DomžaU Gos^e: Rebeka Dremelj) Slavko Ivančič, Rajko Irgolič, Franc Korhar, Marko Pezdirc. Go Ct Grosuplje. Yuhubanda, i Pepel In Kri. Maja Slatir^k. Stane Mancini. Turbo An^els, Kraški Kvintet. VodiUlj: Jure Sešek vstopnina: 2.800,00 SIT Vflepnice 54) na voljo Uiú\ v Coratpk^m s^asu. d Ô o 2.' PETEK 18.11.2005 03 TELEVIZIJ Na TV Slovenija predvajajo kakovostne risane serije. Pod izbor je podpisana Andreja Hafner. uzana P. Kovačih ndreja Hafner pravi, da je na TV Slovenija že sto let. V resnici je prilU v to hišo leta 1978, ko so jo izbrali za delo v otroškem in mladinskem programu. V svojih otroSkih letih ri^nk ni poznala, osvojile so jo mnc^o kasneie. Že nekaj let je urednica animiranih oddaj za otroke in "po Andreja Hafner/Pofo;irh.vTvs Polono )uh, Otroške glasove smo že preizkusili, pri Tele- bajskih je bil to celo pogoj s strani producenlov. Vendar pa otroci zahtevajo drugačen pristop, saj pri njih je vse odvisno samo od njihove spontanosti." Se nam obetajo nove risanke? "Zdajle se pripravljamo predvsem na božični ćas, otroke bomo razveseli z bo-žióiima Nodjiem in Tabalu-go. KmaJu bomo pričeli predvajati angleško risano nani- "Obvezna sta dva sejma na prihaja družinska risanka zanko Merlin. Čudežni kuža, izostrenem občutku za otroke", kot pravi sama, izbira risanke za lahko noč, za ne- leto» spomladanski in jesen- Bizgeci. V nastajanju je ne- Pavle, rdeči Usjačekin Kravi-deljski 2iv žav in za popol- ski v Caiinesu, kjer odkriva- kaj novih serij» pri katerih je co Katko, izjemno težko čamo vso novo svetovno pro- TV Sloveniia koproducent. kam začetek predvajania» ri-dukcijo in nekaj "screenin- Seveda nastajajo serije z sanka je po svetu sprejeta z gov" v posameznih državah, majhnim številom epizod, navdušenjem in dobila je Vse os^o ie stvar nadaJjniih danske termine. Risanke po vašem okusu so nenasilne in tople. produkcija animiranih oddaj "Iščem predvsem vsebine, poslovnih dogovorov» 2 vsa- je zelo draga. ' ki nastajajo po otroških knji- tím distributerjem posebej. celo vnto nagrad na različnih festivalih. Noro! Po nemških otrolkih knjigah bomo začeli gah in v katerih zgodbe niso V zadnjih letih bi pripisala Imate ulečeno ekipo igral- snemati Larino zvezdico. nasilne. V takšne risane serije najboljšo produkdio risank producenti praviloma vložijo za najmlaiSe Angležem, veliko truda. Moja prva nalo- Špancem, Kanadčanom. Za cev, ki posojajo glasove. Kaj pa otroški glasovi? Samo za informacijo, sinhronizacija 26 polurnih risanih "Vedno poskušamo odkriti oddaj (n.pr. Pike Nogavičke) ga je bila, da poiščem risanke ameriške risanke se ne odlo- tudi kakien nov glas. Seveda traja približtio pol leta, " za lahko noč, zato me je zani- Čamo, sai Tom in ferryja je ekipa stalnih igralcev nemalo le tisto, kar je primemo otroci lahko gledajo tudi na nadomestljiva. Sinhronizad- Katera risanka je vam naj za otroke, preden gredo spaL drugih programih. Ta denar ja je malce podobna radijski bolj všeč? Nedeljski Živ žav smo začeli raje vložimo v kakovostno igri, zato najraje delamo z "Preveč jih ie. vselej pa ti- predvajati kasneje, leta 1981. sinhronizacijo risank," Klasičnih pravljic imamo gledališkimi režiserji, ker do- sta, ki je v sinhra. Za navdlli. bro poznajo glasove igralcev. malo, saj so po njih večinoma Kaj pa slovenska produkdja? Za vlogo Nodija smo v Angli- Eno obdobje sta zagotovo zaznamovala FranČek in Roli posneli filme," "Bojana otroci dobro po- jo poslali kar pet različnih Poli Oli. Za mojo dušo pa znajo in je zares lepa risana glasov in se je producent od- Sneženi mož, prekrasna Kako pridete do dobre ri* nanizanka. Že nekaj Časa sa nke? predvajamo Hrčka Milio, ločil za pravega. Priznam» da se rudi sama odločila za zgodbica in anlmadja, trez besed." Avtor: Jelko Peterneij Rominina obleka Voditeljica oddaje Sijaj Ro- mina Bergant si je obleko, ki jo lahko vidite na fotografiji, sešila sama. Njeni začetki Šivanja oblek segajo v njeno zgodnje otroštvo, ko je Šivala oblekice za svoje punčke» s katerimi se je igrala. Prvih šiviljskih prijemov jo je naučila stara mama, ki je šivilja. Voditeljica je v času študija šivanje postavila na stranski tir. Lani je po dolgem času v roke zopet vzela škarje, sukanec in blago ter si sešila pn/o pravo večerno obleko. To, ki jo je nosila na tiskovni konferenci ob tristotem rojstnem dnevu oddaje, pa je v celoti sešila sama, le pri krojenju ji je na pomoč priskočila stara mama. "Je po obleka narejena to ko, da jo hhko kombiniram tudi za druge priiožnosti in ni tcpično ifečema/' je povedala svetlolaska. Sicer pa Romina pravi, da o natečaju za obleko, ki jo izbirajo za miss Slovenije, zaenkrat Še ni razmišljala, saj za to niti nima dovolj Časa in s tem seveda izkušenj. N. V. Bârovka in sanjski moški Enim utre pot v svet znanih prijava na resniČnostni Šov. To se dogaja tudi svetlolasi Almi, ex*barovki» ki jo je pred kratkim gostil v svoji oddaji Danny in ji prerokoval, da se bo njena pot le Še vzpenjala • pač glede na to, kaj si dekle v življenju želi početi: biti znana in poznana. Tomaža (na sliki desni) pa smo srečalr kot enega Številnih kandidatov za sanjsko Mišo, vendar je fant iz Podnarta ostal 'nesojeni' sanjski moški, velikokrat pa ga srečamo na različnih gorenjskih družabnih dogodkih. Tokrat smo ga pred objektiv postavili v bok Almi, ker sta se znašla na otvoritvi novega kluba Studio v Škofji Loki. A. B. Pokliči me nocoj: Ksenija v petek, 18. novembra, prihaja v oddajo Pokliči me nocoj gostja, ki je na slovenski glasbeni sceni Šele kratek Čas^in je Še dokaj neznana - pevka KSENIjA. Ustvarja glasbo» ki je všečna za uho in zato se bo o njej še veliko slišalo. Glasba jo spremlja že od rane mladosti. Tako se ]e v osnovni šolj vpisala v glasbeno šob za klavir, prepevala pa je tudi v pevskem zboru. Kot srednješolka je zastopala Slovenijo na taborniškem pevskem festivalu v NiŠu skladbo Zaspani stražar, ki jo je napisal Janez Hvale. Od takrat naprej je sodelovala s skupino 12. nasprotje. Z Janezom sodelujeta še danes, saj je prispeval vse skladbe za njeno prvo zgoščenko z naslovom Prava ljubezen, ki je izšla pri glasbeni založbi Nika. Ne zamudite torej pogovora z pevko Ksenijo v petek, 18. novembra, ob 20.30 v oddaji Pokliči me nocoj na Deželni TV. A. B. Klemen Zadnje Čase lahko ob spremljanju radia 8e]vi zasledite v popoldanskih urah tudi krajše pogovore z določenimi Barovci, ki so Iz igre že izpadli. Minuli teden je bila to Cupi, ta teden so se na Belviju pogovarjali s Klemenom, žal pa ne moremo napovedati» kateri pogovori bodo še sledili, ker ne vemo točno, koga bo vroči stolček doletel ta teden. A. B. POP KULTUR/ KAJ DOGAJA 19.11. • Vesela jesen na fifedu • l^estival polke in vaičkd • Športna dvorana Bled ob 20. uri • Odkriti in neodkriti talenti - avdicija • Visoko pri Kranju • na Visokem ob 17. uri. Predstavite svoje talente - od plesa do Igre, Imitaci- je in pripovedovanja. Starostne omejitve m. Izbran bodo nastopili v finalu 26. 11. ob iS. urt, ravno tako v Dvorani na Visokem. 18. in 19. n. • Manhattan Club, Kranj - v petek jupiter vabi na maturantski žur do jutranjih ur, v soboto pa vas bo Dj Jadi zabaval s staro glasbo 6o-ih in 70-ih let. 19. In 26. n. • Triglavski narodni park organizira dve etnološki delavnici pletenja ko$ar iz vrbovih šib. Delavnici bosta 19, in 26- rvovembra 200S ob 9. uri v prostorih TNP na Bledu, Ljubljanska c. 27. \Z. in 19.11 • Gasilski dom Spodnja Besnica ob 19.50 fgra Barabe na kmetih. Od 18. do 20. 11. - K4 • petek: večer hiphopa in funka, sobota; večer elektro» tech in deepsy glasbe; nedelja: K4 roza elektro kitch clash. VeČ na v/ww.klubk4.org in 24. 11. • ob 21. uri večer broken beata, nujazza, latina in deeephousa. 20.11. • dobrodelni koncert • ob uri • Manca Špik pripravlja na Bohinjski Beli dobrodelni koncert z gosti (Maja SlatinSek, Turbo Angeis, Žana, Artbeat, Anžej Dežan in plesna skupina Tačke). ■ 24. 11. • Četrtkanje • Café Manana, Kranj - HIP HOP glasba. - 24. in 25. 11. • The White Mungos • Rdeča Ostriga • ob «21. uri 24. 11. predstavitev drugega flma Mungosov, 25,11. pa dijaSki iuf. z začetkom ob 21. uri. ■ 25. 11. • Boris Cavazza Kvartet • Kino center Kranj ob 20. uri. Vstopnico so na vo^jo v ndročr)iskt službi Gorenjskega glasa. naročrte pa jih lahko tudi po povzetju 051/202 200 ^D ptirediíví snto re;!orvirali "On^izie za katerim bo v nKisb âMinm DVOŇANA Koliko let delovanja letos praznujmo ŠTAJERSKIH 7? 20 lat 25 Í8t L_Jt_l: II il_l NasMnii p9tBk Žrebamo r^M^,^ nagiaidnca Na Pungertu so minulo soboto na svoj račun prišli prav vsi - najmlajši, ko so se igrali z mlado kozo, malo starejši, ki so nazdravljali z vinom, dobri kuharji, ki so tekmovali v tem, kdo bo skuha! boljši golaž in na koncu vsi željni zabave in so zaplesali ob ritmih skupine joške ven. Nina Valant Polje, kjer koza pusti največ svojih bobkov, je zmagoval- a koncu starega tio, lastnik tega zmagovalne- dela mesta Kranj se ie dc^ajalo ga polja pa postane lastnik nove domaČe živali • koze. že v dopoldan- Najbolj goreči navijafi so bili skih urah. Tri seveda najmlajši obiskovalci, ekipe tekmovalcev so se po- Zmagovalec pa je na njihovo merile, komu bo uspelo sku- žalost postal gospod zrelih bati najbolj okusen golaž. Za let, ki niti ni vedel, kaj naj na- dober golaž je potrebno veli- redi z živaljo. Zanimivo je, da ko časa in predvsem prava mera dobrih sestavin. Med \ V % % je poleg glavne nagrade, mlade koze, dobil ie njene kuhanjem so si obiskovalci 'drekce', lično zavite v bel papir, kot dokaz, da se je resnič- \ krajšali Čas s pitjem vina Otrod pa so bili najbolj vese li, ker so se lahko igrali 2 mla do kozo, videti je bilo, da tudi da bo kozo kar prodal na « * ^ V, / ÉM K k \ no podělala v njegovo polje. Srečni otroci v družbi mlade koze. /foio-.u*n»vt\» Gospod se je kasneje odJoČil, nt mladi živaid ni bilo nič hu dega, medtem ko so jo otrod zabavali. dražbi. Od koze» pa h golažu. Se enkrat več se je izkazalo, da Mlado kozo Belinko so smo ženske boljše kuharice, kmalu zaprli v ogrado. Po- sa) je bil najboljši golaž tisti, tem se je začela posebna, že ki ga je kuhalo četvero žen- tradicionalna "kozlovsko ma- skih rok. Ko je golaža počasi rtinovalska igra' Kozja ruleta. že začelo zmanjkovati, so na Ljudje so namreč dopoldne svoj račun priáli še največji kupovali srečke, na katerih zabavljači, ki so se zavrteli po so imeli zapisane črke in §te- ritmih skupine Joške ven. Da vUke oziroma polja, kjer naj so bili plesni koraki Še bolj ži- bi koza pustila svoje bobke. V vahni, se ljudje lahko zahvali- boj za kozo se je podal tudi jo žlahtni kapljid, ki so jo z igralec Vilo Rožej in kupil veseljem spustili po svojih Tekmovalci so se borili^ kdo bo skuhal najbolj okusen golaž, eno izmed zadnjih srečk. giHh. /Fwo;Nin»vj!im Igor Kavčki mo tudi sami, na površje pa nastopajo: Viljem Ulčar, li- stopijo negativne vrednote, dija Stenovec, Marko Mur- kot so nevošdjivost, pretiran ko, Matjaž Repnik, Tadeja Po lanskoletni uspešni "firbec", kako je pri sosedo- Knific, Damijan Kozina, É predstavi Poročni list so se letos v Gledališču Šenčur lotili vem je povedal režiser Ka^a Selišnik in Tina Mako- Marko Muiko, ki je režiral tar. V skladu s srečno števil- komedije Marijana Marinca peto predstavo v zadnjih ko iz predstave 5ic>oii bodo Srečka v priredbi Saše Blatnik. "Gre za odsiikavo vsak- desetih letih. Janko in Metka igro premiemo uprizorili ju-prav lepo živita, dokler prvi tri, v soboto, 19.11., ob 19.11 «if a ^ danjega življenja, v zgodbi na loteriji ne zadane večje uri v Domu krajanov v Sense kaj hitro lahko prepozna- vsote denarja ... V predstavi čurju. I «U i m v •S u navwh pmjdtnih mniiři DrU Pi«di|riii v pg^JoraJniah PrHir Slov^mii Crni i ^MKbricv^tlj^obiukkipu fuZoiM^n 1 v Kr^njtu vttk dtlovnik CMJ 7 dp ure jn v po»]r>vi1ii)Qh Voi^t SloviTMid f>iirt4^ i sli» 3 vjto rurořnitko tovilkoh Cebeniak iz dan. !n v sredo, 16., je bil ce. Družba se malenkostno pavsko družbo ga je povabil predstavil mag. Boris Malej, tošnje največje martinova- Kozane, eden od devetih, je dan strpnosti. O meri popi- menja, rekel bi, da zaradi zu- Aleksander Pemuš, prvi pro- pred tremi leti Še župan tega, o zdravih in škodljivih nanjih vplivov: • volitve, poli- motor in predajnik kleti na Bleda. Zanimiv klepet smo nje pri nas. Malo manj množično in za praznik bolj "žlahti^' s Kranjčanko Alenko Drobničevo, poroče- vplivih vinca, o mladem kr- tika, gospodarska pripad- Gorenjskem. Trboveljčanu imeli. In potem smo morali spodobno je bilo v Medani no Žibert. Alenka, magistra Sčenem ali blagoslovljenem nosi. Spet je bQo veliko zani- Marku Pogačniku, ki z ljub« biti strpni, ko so zamigale in po nekaj zasebnih kleteh računalniških ved, je sestra vinu pa smo precej rekli na mivih, veliko Kranjcev in dan sv. Martina. Povsod po Gorenjcev. Na povabilo Ijeno živi v Dvorjah v cer- mične plesalke, ravno prav in kmetijah. Spet ob podpo- odvetnika AljoŠe in žena kljanski občini, včasih je pomanjkljivo oblečene. Uf, ri številnih Gorenjcev. Turi- poslovneža Stojan a Žiber- naši nam ljubi deželi, Tudi v predsednika Kluba ljubite- združeval delo v Jelovici, se hm. Simpatična Mojca Ma- stična kmetija Belica Zlatka ta, "tapravega" direktorja Vipavski dolini, kjer brije Ijev kleti Vipava Dušana Čr« jena volilnem "razglasu" vec je večer sijajno poveza- Mavriča in njegove dmžine družbe Svilanit, ki jo nad- je privabila nekaj manj zoruje odvetnik Hočevar znancev in prijateljev Me- (Mokorel). Stojan Žibert je dane kot lani. A je bilo še bil pri 32-tih direktor Jelovi- lepše! Miza se je šibila pod ce> delal je v Elanu, prek dobrotami, iz krušne peči Abaiike je reševat tržiški je dišalo po stari trti in BPT in skoraj sedel na še- "ihanskem zobatcu", rezal fovski stol v naši firmi. Da se je briški pršut. Dobrot še gresta Alenka in Stojan in Še.. Nekateri so spJakniU rada v Brda ni nobenega z mladim, drugi z belim, dvoma. Zaščitnik Martin je tretji niso hoteli na sUko, bil zadovoljen z nami. Mi z ker, češ kaj bodo pa doma rekli. Kost v roki Zlalka njim, z družbo in vincem. Tudi z novorojencem Mar- h^arko, Sašo, Dušan Mojca Ši^bic, Erna Mokorel, Marija Murnik Boris Malej Mavriča ni nikakršna grož- tinom, sinom Aleksa Klical nja, Takole zgleda taca, ko Še polna Luna je za nami. smo fi snědli najboljše. Po- Nekateri bodo martinovaU nosno je dal Belica okušat tudi ta konec tedna. Strp- sire s planšarije Zaprikraj, nost velja. Naslednjič nekaj Vinoteka in viti otoč KKWI ( stH SUmvUi /Aluori« ihust (iiU prodala loû'nih in buu'livniinin. (lurilnegu prOj{r;iiiiu in pršuta mluilo rciťťi' in hťli>\inri Zlatko Mavrič nigoja, generalnega direk- pisalo, da si želi čim manjše la: "21 dekagramov smo tisti še bolj prijetno pa se mu je iz Beograda. Berlina in Se torja družbe Primorje, je pri- direktno vključevanje države hip, ko umremo, lažji. Torej storilo, in nam vsem, ko je kaj. šel martinovat tudi Franc v gospodarstvo ter ugodno je 21 dkg naša duša,,.." In za , ___ Čebulj, župan občine Cer- podjetniško okolje, Hm! Je dušo sta zazvenela, vedno kije, ki so ga prav tisti dan fejst poba, v njegovi Športno- prijetna Anja Bukovec, in pošteno žajfali v nekoč tudi rekreativni druščini "Gon- ob harmoniki janež Dovč. njegovem tedniku Demo- ga" pa ga kličejo Magister. Akustika, bravo! Zabavlja-kracija. Če slika ne bi imela Star znanec ajdovske podjet- ški župnik "Franc Brodet" ozadja, mislim na sode, bi niške družbe, zato tudi Vi- je povedal, da je šel v svet, bila na moč podobna tisti iz- pavske kleti, je Henrik Peter- ker bo v Ljubljani minaret pred nekaj dni, ko je trojica, nelj iz Podreče, velik igralec ter da mu ni žal, ker živi v Dušan Čmigoj, Zmago Ger* taroka, zdaj Izvršni direktor celibatu, da mu je pa žal, Šak, direktor Gradbinec Gip- kranjskega podjetja Kron Te- ker nima tašče. Smeh! "In a, hčerinske družbe Trimor- lekom, v obdobju, ki se ne kaj moram zdaj narediti?" ja in župan Čebulj, podpisa- omenja več, pa predsednik je posmehljivo vprašal Dula predpogodbo za cerkljan- izvršnega sveta občine Šan Črnigoj, ko je Franc ski projekt Taber. O tem, da Kranj. Za omizje je tokrat Brodet blagoslovil vince. r-T'^ =1 Pred nakupom je obwzna brezplačna dc^MtaciJa Delovni 615:10-I7.petek 1018, sobota 9-11 telefon: 234-39-59 LKSTS) PARKIRNI PROSTOR» II. KRATEK Sendvič Gorenjec vpraSa Ljubljančana, Če ve. kakien sendvič dobi na Gorenjskem? »> Kuhan fižol na pol vmes pa kisla repa. arxt Mettek;, IMAOIC« dovolj in jim je pri kavici re- "Veš, KomendČanom sem v kla: "Za ljubega bcgai dejte Sel povedat, da danes cajtn- Yj^Q^ y^^^j^ prîd'te že enkrat vse tri sku- ga ne bodo dobili, ker ťko paj, da bo pes samo enkrat hudičevo Itjel" lajal." ZA ODRASLE Vfr» Pfcbvi^k. ZalM Kava Kakšno kavo pijejo Gorenjci; Šnops Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je. da ugo« Krmljenje Kako Gorenjci krmijo kokoši? Tako, da v posodo nasujejo Po dvorišču krevsa kura s koruzo in pšenico, ter jo pO' samo eno nogo. Obiski z Kavno zrno navežejo na vr- Gorenjec je ležal na smrtni tovite pravilen odgovor vico in ga pomakajo v vodo. postelji, ko ga je obiskal pri- in nam ga poSljete naj- juhica krijejo s steklom. Hladilnik Dolenjskega se Čudijo, kaj je kuri. "|a, veste, sem ji eno nog'- jatelj in sta skupaj obujala spomine. Ko pravi umirajoči: "Se spomniš veselice leta 1950, ko sem na srečelovu zadel liter šnopsa?" Prijatelj mu pritrdi, kasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod lifro uganka, pripišite rešitev * ime in priimek na številko 031/69* n-11, ali po pošti na Co-remski glas, Zoisova 1, co odrezala, da sem za vas steklenica je pol- 4000 Kranj, s pripisom Zakaj Gorenjec ponoči iz- skuhala kurjo župco," se ^^ posteljo, )az 23 Ti$oč ugank za odra- klopi hladilnik? Zato, ker se boji, da bo v njem tudi ponoči gorela lučka. pohvali gospodinja. Poštarja ne morem več spřti, pa te prosim, da jo zliješ na moj grob t" Prijatelj se skloni pod se.' Lajež Tri prijateljice vsako jutro izšel, je lito kot iz škafa. pijejo kavico pri Micki. Naj- "Veš kaj Franci, danes pa prej prede Francka in pes cajtngov ne bova raznašala. [a. Nato s pomočjo palice ker tako lije," pa sta šla lepo Franci in Janez sta po Ko- posteljo, izvleče steklenico mendi raznašala Gorenjski celo poloka: glas. Na torek, ko je časopis ujgj ^^ ^ameňi prijatelj, če Na svet prideČ z dvema pol s časom zgubiš in kaj je ostanek, ki z njim živiš. gre najprej preko mojih led- vic I" pridrsa Pepca in pes Še bolj za peČ. laja. Francinu pa dušica ni dala Seks Nazadnje že zamuja jezlč« miru. Izgine in se vrne čez Gorenjci trdijo, da je seks na Špela in pes se trga na dve uri moker kot miš. "Ja, slab posel! verigi. Nekega dne je bilo kje si pa bil?" ga vpraša )a- Vedno vlagajo več kot pa tega pasjega laježa Micki nez. izvlečejo. Drage bralke in bralci, vabimo vas k sodelovanju. Med prispelimi vici. karikaturami, aforizmi, stripi in drugimi smeSnicami bomo enkrat na mesec izbrali najboljšega in ganagradiii z lepim darilom. Vaše prispevke za rubriko HUMOR pošljite na naslov: Valerija PovŠnar Kavčič. Go- renjski muzej, Tomšičeva 44. 4000 Kranj. Nagrado za ta mesec prejme Vera Prelovšek iz Zaloga. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, In drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Po novem bomo podarili po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev uganke iz prejšnjega tedna se glasi: slikar. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Miha Berglja. l/SA^fM SMo SK {C I i/ACt IMKASAMT* H>A3 ' PA ZPiJP^ gl^AciuiMl A&ËfOTi. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "1969 TŽČ" ^^ dolgo časa tudi sami ve- kar se vam bo poznalo tako kar ste precej pogrešali v zad- ste, da imate drugačne cilje, pri plačilu kakor tudi pri vaši njem Času. V roku dveh. treh Rada bi vas vpralala za mojo Že na pomlad naslednje leto samozavesti, ki vam zadnje let se vam bo izpolnila želja s/ulbo, kaj lahko phčokujem v se vam bo kar sama od sebe čase dela težave. Čisto v pla- in bo začel s svojo firmo, kar prihodnosti. Ali mi bo uspeh ponudila čudovita pri lož- niranem roku vam bo uspe-dokončati šolanje? Ali obstaja nost in zagrabili jo boste z lo dokončati šolanje, za ka- je tudi prav. Z naslednjim rojstnim dnevom pridete verjetnost zadetka na lotu? obema rokama. Gre za po- terega ste se odločili. To je pod svoje osebno Število 10, Zanima pa me tudi partnerje-i^a služba. Želim i^am fe obilo uspeha pri vaïem delu in hva- la za odgovor. Ne glede na to, ali vam v služba tako v državnem a službi podaljšajo delovno zasebnem podjetju. Karko dobno delo, ki je povezano z bila zelo modra odločitev in kar predstavlja kolo sreče, razgovorom, ki ste ga že ne vidim vam kakšnih po- Zato boste v tem letu ime meli- Možnosti pa bosta v sebnih težav. V partnerskem največjo možno srečo pri bistvu dve. Obeta se vam odnosu vam še naprej vidim lotu. Lahko vam pomagam s razmerje, oziroma vas zaposlijo za nedoločen Čas, vam ta siužba ni namenjena, saj Maksimalno boste uspešni se že boste odloČili, bo pra vilno, oziroma za vas dobro tako kot do sedaj, se pravi Številkami, ki so samo za dokaj v redu. Lahko pa priča- vas in upam, da vam prinesejo finančno srečo; 8, 9,10, 12, 19, 20, 35 in 36. Še enkrat, srečno! kujete lepe spremembe z njegove strani, saj se bo začel bolj čustveno odpirati. HOROSKOP TANJA in MARICA fk Oven (21.3»-21.4.) splet okoliščin vas bo prisilil, da boste naredili drzen korak, ki ga sicer ie niste nameravali storiti. Posledice, ki sledijo, vas bodo prijetno presenetile in žal vam bo za vse tiste dni in noči, ko ste razmišljali drugače in se- veda nič naredili. Bik (224. • 20*5*) Zajela vas bo panika in strah, da so vaše želje neures- ničljive, vas bo tako zablokiral» da ne boste sposobni treznega razmišljanja. K sreči vas bo nazaj med obla- ce ponesel telefonski klic oziroma sporočilo, ki vam obeta marsikaj dobrega. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Predolgo časa ste se skrivali v senci drugih ljudi. Krna- u bo prišel čas. ko boste s svojimi darovi rešili zelo coČljivo situacijo. Bodite previdni in ne dovolite, da se zopet nekdo drug hvali z vašo zmago. Težko pričakovano sporočilo vas bo spravilo v dobro voljo. Rak (22.6.-22.7.) Kadar ni vse tako, kot si vi želite, ste hitro razočaram. Ne dovolite si takih občutkov in se navadite biti strpni. Vaših "pet minut" bo prišlo tako ali drugače. Kar se tiče poslovnih zadev, se boste soočili z dejstvi in začeli z realizacijami. Lev (237. • 23.8.) bodo ujeli vašo Preteklost In z njo povezani spomin prihodnost oziroma sedanjost in vaše Življenje bo s tem postalo Še bolj nemirno, kot je bilo do sedaj. Postavljeni boste pred več odločitev. Naglica - to ni rešitev. zadevo vam lahko le še poslabša. Devica (24.8. • 23.9.) Dobrih novic boste zelo veseli, kdo jih pa ne bi bil. A za vas boto posebnega pomena. Na delovnem področju se boste začeli pripravljati na spremembe, ki so vam jih pred časom obljubili. Dela bo veČ kot dovolj, tako da boste konec tedna posvetili sebi. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Vesolje vam bo naklonjeno, tako da boste uspešno in lažje premagali težave v poslu in tudi v osebnem življenju. Kar si nestrpno želite in iščete, boste našli. Ne izzivajte usode, ampak se naučite sprejeti tisto, kar vam je trenutno dano. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Nekdo od vas pričakuje odgovor, istočasno pa tudi od» krit pogovor. Na to se še nekaj časa pripravljate, tako da je že skrajni čas. Staro upanje, ki ste ga že zavrgli. phde spet na plan. Potrudite se in dajte vse od sebe, da vam sreča spet ne uide. Strelec (23.11.-21.12.) Veseli boste, da 5e ni prišel čas, ko bi se morali odločati. Tudi to Še pride - morda prekmalu, čeprav ste včasih neučakani. V naslednjem tednu se boste posvečali družini, oziroma ljudem, ki jih imate radi. Kozorog (22.12. - 20.1«) Uresničila se vam bo dolgo pričakovana želja. Res. da bo prisoten strah, a želja po uresničitvi bo večja. Vse preveč dolgo ste v sebi skrivali taka in drugačna čustva n ravno pravi Čas je, da se vam začne odvijati. Ponedeljek bo vaš dober dani Vodnar (21.1. -19.2.) Prijatelj, ki vam vedno stoji ob strani, vas bo prosil za uslugo. Vzemite si Čas zanj, saj vas bo resnično potreboval. To vam seveda ne bo težko, saj znate tuje težave veliko bolje reševati, kot pa svoje. Veseli boste novic o denarju. Ribi (20.2. • 20.3.) Vreme bo na vas precej vplivalo, zato bo vaše počutje v naslednjem tednu precej nestabilno. Svoja Čustva in občutke boste skrivali pred drugimi, čeprav to nikakor ni dobro zdravilo. Nekdo, od kogar boste to najmanj pričakovali, vam bo stal ob strani. i NAGRADN/ i Á KRZ; NKA « ft Sistemska tehnika Za izžrebance prispeva nagrade S VlEâMANN r t : v ^ 4 S • Viessmann. d.o.o., C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon: 02/480 55 50, Telefaks: 02/480 55 60 http://www.viessniann.com, Brezplač. it.: 080 10 11 klz@vlessniami.coiii I t Vse se ujema: Vrtotec Korriponent® zâ celotno penfen^ ogrevania 1. nagrada: kolitaitica tottte 2. nagrada: dIoKron: 3. nagrada: maHca; Tri nagmde prispeva Gorenjski glas Rešitve knldnke (nagradno geslo, sestâvljeno U črk zoáTeviičeníh polj In vpisano v kupon Iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicđh do srede, 30. novembra 2005, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice fahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. t i ^^^ \ * I® t ři ^^ J * .X J i I- s«, I Regulacije VHotronic za stenske Kotle vam nudijo vse rrKsnosti za toplotno uctobje. regulirano po vaših željah. Ko so riastav^jene po vaših željah In potrBbah, urejajo regulacije Vitotronic mnoge funkcije samodejno, če razen tega èe želite izvesti k^^o în<)ividualno nastavitev» je to s preglednim rokovalnim poljem regulacij Vitotronic z osvetljenimi tipkami in velk kim prikazovalnikom z besedilom cisto preprosto. Regulacije Vitotronic samodejno prestavijo čas iz zimskega r^a poletni in se kot vremensko vodene regulacije odzivajo na nihanja zunanje temperature. Vse pripravljene udobnostne funkcije, kot so "party" în varčno obratovanje ter počrtnlštó program, I^Ko poženete s pritiskom na gumb neposredno na regulaciji ali na daljinskem upravljanju z en^o rokovalno površino iz dnevne sobe. Regulacije Vitotronic so pripravfjene na spremembe prihodnosti. Ne glede na to, ali boste Kdaj dograjevali ali vaš ogrevalni sistem dopolnili s solarnim sistemom. Regulacije Vftoťronic bodo sodelovale. Plinski stenski kondenzacijski kotli Vitodens so pripravljeni za integracijo v komunikacijske sisteme. tVÛKQVA HUO.6. WIÉM QUHUASTA cev2A NA KOLO AVTA KRMNA SKEM MU$UMAN I^C POOOLGO. 2ANAKA. VATA ZANAKi iuUE KOtCTAJL tJOU» REP» PAPtOA t • POlOTOK V KANADI T1UVA iJ • m-^ vtip^ TOMD Koviècî »SA Preprosteje ne gre: utfobje s pritiskom na gumb Preglednost je pomembr>a: menijsko vodena upravljalna erx^ s prikazom vobTiki besedila KW0C: MA BitAHKO »LAK VEĆJfćOU« OOBBifíK ÛUS Sf'ÛOBUÛA OOeUAUdK ZASTOJ. NIC* OTKOW PRI KRST^ SA^TCK •SKOM ORAGO &UT eRAZUSKO MESTO KOVEH REK HA MeûZEU-SKEM oJStc 6UVM0 msn rrALUE Auen&KA IÛMUA SAJUNER bKEV 2 1 21 UMRU ZASTAVA HADAOGU KAKADSKt pevEC I» asracc BAM fiALlSKO HOAJE ŽRTVEMK ANTON NANUr OVEH,IO lUfiTRKA (POOl UJM AMSttiKA IQRALAA (SANORAI 6 9 HUnEVAL ytuct 10 lATEHSKA DÛfiA CAGAN WtA 13 RVM OVfUT)U ROTA A1& DMLÛ UGAHM OfVJI KQZEl GRiKA OSVOeO' OUiA PROITTA POKRAJHA KRAfU 16 TAJNK BBRANA DRUŽBA 7 SLAL^OKST (FRANC) 12 17 KL VOJVOOtC DOVA VEM UttCřfíM flOAA HOVMAWA vmTA 15 AHDf&J HKLAVC lAPPOUm HIROeUU 14 18 mAV nwn 19 iáň JAMSKI PIM lAER < I. . . j .rU Lidije Pritržnik in profesorja Janeza Smrdelja./ FotetAiHReth Marc , $ Wt*,, e* «f ^ Popotovanju skozi modne dodatke v Pozitivi. / fm« r.^a dmi Marc Cirardelli in Miran Alešič. /mo Airiíoth '/RTIÏVIO GLOBUS Shakira razkazuje le trebuh ShakiiTâ se v javnosti nerada pojavlja pomanjkljivo oblečena, saj je v resnici zelo plaho dekle, pravo nasprotje tistega, kar ^ prikazujejo glasbeni spoti. Latino pevka, ki je bfla na podelitvi MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad izbrana za najboljšo žensko Izvajalko, občuduje ljudi, ki imajo pogum pokazati golo telo. Sama zapeljivo mrga s trebuhom le zato, ker se s tem strinja tudi njena mana, več golote pa ni pripravljena pokazati, sa/ je preveč sramežljiva. Anastacia bolj seksi kot prej Anastacia, ki je pred dvema letoma premagala raka na dojki, se počuti bolj seksi kot kdajkoli prej. Ameriška pevka je sprva mislila, da se bo po operaciji počutila neprivlačno, vendar se sedaj počuti še bolj ženstveno. Rada bi spremenila stereotip o rakavih bolnicah, mnogi namreč menijo, da izgubijo ženski čar. Anastacia s svojim močnim glasom in energičnimi nastopi dokazuje, da je v odlični formi, pomoč ]e ponudila tudi kolegici Kylie Mi» nogue, ki se §e vedno bori s smrtonosno boleznijo. Princesa Sajako postala meščanka japonska princesa Sajako je s poroko z navadnim driavijarom izgubila cesarski naziv princese in bo odslej živela kot meščanka. Zakon z urbanistom |o5iki-jem Kurodo je podprl tudi njen oče, cesar Aklhita, ki se je v nasprotju z japonsko tradicijo udeležil skromne slovesnosti. Sajako se dobro privaja na spremembo življenjskega stila, 2 veseljem se loteva gospodinjskih opravi!, naku- puje v superma in se uči voziti. Kathleen je skrivala revmo Kathleen Turner se poslavlja od Holly- wooda, saj sovraži ameriške filmske režiserje, ki Jih zanimajo le mlade igralke popolnega videza. Legendarna igralka, i je dolgo bolehala za revmo» bo svojo kariero nadaljevala v Evropi. V preteklosti se je pretvarjala, da je alkoholičarka, saj se je bala, da zaradi bolezni ne bi dobila dela. Ker je jemala zdravila, je imela ohromele roke. zato ji je koza- da ima težave rec večkrat padel iz rok. Ljudje so mi alkoholizmom, kar ji je ustrezalo, saj v HoKyv^oodu vloge lažje dobijo alkoholiki kot igralci z revmo. Nina Majcen je iS-letna dijakinja ekonomske gimnazije v Kranju. Po končani gimnaziji želi nadaljevati študij na Pedagoški ^kuiteti, smer matematika in računalništvo. Trenira disco dance in jazz balet v plesnem klubu Tinča, V prostem Času pa se rada sprehaja in ukvarja tudi s tenisom, rolanjem in kolesa rje nje m W®'® c.njjirt«