Jfenieft" iskaj* mk petek aa eeli peli, io T«ti* P« potti n celo Isto 4 gld. SOkr., sa pol Iste S «1. 40 kr., u fetart leta 1 fl. tO kr. ▼ tisfcarnlci sprafrMana sa —1» loto 4 gL, ss pol Ista 2 g]., aatosrthtol gfi. ako sadans na ta dan prasni*, ialds .,D—ies* das ptfi#.
Tečaj XXXm
V Ljubljani, 18. grndna 1885.
LM SL
JAKOB
git^ slikah, ktere
goreča, in naj se aatoraj daruje^o tndi v nafti škatyi st. Ohkojile in pobožne molitve veličaaolvn,
Konečno imam So eno vdiko prošnjo do vas. Upam, da mi jo boste toliko manj odhiti, ker sedava naše brata
oo ven i
veri in kervi; mislim namreč katoličane
v keki ren w hodi oo živeli stoletje; »s le em jim je dano veoeliti aa očitno svoje vera,
po usmiljenji Božjem in gpostoljskega eedeža knezoškof Iranski,
vsem vernim tvoje Beofije blagoslov od Gospode m Usedi*
)
sa ktero oo junaške darovali kri io življenje, blago io premoženje. Po tog srečni spremembi sa m polagosua Jele ustanovljati katoliške fare in škoflje, in mod dn^fim oo je setela tndi zidati nadškofijska stolna cerkev v KatoHčaaje pa oo revni, jako revni v rasksiaiki obilno pomoč v
Iamimni
oerajeveoi. krajih, in ko
IfcriUe
storili
► dobivaio razi ajo katoBtenje bi tedaj <We.
pa, ljabi meji. imsmo staven vesele priliko blagoslova, «bU Bog, tadi prav isfestoo potem lota praznik noomadeino spočeto Bo^je Moleče o pooebno goračnootjo praznovati. In to žaloetni poved >o aeslišan Zločin, kteri se je zgodil nedavno, ne sfcor po kakem dmačina, kterega pa vendar odobrava ▼ naši Avstriji; kteri oo je zgodil, ne ta v naši s^i domovini, pa tndi ne v kak« oom kota ssšoga cesarstva, marveč t njega ■ mesta somom, aa Dansji, po bogookrunskih žalijo čast in prednoat Marijino. Glavno reeniee naše sveto vere: da je Maifja zsursj dsviška mati Boija, so ss po njih gerdo snunotile. Od tod nastane za nas stroga dolinoot, toliko pognsume eo potegovati za čast aaše matere; dolžnost Njo in Njenega 8ina odpuščene proeiti, in o toliko priserčnejo ljubeznijo popraviti sramoto, ktere jo je zadela od drago strem. V resnici! Ko bi mirno godali, kako ravno na naj odličnejšem mesta naše domovine Marijo, mater miloeti Britfe, mater usmiljenja, dejal bi, od oebe pehajo ali bi se nam ne zdelo, M tako ojotro sodbo Božjo nadenj klkoK? itrašno na Je paeti v roke živege Boga" 10, Si.) Dvignite ee tedaj vsi vi, kteri si v čast biti otroci Martini! Naj je v prihodnji prazaik pobožnost vaša tndi iz tega vzroka toliko] in nai se j
pravičnoeti Bo^ji v zadostenje
hi predkevtoli
in
ter pokazali sb eoem delovne ksr-abezen do vere, domovine ia bratov naših, te
katoliški stolnici v " nje visokemu namenu. O, kake bi ss
še aodavos Turek
divjal, katolik pa sdihoval ped jsrmom nevernikov! O kako sladko zadosten)* bi aam bilo, če bi ti kdikoekrat bi ss glasili, spričevali kerščansko režjjivest ter seznanjali: To je storila katoliških Kranjcev živa vara! Kako M nas SMralo konečno tohUttti, te bfl bi vsaki glas zvona kot hfe, preffinjajoč oblake, aa Boge usmiljenje ia blagooiev aad nas, ki saw jtt
teli
takim delom M reo oni lspis to dostojaeje loto, ktero mo praznovali v test s »v Cirila ia Metoda; kajti rodilo bi ss iz te gobami in oo test is slavo isto vera, msoavala, za ktero sto dešsvsls ia
truda.
Nočem drassga navesti, da hi ker vem, o kom govorim: te to priče msrsiktera cerkev v
in veličastno zvonjenje. Zete le oamo svojo prošnjo ponovim, in gotov oom si, da ne bom oorsmetea. (ratf napravijo častiti gospodje duhovni peothji kak " dan, kterega izvoliti oo njim prepušča, v to i rovanje.) Oe bi od nabranega denarja kaj ss en dol porabU sa katoliška srtrijeoe v Boeuiji, dmi pa se ooe v Bolgariji. Iz obeh detel aaaneč asm dsbu sOoo prošnje sa postoč in oorteo M le islsl, ko hi mogel nsHfeti, zlasti, ker so prosilci naši rojaki — Slovenci is Kranjske in Stsjsrske.
Sedaj pa, dragi BMji, vas priporočim assai|jeqja Bdjfsma, ki ima obilno darov sadaAo da i njimi poplača vsako dobra dele, ktero smO
besni do Njega in Njemu v čast storili. Njegov blagoslov nsj je in ostane zmiraj z farni! Amen. V Ljubljani, 38. nov. 1885.
Jakob,
knoioškof.
Prečka, Frančiškanska in sv. Katarine. Domača stara tarna cerkev v St. Vido je vender še preteona za toliko ljudstva.	(Konec nasL)
▼lin premišll«-
Spomenica
na
oeeMteletaiee fare Št-Vidske nad Ljubljano.
Nokteri zgodovinski posnetki
1086—1885.
Sootavil Sentvidčan.
(D^Je).
Tlaka in zidanje Šentviške cerkve
O tlaki bi oe dalo marsikaj pisati, ker pa reč ni kaj prijetna in je tako minula, bodi le kij malega opomnjeno.
Nadvojvodi in vojvodi oo imeli navado, svoje junaške viteze obdarovati o tem, da oo jim v vojski pridobljenih krajev dajali v last, ali pa v osjem, in ti so jih izročevali v obdelovanje delavcem ali kmetom, kteri oo pa zato ovojim gospodom dajali deoetino.
Lesno berdo je bilo kupljeno od ljubljanskega ho-spitala L 1778, in grsjščak jo dobival pri svojih kmetih deoetino.
Pri Gradaški grajščini so dajali kmetje navadne gosposkine davke in delali tlako na polji. Kočarji (kaj-žarji) pa so delali malo tlako. Tako izkidavali gnoj iz hlevov in ga trosili po travnikih in njivah, repo in korenje pulili, obrezovali in v jamnico opravljali, perilo izpirali; seno, otavo, oteljo spravljali pod štreno in k vsem večjim praznikom pometali dvorišče pred gradom.
Vsak kerčmar plačeval jo po 80 beneških šilingov od kerčme, lončarji pa oo prinesli sv. Jurija dan tovor piskrov v grad. Ds so te tlako gotovo opravljali, na to gledal je oskerbnik in ta jt. bil 1. 1800 Gregor lotenič.
Dobri stari grajščaki so bili skerbni varhi ovojih podložnih kmetov, katere oo k dobremu napeljevali in delavne v posestvu branili. Kmet in njegova družina bila je navezana mi kmetijo, katera oe je morala v dobrem stanu ohraniti; zanikernega delavca odpravili oo o kmetije in jo dali bolj pridnemu.
Že cesar Karti VI, Marija Terezija in cesar Jožef oo skerbeti, da si luoet opomore in tergovina razširi.
Ljudstva je vedno več in pridobiva ei premoženja ▼ blagu in denarjili. Francoske vojoko oo tndi pri nas, ali francooki vojak je prijazen Človek. Teh vojakov je pri kmetu po 12 ia stanovanji čez zimo, kmetovi otroci oo vedno mod njimi in jodč ž njimi pri mizi. Voe kaže na to, da oe časi boljšajo sa kmeta, zemlja rodi obilo sadu, kmet je bolj spoštovan in prijazno sprejet pri gospookL
Zdravi časi, dobre letine, dojo kmetu upanje na večno prihodnost V Št Vidski fari je takrat rojenih okoli 110 otrok, aierličev je le pri 70 na leto. Zakonov je sklenjenih na loto po 90 parov. Neveeta prinese seboj po 5 cekinov, skrinjo polno platna, ksj žita io mlado kravo.
V takem srečnem družinskem življenji, pri prijaznem podučevanji, v pobožnih društvih, oe oživi oooeokina družbena moč. Pervi med ljudstvom, duhovni učeni in pobožni, shajajo kerščanske čednosti pri faranih. Že oe je iz stare St Vidske fare legilo 8 novih fari: Pograjate, Horjulskn, Dobrovska, St Jošta, Gernoverška,
Večerne molitve.

(Dalje.)
K oo. Mohoiju in Fortunatu. "" Predglasje. Sv. Hermagor in Fortunat, mar-ternika Kristusova, ponižno vaju prosimo: prosita sa nas, da se bodemo kdaj z vama veselili v nebesih.
V. Veselite se v Gospodu in poskaknjte, pravični!
Od. in radujte se vsi, ki ste pravega serca.
Molimo.
Na priprošnjo Tvojih marternikov os. Mohorja in Fortnnata prosimo,-o Goopod, prošnje svoje Cerkve po-tolažen sprejmi, da po premaganih zopernostih in vsih zmotah, v varni prostosti Tebi služiti zamore.
K sv. Nikolaju.
Predglaoje. Duhoven in škof, v čednostih poter-jen, dobri pastir svojemu ljudstvu, prosi sa nas Goopoda.
V. Gospod ga je ljubil in ozališal.
Od. S častno obleko ga je oblekel.
Molimo.
O Bog, ki si sv. škofa Nikolaja z brezštevilnimi čudeži ozališal, dodeli nam, da po njegovih zaslugah in prošnjah bodemo peklenskega ognja rešeni.
Za mir.
Predglaoj o. Dodeli nam, o Goopod, mir v naših dnevih, ker nimamo druzega, ki bi oe vojokoval za nas, kakor Ti naš Bog.
V. Naj nam bo mir po Tvoji moči
Od. In obilnoet v Tvojih stolpih.
Molimo.
O Bog, od kterega pridejo svete želje, dobre misti in pravične dela, dsj svojim služabnikom taki mir, ki ga ovet ne more dati, da bodo nsše serca Tvojim zapovedim udane in po zatertem strahu sovražnikov časi s Tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.
Pooebne molitve za vsazi dan v tednu.
V nedeljo.
Molitev ov. Tomaža Akvinskega.
Dodeli mi, o milostljivi Bog, da to, kar je Tebi prijetno, reenično spoznam, goreče želim, modro iščem in stanovitno spolnnjem. — Dsj mi na znanje, kar hočeš, da etorim; dsj pa tndi moč, da izpeljem, kakor je treba in moji duši koristi 1 — Dodeli mi, Gospod moj Bog, da ne padem ne v sreči in ne v neereči, da se v sreči ne prevzamem, v nesreči ne obupam; — da se drnzega ne veoelim, razun kar k Tebi polji; da pa tudi čez drugo ne žalujem, razun k%r od Tebe odvračat — Nikomur dragemu ne želim dopusti, pa tudi nikomur dragemu se no bojim zameriti, kakor samo Tebi — Goopod ; naj se mi studi vse fcsano in nečimerno, ljubo pa naj ari bo vse Tvoje zavoljo Tebe! Ti' pa, o Bog, čez vse!
Nsj mi merzi voako veselje, ktero jo brez Tebe in nič naj no želim, kar je zunaj Tebe! — Naj me veeeli, o Goopod, voako delo, ki je za Tebe; zopern pa naj
mi bo vssk počitek, ki je bres Tebe! — Dej mi, Gospod, da svoje serce večkrat k Tebi povzdigujem, in da zavoljo svojih zanikernosti resnično žalujem s terd-nim sklepom pravega poboljšanja. — Stori me, o Gospod, pokornega brez ustavljanja, revnega brez zaničevanja, čistega brez nečistovanja, poterpežljivega brez goder-njanja, ponižnega brez napihovanja, veselega brez ra-znjzdanja, žalostnega brez kujanja, resnega brez puščob-nosti, nrnega brez prenagljevanja, previdnega brez obu-povanja, resničnega brez nkanovanja, delajočega dobro brez prevzeto*aDja, svariti bližnjega brez zgledovanja, z lepimi zgledi mn svetiti brez potuhovanja i
Daj mi, Gospod Bog, čnjoče serce, da ga nobena prazna misel od Tebe ne odterga, dej blago serce, da ga nobena ostudna želja ne potlači, daj ravno serce, da ga nikdar slab namen ne popači, daj hrabro serce, da ga nobena britkost ne podere, daj prosto serce, da ga nobena hudobija ne razdore.
Dodeli mi, o Gospod, moj Bog! pamet, da Te spoznam; marljivost, da Te iščem; modrost, da Te najdem; — obnašanje, Tebi dopadljivo; poterpežljivost Tebi prijetno; stanovitnost, Tebi do konca zvesto. — Daj da vživam Tvoje dobrote tukaj po milosti, tam v domačiji pa Tvoje veselje v večni časti, ki z Očetom in sv. Duhom živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
(Dalje prih.)
Božiftnioa.
Pred beUehemshimi vratmi.
Igra v enem dajanji.
Osebe.
Rahela, Noema, Lizabeta. Abigajl, Jndita, Orfa, Sara,
Estra, paatarice. Elijezer mali Estrin bratec.
Spisal J. Bonnel.
(Konec.)
II. Prizor.
Poprešnje, Elizabeta.
Elizabeta (Tadigne Noemo ter jo objame). Draga Noema, oh! kedaj te že nisem videla I in kako sem zdaj srečns. Nisem mogla umeti, zakaj ti, ki si tako nedolžna in dobra, ki te vse betlehemske hčere čislajo ko angelje, ljubijo ko sestro, zakaj nisi šla z nami na povelje nebeškega poslanca. Zjutraj, ko sem klečala pred alamneto posteljico nebeškega Emanuvele, sem mu razkrila svoje skrivno terpljenje. Marija, ki me je videla jokati, pripogne se k meni ter mi reče, ona je namreč vse vedela in razumela, reče tedaj: Tolaži se, ona, zaradi ktere plakaš, ker je ni ti, tvoja draga Noema —.
Noema. Moj Bog! kaj imenovala me je?
Elizabeta. Tvoja Noema bode kmalo prišla, da, kekor ti, poklekne pred Odrešenika, da mn preserčno roko poljubi ter sprejme zagotovilo njegove nezmčrne dobrote.
Noema. Ceščen bodi, o moj Bog! češčena moja mila nebeška Mati!
Rahela. S teboj bomo pele, Noema, pesen za-hvale in ljubezni.
Abigajl. Hvaljen bodi Jezus!
Sera. Draga Noema, jutri idemo skupaj gledat Odrešenika.	. .
J u d i t a. Pa ne pojdemo s praznimi roksmi, kakor
smo Šle divi.
Estra. Saj je res: tsko smo bile nevedne, da nismo nič prinesle božjemu Detetu.
Judita. Ubogo Dete! Se vč, da nismo bogate, e ono je še bolj siromešno.
Elizabete. Videle smo nj«g» revščino: oh! še zibelke ninm.
Orfs. Vrabci imajo gnjezdo, svoje drago in mehko gnjezdo, ki jih mraza varnje, ia Bog, ki tudi nsj manjšega tička ne pozabi, sam nima kam položiti svoje glava.
Elizabete. Njegova ljubezen ga sili sebe pozabiti, in skerbeti za nas.
Judita. Zato pa ne bodimo nehvaležne. Jes s dovoljenjem materinim ubogemu Detetu ponesem mehko in toplo blazinico.
Abigajl. In jaz — pogrinjelo iz zelene tkanine.
Estre. Ko bi bile jaz bogata, podarila bi mu toplo volneno odejo; to bi bilo boljše ko slabo seno, ki mu je posteljica, in bi bolj grelo kakor dihanje voliča, ki stoji pri jaslih.
Sara. Jaz mu podarim lep sat medu, kterega sem dobila od Efrajma brata.
Orfa. In jaz mu ponesem polno letvico ovčjega mleka.
Rahela. Jaz pa dobro povitico.
Sara. Povitico! Rahela, povitico otročiču, ki šteje par dni starosti!
Rahela. Ce pa tndi malo poskerbimo zaljubes-njivo Mater in za Jožefa ne bode odveč.
Sara. Oh! se vč, de ne.
Noe me. Milo Dete, jaz ti podarim s svojo revščino skesane solze, ne zaverzi jih oe!
Estre. Vidite, moj bratec Elijezer hiti ves truden sem od Betlehema: kaj novega nam bo li povedel?
IH. Prisor.
Poprešnje in Elgeser.
Elijezer. Estra. Estra, ne veš li? Iz Jeru-zalema gredč trije mogočni kralji s obilim spremstvom, z bogato obloženimi kamelami in z vojaki.
Sara. Oh! morda našemu Odrešeniku kaj žalega
storijo?
Orfa. Poslati mu hočemo starajo naše brate, da naj ga branijo.
Judita. Klicale bodemo v Boga vojskinih trum.
Elijezer. Pri miru bodite: tujci nimsjo slabega namene. Svetla zvezde, podobne zlati svetilnici, gre ne nebu pred njimi in jim kaže pot; ravno nad hlev-cem se je zvezda ustavila, kakor bi hotla reči: »Tukaj le je!a Potem so kralji vstopili, jez sem se ssgnjetel med njihovo spremstvo. Padli so pred Detedom na kolena, molili so ga, ter mu darovali od dresih zakladov, še celo svoje krone položili so njemu pred noge.
Rahela. Včliki Bog, kaki čudeži ae godljo v teh dnevih in kako Ti svojo slavo razodevaš!
Judita. To čudovito zvezdo napovedovale so že
davno naše sv. bukve.
Estra. Vedeli smo tudi, da bode Mesge rojen v Betlehemu na Jndovskem in da pridejo kralji od Jutra, nesoč mu bogatih darov.	_	. .
Elijezer. Pa še nekaj, Estra: vsak ismsd kraljev je imel pri sebi plemenitega služabnike, ne mnoga večega od mene, ki je nosil venec dišečih cvetic.
Rahela. Cvetic, znamenje nedolžnosti in čistosti mladih dni.
Elijezer. Vidite, ko so trge mladenčeH do jaslic prišli, darovali so svoje vence, in Jezužček jih je gledal smehljaje; takrat sem jim pač zavidal toliko srečo, in vse bi bil rad dal, da bil bi tudi sam deleAsn.
Kar inako se mi je storilo.
Rshela. Elijezer, ti boš Jezušku daroval svoje detinsko dobro serce, in teko rad bo sprejel tvoj der, kekor vence imenitnih mledenčev.	-_.
Elijezer. Oh, zares! fljemu dem svoje ssre* svojo kri, svojo dušo in vse — če jo trebe, tudi sv^fe življenje.
Rahel*. In zdaj pa, noje Matrice, vn stepaj pokleknimo, hvalimc Boga, ia polne goreče ljubezni sa-zličimo pernat veselo za Božič.
Vse skup: 81ava sim — Rasle se dol ia višava! ZrelHiar j« prišel as svet: Kako adaj lapč bo »vet*! Prieeiel sgnbljeni je mir Naš ljubi oobeiki Pastir.
Slava, slava f
Zdaj kličemo vsim stvarčm, Nesmtfrn* hvala bod' Bogd, In mir na semlji dobrim ljudem!
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Ljnbljane. (Najnovefti ljubljanski pastirski Ud so Sarajevski zvonovi.) Preteklo nedeljo, drago v Ad-Tentn, so po fiarnih cerkvah brali pastirski list, ki je ravnokar prišel na svitlo, in je naznanjal prijazen sprejem našega milgsp. knezo-škofa dr. Jakope Misija pri sv. Očetu papeža Leonu XIII, oddonje darov za sv. Očeta.in papeževo zahvalo, pa popolnoma odpustek, sklenjen s papeževim blagoslovom, kar je bilo odločeno za ravno pretekli praznik Marijinega brezmadežnega spočeta, kakor vidijo spoštovani Čitatelji iz pastirskega lista v poslednjih dveh »Danicah."
V ravno tom pisanji skerbljivi višji pastir priporočajo vernikom v njihovo dobrotnost novo zvonove v Sere je vem, ki jih ima vliti ljubljanski zvonar g. Alb. Samasa, kakor je njegov ranjki oče g. Ant. Semasa prod veliko leti vlil zvonove celo za daljno srednjo Afriko.
Blagi čitatelji se še spominjajo, da je bil o svojem času v Ljubljani novi verhbosenski prevzvišeni g. nadškof dr. Jožef Stodler. Bili so prav slovesni trenutki, ko je bil proslavo! višji pestir v knezo-škofijskem semenišču pri koeiln. Vodja semeniški je bil takrat preč. ranjki g. dr. Jon. Gogala, pozneje izvoljeni ljubljanski škof. Govoril je verhbosenski škof teko priserčno besede gg. sogostom io tudi pričujočim gg. bogoslovcem, da je bilo vee navdušeno.
O tisti priliki je bila sprožena beseda o novi nadškofijski stolni cerkvi, ki se ima zidati v Sarajevu, in pa izrečena želja, da bi dobila stolnica tudi poštene zvonove.
In kdo nsj bi bil dobrotnik, ki bi to prelepi dar podaril našim bratom Bošnjakom ?
To naj bi bili pošteni Kranjci, ki sploh imsjo neko nepremegljivo veselje za lepo in čestitljivo zvonilo.
Keko je ta misel navdušila pričnjoče, to ved6 gospodje, ki so bili pričo, to vedč tokratni bogoslovci, kterih mnogi so zdaj duhovni pastirji po deželi
Misel se ni pozabila. Pisarilo se je eoekrati o tej reči. Pričele so se po »Zg. Dan." tudi že posamezne zbirke v ta namen. Prevzvišeni nadškof Stadler sami so obljubili 50 gld. in so jih kmalo tndi poslali. Na ovfet preč. g. kan. dr. Jegliča smo letos ob koncu avg. dotakratue zbirke dali v ljubljansko hranilnico, namreč 230 gld. a. v.; nekaj pa je od takrat zopet došlo. Prevzvišeni nadškof Stadler prosili so natega sedanjega premilgsp. kneza škofa dr. Misija, naj-bi to reč verlim našim deželanom priporočili sedaj, ko se stolnica v Sarajevom že zida, da bi o pravem času dobila tudi omenjeni lepi dar, zvooove iz bele Ljubljane. In lepši priliko menda naš preljubljeni višji pastir niso mogli izvoliti, kakor da so o priliki tako častitljivega praznika brezmadežnega Spočetja, razglaševsje blagoslov nsj vi-
šega Pastirja sv. Cerkve, opomnili včrnike tudi na potrebe neveste Kristusove, ki je v Bosni sicer svobodo dosegla, pa se ji pogreše še spodobna zunanje nevestna lepota. Taka lepota jo po tudi pri cerkveh častitljivo zvonilo, razna cerkvena oprava itd. V ta himrn so previdni višji naš Pastir gg. duhovnim pastirjem po škofiji
Eročili, da naj bi kak primeren dan napravili daritve za nove svonove v Sarajevom, in kar bi darovi več, naj bi se oberoiio za druge cerkvene potrebe po unih krajih. Tudi so vredoike toga lista uno dni veselo oserčevali, rekoč: »Zdaj pa le pridno zbirajte za 8erajevske zvonove."
Kakor je ošabni »polomesec" pred tristo leti mar-sikterega bosanskega kristjane zvabil k mozlemstvu, tako smemo upati, bode pa Križ nad velikim zvonikom v Sarajevom s svojim lepoglaajea izmed lin nove stoloico zppot v pravo Jezusovo Cerkev privabil marši ktere zgubljene ovčico. Io ne manj potrebno je, da se v očigled razkolnikov prava Jezusovo Cerkev kaže zala in častitljiva, kakor po notranjem s bogolj umnostjo in lepim življenjem vernikov, tako tudi po zunanjem s spodobno opravo in napravo tega, kar služi v bogočastje in vredno obhajtnje božje službe. Salomonov tempelj v starem zavetju, častitljive veže v Rimu, Juitinijanova hagja Sofija v Carigradu in toliko druzih po vsem svetu v novem zavjetn so nam tega priče. Slovenci smo dali že misijonarjev svojim bratom v Bosno, dajmo jim še zvonove za pervo cerkev v njih deželi! .
Iz Ljnbljane. (Dva zapdjivca. Strosmajer.) Občudovali smo dostikrat veliko učenost in talent škofa Strosmajerja, v njegovem pismu do dunajskega kardinai-nadškofa Gangelbauerja pa občudujemo tudi Strosmajer-jevo živo vero ter močno versko prepričanje, pa njegovega umetnega doba. Strosmajer sam je bil šel na Dnnsj gledat zloglasne in lažojive Vereščaginovo slikarije io jih je v pismu do kardinala Gangelbauerja tako do polti prerešetal, da mora vsak poštenjak njegov redki talent tudi v tej stroki občudovati. Vereščagin je hodil po Palestini, pa ne da bi se v veri vterdil, temuč da bi jo spodkopaval, kakor pred več časom zloglasni Re-nan. Le-ti je prostornavtarjem na službo brezbožno pisaril, Vereščagin pa bogoskrunsko slikal; oba sta le kazila, delala po izdejako. Renan im je plazil v samo cerkev Božjega groba, splazil m notri v samostanček varhov Božjega groba ter je stikal in tuhtal, kako bi mogel ovreči čudež JezuMvega od smerti Vstajenja (Naj bi raji bil ogledal razpoko v pečini , ki m je zgodila o Jezusovi smerti in m še zmeraj viidi v »Adamovi kapeli"); Vereščagin pa kazitve Ratianove slika in hoče s tim ljudi goljufovati. Njegovo počenjanje je tako go-ropadno, da po Strosmajerovih mislih bi mn v Moskvi na Ruskem ne bili dopustili rezstere podob, kakor so mu jo na Dunaju, in prepričan je, da tudi gerška raz-kolna cerkev bi mu v Petrogradu ravno to rekla, kar mu je kardinal Gangeibauer na Dunaju, ki je omenjene slike obsodil kot lažnjive in bogoskrunske. Strosmajer, kot vm časti vreden umetnik, pravi pa še, da tudi v umetniškem oziru m vm Vereščaginovo podobe iz sv. pisma prav malo vredne; podobi »Sv. družina" iu »Vstajenje" ste pa popolnoma skaženi in tudi v najmanjših podrobnostih ne zadostujete umetnosti. Profesor dr. W. A. Neumann, ki je sam bil večkrat v Palestini in tudi ravno takrat, kakor Vereščegin, in je vm znamenitosti ogledal in študiral, enako ojstro obsoja tudi v umetniškem, estetiškem in zgodovinskum oziru omenjene svetopisemske podobe ¥0feščsginove. Dokazal mu jo tudi dr. Neumann, kako je v svojem »Katalogu" mnogo iz druzih bukev prepisal, pa dooti reči še to napčno. »Svindlerji" in lažnjlvi preroki imajo pač to poMbnost, da m dosti hitro sami izdajo.
•topiti. Bil je pa tadi zato vse tri del tak drenj okol* spovednic v kapiteljski, kakor tadi frančiškanski cerkvi* da so še kaj tacega nihče ne spominja. Skorsj oe sm* terditi, da jih je v obeh cerkrah 1500 do 9000 gotovo bilo pri st. obhajilu.
In ker je bilo za praznik prečiste D M. napovedano, da ob desetih po pridigi pred pontifikalno mašo bodo milgsp. prošt podelili papežev blagoslov, je pa prišlo, čeravno je bilo vreme prav deževno, od vmh strani toliko ljudstva sknp, da jo bila cerkev popolnoma natlačena — ravno tako, kakor 3. septembra, v dan sv. birme, ko jo bilo blizo 2000 otrok binaaoih. Vsak je želel prejeti blagoslov sv. Očeta in se vdeleiiti odpustkov. Ravno to nam pa služi v dokaz, da jo 81oveoec zares včren in da strašen odgovor ai nakopavajo tisti, ki so ponašajo s tem, da so narodnjaki, pa v svoji strasti le gorč za samo narodnost in pozabijo na sv. cerkev, ter se prizadevajo, vedoč ali nevedoč, o svojim govorjenjem in pisanjem tudi ljudstvo od duhovoov in cerkve odverniti; pa ne pomislijo, da tako ee narodu no pomaga, ampak škoduje. O da bi vsak tak narodnjak si hotel k sercu vzeti prelepo pismo škofa Stroe-majer-ja, ki ga je ravno v zadevi zgoraj omenjenik slik
Eisal dunajskemu kardinalu, v kterem povdarja, da kdor oče biti resničen prijatelj in pravi dobrotnik svojega pa tudi darovi, ki prihajajo na njihovo serčno pri poro-, naroda, naj skerbi in pa tudi na to dela. da se bo sv. Slo za zvonove nove stolnice naših bratov v Sarajevom, vera pri nas še bolj vterdila, ker le z živo vero napol-Novomesto, v praznik prečiste D. M. (uešenje njeni Slovan in Slovenec si bo boljši prihodnost in veči Jezusovega Serca. Pastirski Ust m vdiko vdeleževanje srečo zamogel priboriti. Zapomnite si to, narodnjaki! prt ss. zakramentih za papežev blagoslov. ,JTarodnjah." kor to jo svšt tistega škofa, kterega ravno vi naj bol| j)arovi za Sarajevo.) V petek, v nedeljo in danes smo čislate in kteri vam pravi: Bodito verni, le tako bo imeli zares prav veliko duhovnega veselja. Zakaj, kdo mogoče narod srečen storiti!	^ __
hi so no veselil, če vidi, kako da se češenje presv. Jezu-	Ravno ta dan, v praznik prečiste D. AL, je pa
oovega Serca vedno bolj povzdiguje in razširja? In to bilo tudi darovanje za zvonove stolne cerkve v Serajevu, ae je kazalo ravno pretočeni petek v tukajšni kapitalski in roči se mora, da ubogi mesijam in Dolenci zložili .cerkvi. 2e pri pervi maši, ki jo bila ob petih zjutraj so toliko, da nihče ni toliko pričakoval. Skoraj se smč pri altarju Jezusovega Serca, je bila cerkev obiskana z gotovostjo naznaniti, da se bo iz našega mesta, t j. skoraj kakor ob nedeljah. In pristopilo jih je potem k samo od naše mestne fare, poslala kuozoškofijstvu v ov. obhajilu toliko, da bi človek ne veijel, ako bi sam Ljubljano tolika svota, da se bo s to zamoglo plačati, zraven ne bil. Vse to se je pa zgodilo, kor ravno zdaj kar stane cent, čo ne bo še več. In sko bodo darovanja obhajajo dobro duše pobožnost na čast Jezusovega Serca. povsod tako bogate, se bodo zares lahko napravili prav Ker pa zgled vleče, ni čuda, da so pobožne duše vedno lepi zvonovi — vredni naše slavno škofija In tako je bolj vnote za češenje Jezusovega Serca ter skerbč, da bil ta praznik prečiste D. M. na vse strani zares vesel je določeni altar zmiraj dostojno ozaljšan, kakor tudi, in tolažljiv, in to no samo za verno ljudstvo, temuč da vsak pervi petek v mescu celi dan tam sveče gorč. tudi za duhovne, ker se je očitno pskazalo, koliko pra-In ker Jezus nikomur dolžan ne ostane, smemo upati, more sv. cerkev in škofova beseda.	.....
da bo svojim častilcem vso njih gorečnost v vsi obilnosti	Enake vesele sporočila se tudi slišijo z vsih drugih
povernil ter zares postal vsim tem pribežališč v življenju duhovnij. Od koder kak gospod semkaj pride, no vč fn 0 gmerti.	zadosti povedati kako so verni se ss. zakramentov
V nedeljo smo pa obhajali god cerkvenega patrona vdeležili in s koliko pobožnostjo papežev blagoslov prejeli, av. Nikolaja. Tudi te alovesnosti se je mnogo ljudstva	Umor avstrijskega konzula Hansala. »Vatar-
vdeležilo, kar je bilo toliko bolj veselo, ker ve je v naši fand* naznanja pismo, v kterem škof Sogaro naznanta, .cerkvi takrat bral pastirski list milgsp. knezo-škofa, kako je bil umorjen verli avstrijski konzul M. Hansal. kterega so verni s toliko veči pazljivostjo poslušali, ko Umoijen je bil konzul v svoji lastni hiši, pa ne od so slišali, s kolikim veseljem so sv. Oče sprejeli njih Mahdijevcev, ampak od svojega lastnega sluga, beriča darove in kako preserčno se papež zahvalujejo onim za Mohammeda. Sega je namreč po vsem Turškem, da toliko ljubezen. Pa tudi to jo mnogo koristilo, kar so kristjani in sploh tujci imajo turške (musulmanskej mil. gosp. knozo-škof povedali zastran dunajakih alik in služabnike, ki so pri višjih in vrednih osebstvih „kavhs-i , potem sv. obhajila oa praznik prečiste D. M. pripore- beriči ali policaji. Tako ima n. pr. v Jeruzalemu latinski ; zakaj ravno taki prigodki večkrat bolj mlačne pre- patrijarh avoje kavase v turški uniformi, tako duhovni dramijo in jih k veči določnoati in gorečnosti naklonijo, v avstrijanskem hospicu imajo svojega kavasa itd. Ti posebno če se vse tako po domače vernim razloži, kakor kavasi imajo dolžnost svoje gospode spremljati in jih so storili mil. gosp. prošt Zakaj ko so verni zvedili, varovati po vsih potih, pri obiskovanjih visokih osčb itd. jug da se je na Dunaju zgodilo, jo vso, mlade in stare, To zaupanje je za kavkse posebna čast in dobrota, kor moške in ženske pretresla sv. nejevolja, da se jo ravno so tudi dobro plačevani.	... ,. . x M
v našem cesarstvu taka nočast mogla napraviti Jezusu,	Tako lopo službo in čast jo imel tudi kavas Mo-
11 ariji in sv. Jožefu, ter je bil slehorn pripravljen kaj hammed pri konzulu Hansalu. In potepuh, ta zaveržeoi storiti v zadostenje to velike nečasti. In zares zgodilo hudodelnik! je svojega lastnega gospoda v trenutku, ko ae je, česar nihče ni pričakovsl. Vsak je želel za praz- bi ga bil moral najzvestojše varovati, sam zaklal, umoril, nik prečiste D. M. spoved opraviti in k Božji mizi pri- ubil! Ko je namreč Hansal prišel doli po stopnicah.
poslednjič govori znamenite besede: .Umetnik je Slovan (Vereščagin) in Slovani se zanee-ljito bližajo veliki prihodnjosti. Ako hočejo pa zado-otovati svojemu namenu, ki ga jim je pripravila previdnost v njih lastno slsvo in v blagor človeštva, se morajo pač varovati, da se no uklanjajo takim lahko-mišljenim in pegubljivim naukom. Taki nauki so za vse nsrode nazadnjaštvo in neizogibljiva poguba; za mlade in neskušone narode pa po dolgem hiranji oo gotova smert. Slovanski narodi so po svoji lsstniji in sercu poklicani, da naj se čverstejše kot so godi dan danes deržš velikih naččl keršanstvs, in to v svojem osebnem kakor tudi v očitnem življenji; pri tem pa naj rosno pomnijo tiste od Boga dane edinosti, ktera vasnotere narode in ljudstva svežnje v eno edino zvezo in v sveto občestvo, ds nsj se s čeznstornimi pomočki posvečujejo in se rešijo strasti prevzetnosti in sebičnoeti In tako da naj se toliko tečniše splošno omiknjejo in pod postavo brstovske ljubezni in mirnege skupnega iifljenia svoj čssni in večni nsmen dosežejo" itd.
V takem pomenu in s takimi željami je pisan tudi novi pastirski list našega premilostnega gospoda škofa dr. Jako pa Misija, io kako da so vsi pošteni verniki z njimi enih misel in željš, je kazala med drugim polna stolnica v praznik brezmadežnega Spočetja, kažejo
js njegov ktvki zakričal: »Ne postite ga živega, ta jo nevčmik I" In pri teh beoedah jo konzula o sulico silovito sunil v želodec in umoril. Padel jo Hansal med stopnice in tlak. Potom jo ubil še Haosalovega pesa, in v veče zaaramovanje ga jo vergol zraven merliča, češ, da namesto sngelja je prišel pes p6qj. To oe jo sgedilo 26. pros., ko jo bil Hartum premagan. Tam jo merlič ostal dva doi; tretji dan oo ga vergli v Nil, in kor je bila voda nizka, je ostal tam do majnika; takrat Io le ga je odnoola narastla voda.
Njegov petletni sinček Martin Vojteh, ki ga je bil P. Bonomi kerolil, bi bil imel kot suženj prodan biti, toda Mahdi ga je k sebi vzčl, češ: »Ker nisem mogel dobiti očeta, bom sina zredil." Mahdi je bil namreč Arabcem zapovedal, da naj mu konzula ohranijo. Zdaj je mledi Hansal v tisti hiši, kjer je Mahdijevo ženstvo in otroci.
Se v veči ostudnoeti se kaže kavasova pošastnost, ako se pomisli, kako mu jo bil Hansal dober in ga je bil celo misijonarjem priporočil, da je postal »gaffir" ali stražnik evropejskega pokopališa.
Martin Hansal, rojen Moravec, jo šel v misijon L 1854 in sva skupaj popotvala iz Tersta v Aleksandro. Bil jo mod misijonskimi popotniki naj šibkejši
ritave iu viditi slabega zdravja, majhna oeeba; vender naj delj zderžal v Afriki Ko jo bU nekaj časa v misijonu, jo postal v Hartumu konzulov namestnik in noten konzul. Bil je pošten gospod, dober kristjan. Bog mu daj večni mir. Njegov oin pe bodi prijateljem in čitatejjem prav serčno priporočen v molitev, da bi ga Bog rešil is sovražnih rok, ker sdaj jo revež že peturčeo.
Razgled po svetu.
Dunaj. (Spravne dovesnosHO Bresbožnost ruskega nihilista Vereščagina je pripomogla, da se jo praznik brezmadežnega Spočetja letos na dolgo in široko s veliko slovesnostjo obhajal. Bogoskrunstva oo sploh kakor olje v ogenj; vsako verno serce se napolni s svetim ssrdom, ako sliši ali vidi, da se šopiri brezbožnost in hoče kraljestvo satanovo razširjati, zatirati pa kraljestvo Božje. Nokig tacega, kakor piše »Vaterlaod" od 15. grudna, se je zgodilo v neti duhovniji dekanije »Sitsondorfsko." Nekdo namreč je v kerčmi poskušal kmetom Vereščsgi-nove bogoskruuske podobe v judovskem pomenu razlagati in hvaliti, kakor oe je sam brezbožnosti navzčl is kacega brezverskega časnika. Eden pričujočih pe je širokoustoežu njegovo ležujivo modrovanje ustavil s pra-šanjem: »In Vam bi mi svojo otroke v izrojo sročovali? (Bil je namreč motivec is učiteljskega stanu, s Čimur pe nočemo nikogar žaliti, ker v vsakem stanu se najdejo kaki nesrečni ljudje, ki sobi in bližnjemu jamo kopljejo.) Občinstvo svč to dogodbo in po vsi srenji sašumi le en glas, glas serditooti zoper lažojivoga preroka. Da bi pa možu pokazali, da sa njegov »evangelij" v njih srenji ni prostora, so praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja obhajali o posebno veliko slovoonostjo, bilo je veliko število spravnik obhajil in med obhajanci možje is svenjskega odbora.
Tofiko spodbudnišo oe je godilo ta praznik v oni cerkvi na »Stoinfeldu." Bilo je btegoslovljevanje umetne podobe Marije Device »vodne PosMčnke" (kakor oo vidi v Ljubljani v uršulinski cerkvi na ženski strani, na potresa oltarji od vrit, in sicer spodnje podobe; šfage os k čudežnim.) Belo oblečene deklice oo o prižganimi svečami v procesiji prišle k popoldanski božji slsžbi v cerkev, ki je bila vsa napolnjena ljudstva. Pridigar je
raslagal podobo in njen naslov. Pod vodstvom obeh gg. učiteljev in mod opremljevaojem na harmoniju oo vsi šolski otroci potom odpeli prelepo Marijlao pesem ... Taki sgledi so spodbudni in razširjajo sadovognoot med narodom io omiko po srenjah.
V	Inomostn jo 25. nov. umeri sloveči jezuit P. Jožef Jungmenn. Rojen je bil v Monastiru 1. 1890, študiral jo 1850—66 v »Koleg. Ooirm." v Rimu, ^jer je postal mašnik, 1. 1857 prestopil k jezuitom in bil jo od 1. 1858 profesor na univerzi v Inoinootu. R. L P.
V	Rimi jo 27. sept. umeri monsign. Anton Marija Panebianco, kardinal-mašnik od i 1861, v 77. letu svojega življenja. Bog mu daj večni mir.
V	delenje-avstrijskem deželnem zbora jo poslanec Abt s tovarši stavil nasvčt, naj se deželna šolska postava tako pranaredi; da bodeta predstojnik in župnik imela ondi virilne glasove Naavet oe je oddal šolskemu odseku.
Na Angleškem so volitve zelo pri koncu. Konservativci (Torys) so dobili toliko glasov proti liberalcem (Whig's), da bodo v enem osiru Irci določevali v zbornici; kamor namreč se bodo ti nsgnili, tam bo večina. Dozdaj je izvoljenih 250 konservativcev, 332 liberalcev in 86 parnelijancev (Ircev). Ako bodo poslednji deržali s konservativci, tedaj so le-ti ss. 4 glasove močnejt memo liberalcev. —
Sklep volitev: Angleška spodnja sbornica ima 670 poslancev, izmed kterih je 333 liberalcev, 251 konsor-vativcev in 86 parnelcev (večinoma. Ircev).
Iz Vircburga naznanjajo, da so katoliški vi$ji šolci z Nemškega bili sv. Očetu Leonu XIII poslali adreso všrne vdanosti. To pismo verle mladine iz protestanške dežele je papeža močno razveselile in poslali so prav prijssen odgovor po škofu Vircburškem. Sv. Oče pravijo v pismu do škofa: »Kakošne so bilo čutila Naše, zamoreš spoznati iz toga, ker v tem bridkem času se nam ne more prigoditi nič ljubšeiga, kakor če vidimo, da jih je prav veliko takih, ktere ista včs vere in ljubezni vzajemno veže in so pripravljeni, pod vodstvom le-toga apostoljskega Stola, dobro vojskovanje vojskovati in versko reč krepko braniti.... Kor daljo napadi brezbožnih zlssti merijo na mladino, po drogi strani pa je veliko dobrega od njo (mladine) pričakovati, ako obrača svojo zmožnooti k spolnovaiiju Čednosti, zato se množi Nsše veselje, ako vidimo inladenče, kteri se v sveti gorečnosti vverstujejo na našo stran, ki zaveržejo od Nas obsojene nauke, in se s gorečo vnčmo, spodbujajo sa hrabro sposnavanje katoliške vero. Naj tedaj ta izverstna mladina zasluženo zahvalo prejme!...."
Onjuseha rezljanja v »svetom mesta." Une dni je mladolašks vlada napovedala frančiškanskemu P. generalu, da do 15. grudna t 1. mora s tovariši vred po« polnoma zapustiti tudi tisti oddelek velikega samostana Aracoeli, ki jim je dozdaj še pušeit bil. Ondi namreč hočejo nadaljevati delo sa spominek; Viktor Emanuvela, tistega bresbožnika, ki se je bil — na svetom mosta izdihnivši dušo — rszpočil, kakor je prod neksj časom pravil resnicoljuben svečenik. — Naj bi slasti frančiškanski samostani opravljali devetdnevnice in tretjo rod« niki ter blago duše darovale ss. Obhajila, da bi Bog krivičnim in nesramnim liberalohom že akong jezike zmešal in rasdjal njihove brezbožno počela — no le v Rimu in po Laškem, ampak tudi drugod po svetu.
Svoboda kakor aa Pruskem! Prošt Žanra v Go-golovom je klican prod sodbo v Schrimu, kor je trem sa smert bolnim Jjudčm v tuji duhovniji podelil ss. sakrassento sa usairnjoče.
V	novi enineji so srisgon od sv. Očeta Leona XIII prevzeli misijonarji Jezusovega presv. 8erca f Issoudun-B. P. Vorius je s svojiad tovarši stopil aa
rabo pri nekem zslivu nasproti otoku Boro, in imenoval jo ta kraj „Port Leon" (Leonov zavčtaik), kakor znamnje ▼danosti do sv. Očeta. Opravil jo v Šotoru pervo sv. mašo. Na šotoru se je vila zastava misijonska, blagoslovljena od papeža Leona XIIL — Nova Guineja je nrn večje otočje t tihem oceanu, to je, en nolotok in Teč malih otočij, kacih 710-716,000 štirja&ih milj. Torres-cesta jo leči od nove Holandge, Dampier-cesta pe od nove Britanije. Prebivavci so bojevavni Papu-velcl, ob bregovih Melud, v notranjem divji HaraforoTci. Portugalec Meneses je bil to otočje nsjdel 1. 1596.
Kakeiea ie Ml kenee in kakešen bi lahke Ml? V Kentu na Angleškem je prežalosteo konec storila mttne milijonarka Miss Walkerjeva, naj bogatejši po-eestnica svoje okolice. Obesila se je nesrečna Kaj jo je smotilo in zapeljelo k toliki grosi?... Postila je na mizi list, na kterem jo bilo sepisano, da ima sode in skriqje piolne denaija, nima pa ne -otrčk in ne prijateljev; toda gomesč le okoli njč ljudje, pohlepni po dedšini, ki vsi eden sa drugim k nji zalezujejo ia se med seboj obrekojejo: ona pa meni, da hnajo vsi prsT, šteje vse se malopridne in Aevošjjivce; v tej nesreči se pe bogetinke seme še stermoglsvi v bresno vse nesreče — končš sama sebe, premoženje pa je nksssls se dobre neprave razdeliti.
Tako je naredila! Keko pe bi bile morele narediti?
Najberže je bile stara sirota zmešana in se ni več prav zavedila, kaj da dela. Morala pa bi bila tako-le narediti:
Ko ao jo začeli sumi lomiti, otožnost napadati, naj bi bila šla k dušnemu zdravniku in mn potožila vse bridkosti in razložila svojo dušno bolezen. Bila bi dobila odvezo in povernila bi se bile teko srečna in vesels, ds bi bila od samega vesdja tudi tistim, ki jih je natolcevela, pripravila prav prijetno gostijo. To naj bi bila večkret ponavljala, slasti kadar bi jo bile zopet ekušnjave napadale. Bila bi se takd v spovedi in pri av. obhajilu do dobrega ozdravila in še mersiktere mirne in srečne ure in dneve vživela.
Kadar pa bila delele testament, sode in skrinje •denara v dobre namene odmenjevala, naj bi tudi dijaške kuhinje v ljubljeni ia v Gorici ne bile pozabila. Se bolje pe bilo zanjo, oko bi bOa tadi že v življenji kako pčat denara iz svojih skrinj in sodov poelela »denarnemu ministru." neko to dobro stori pri sercu, nsj poskusi, kdor isu ksj cvenka.
V molitev pripor ottemi;
Ne milostljive priprošnje N. Ji. G. presv. Jeseoevsga Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, sa HermegorainFortunate, naših angeljev varhov in vsih naših petronov Beg dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samozMHre, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovrsitva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Tri bolne osebe ze pomoč. — Meti priporoča ie leto in dan hudo bolno hčer. — Mati priporoča v bretovsko molitev že dolgo čeee bolno hčer. — V neki pesebei potrebi ee priporočuje oseba v Marijino pomoč. — Hči priporočnje zgubljenega očete za spreobernjenje.
Zahvale.
Ze nevarno bolnega se je začelo opravljati več 9dnevnic in opravljale so se ss. nmše, in kmalo ee je jelo boljšati, Ur je zdaj bolnik ozdravljen. Češena bodi N. U. G. presv. Serca.	Teč oseb.
IzmI ssm v glavi hode bolezen in sme opravljel 9dnevnico k časti Jezuea, Marije ia sv. Jožefe, in ob-
ljubil sem bil zahvalo v ,Zg. Dan." naznaniti. Tisočkrat bodite zahvaljeni Jezna, Marija in sv. Jožef ze dodeljeno pomoč!	J. U.
Ne moremo primčrnih besed nsj ti, da bi ee sa-doetno zehvalile Mariji N. (j. G. presv. Serca, sv. Jožsis, čistemu ženina, sv. Antonu Ped., sv. Deodeto in nekim drugim svetnikom se teko veliko skesano nem milost; ker pretila nem je velika in prevelika nesreče in opravljale smo 9dnevnice s terdnim zaupanjem, da bodssm uslišane: in res, uslišane smo, čez vse noše upanje ee nem je na dobro izšlo. Zato bodi brezkončna zahvala najsv. Sercem in omenjenim svetnikom! Svetujemo vsim, ki ee nahajajo v stiskah, naj poterksjo ne to prsmile Serca Jesusa, Marije ia sv. Jožefk in drnsih svetnikov, do kterih imajo pooobno zaupanje, — pomoč bo gotova.
B. O.
Koledar dPprihednji teden:
21. grudna. 8. Tomaž. — 22 8. Zenon. — 23. 8. Viktorije. - 24. Sveti večer. & Adele. — 25. Boiič ali milostno rojetvo N. G. Jesnsa Kristusa. — 26. 8. gtefaa. — 27. Nedelje po Beliča. Sv. " Evangelist
Is rimskega mimika ntaikif.
26. prosinec.
Sv. Bat&da, francoska kraljica. Bigeoe je bila na Angleškem in je ie v neini mlsdosti kot sužnje prišla na Francosko; pa se je tsko lepo smerom obnašala ia a tolikimi čednostsu se odlikovala, da jo je tedanji fraokonski kralj Klodvik n izvolil si za soprogo. PO njegovi smerti je ona nekoliko čese vladala s občudovanja vredno modrostjo. Vstanovila je več samostanov in bolnišnic v svojem kraljestvu in je bila prava mati revežev. Ko je njen stareji sin Klotar prevzšl vladar-stvo, se ji je spolnila želja, ktero je že dolgo imela — šla je v samostan, kjer je prav pobožno in spodbudno živela. Umerla je 1. 680. Na njenem grobu so se sgo-diH mnogi čudeži, zlasti veliko bolnikov si je za dobilo zdravje. Z njo vred isti dan je umerla tudi sv. Rad*-amda, devica, sedem let stara '-'.lica, kteri je bila kraljica kerstna botra in ktero je zmerom pri sebi imela. Pokopena je ravno tam, kjer kraljica.
Sv. Pavla, rimska vdova, je po smerti svojsga moža sklenila svetu se odpovedati, popolnem Bogu se posvetiti in vse svoje obilno premoženje za dobre ne-sme darovati. Podala se je toraj s svojo hčerio Julijo Evstohljo v sveto deželo, kjer je blizo Betlehesss na »Pastirskem polji* v borni kočici stanovanje si izvolile in sv. Jeronism duhovnega vodnika izMla. 8 svojim pr—ožepjsm, ker ga je seboj bila priassla, sidsle je hliso Jerunlssm hišo sa sprsfsmsaje romarjev, in ssr meetsn sa smike, rasen tega pe še tri mmsstsns ae ženska Dvsjset let je sv. vdove v anjsjstr#ih rflik preživela v Bstlshsma, dokler al amsrh " dea leta 404. 8v. Jeronim je popisel njeno živ^enje.
q_ «*-«t.---- «i__m i_--«- - »t-	lil — ■---- m
op. tUMcarpf SBSf n mucema, je on eeeaec sv. Janeza spostsljns, kteri ga je zevege ^sgsvsgs čed-življeeja in zevebe njegove grnsfoisU peetavfl
sa škofa v SmiraL Spreobernil je veliko aevčrnikev ia ie vživel eeizrekljivo zaupanje pe ves* iztočni cerkvi Ke ee je začele prsganjaeje kristjeeev se česa eonji Marka Avrellje, prijeli ss tadi ■ »■linlhf škofa PeUkarpa, ia ee ga postavili pred je bil obsojen k ssserti v ognja. Ko pa le ai tsrpel v ognju, ee ga prehodu s mečeš
£T ZWesn> škof v ffipon-n v Afriki, ie dennki dna prejel mnčeniško krono in ž *jim vred is Isst
kjsr
trideoet druzih mačeaikov. Eden njegovih nesledikov
"" " " | J« M! ov. Avgaštin, kteri
OBNji večkrat ▼ trojih spisih.
Ss. TemMfida, devica is rado st. Benedikte. Ži-▼sle je proti konca eedatege in o začetku & stoletje v
jo proti
samostanu Berkiog u ne Angleškem.
.
Listek za raznoterosti.
V knezs-škefovi kapeli so premilgsp. knez in ikof dr. Jekop Misija kvaterno sredo, 16. t b. podelili djjakonat č. Al. Tomazn in č. Br. Izidom Normali-ju, manjši redove pa tretjeletaiku Antona Alnču. Nt dal j no njih posredovanje bode t petek in ? nedelo. Novo mašo bode pel 27. grndna v frančiškanski cerkvi P. Izidor.	*
t V Artičah na Štajerekem je 7. t a. sa pljučnico umeri č. g. župnik M. Krna bor gor. B. 1. P.
Straien nasledek postopanja. Blizo Ptaja se je M mož, ki je več čssa preživel po kerčzaarskih klopčh, kakor pa ob plugu na polju. - Varite oe lenobe in sanikernosti I
Dre neprecenljivi pravici je dobila kapela v Ma-rijanišči iz Rima: 1) da se sme vedno braniti v njej ov. Beiaje Telo, in 2), da oe na altarji daruje ov. saaia o popolnim odpustkom sa daie v vicah ferivilegium aharis). Te sta dva neprecenljiva darom sa to novo hMe Bd[jo.
Ekserdeije v knežje-ško^jskem semeeiiu bode prad-božične dni vodil gg. bogostovcem slavni P Patis & J.
Cčon nadzornik. .Mir« ptto koiraoeičao dogodbo: Zdaj ao govori, da bi imoii male Me po dsiZapot dnho.nikidohiti ped ovojo oblast To bi bilo pametno ia naravne, ker po sedanji poeta vi se izvoli včasih mi šolskega načelnika amž, ki niti brati no sna. Tako se
Sagodilo ▼ neki slovenski občini na Koroškem Enkrat prišel U šolski načelnik v šola, klobnk na glavi in pipo v ustih. Ko ao otroci brali, vasi ja nekemu šolarju bakviee ia gledal v nje, da bi oe videlo, kaaor da tndi so s njimi bora. K nesreči je pa dorial bukve narobe in šolarji oo to zapazili. Neki šolar Je pravil potem iaam očeta: ,AUg, danes so bili pa X—ov oče v šoli, »a ao tako štadiraai, da zaoje brati tadi potom, če deržyo bok ve narobe. Joo po ao morem brati, če bnkve
in javnih denarnicah in pa "mnog
J.	* wt
Pomoč LarŠke Ini^e Deviec v KečMfai (Kochin-china). Iz Vhrtk-Long-a naznanja misijonar F. Ua6 lo-ie:	.
^v, S-"1	^^ W aem ga narediTpri Naši
ljubi Gospej Lurški. Ona ne dela čudežev le somp * Lurški jami, temač obrača ovoje milostno očf dd sadaiik mej Kočinčinokih. .	^^
Že lsnsko leto je bil iodijensk mašoik, P. Jožef Tka, ki je imel čeme koze in so »e mu dvakrat pover-nile, prečuieo rešen, ko jerabil luršto vodo.
Pred nekimi dnevi je ž«oa, gredč od podučOvania sa sv. kerst, padla čez most, zadela na spičaat Svetilni stolpič, in je bila prebodena. Ubožica je terpela ae* zmčrne bolečine, v tem oo prišli k meni in so lčka prosili. Nisem imel druzega dati, razun nekoliko lurške vode ia svetinico čistega Spočetja. Napravili so bolni po-kladke, ktere oo pokropili z lurško vodo — in gtaf ... bolečina ksr precej neha in bolna jo adfava.
Dobrotni darovi.

Uadmdosebe hiiktutn - C. a. kurat Jan. !
Tega Bič no briga! Misijonski list v Dftlnn pri-povednje to-le: Dnneo prišel je naš 0A. d. L.« iz Ho-londskegs, in sicer od visoke strani, namreč od še-le prod kratkim nmerlega ministra Moderman-n. Bil je Modenaan protestant, pa vtren in pravičen skoz in nkbz. Zraven tega je jako cenil katoliško Cerkev, ia še toliko bolj, ker oe je v Holandiii zaradi modre pro-stosti tako krasno razcvitala. Nekoga dnč, ko je bil v Haaga, glavnem meetu holandskem, pride k njemu mlad človek, ki oo je bil prava izučil in preskušnjo opravil, in poprosi ga sa kako deržavao službo. Minister Modormaa ga vpraša: .Katere ven ste?" Mladi človek odgovori: »Prav sa prav ssm katoličan; ioda to ste dalje prav alč ne briga.« »Kaj?« pravi Moderman in skoči po konca, .Vi no veste ceniti, kaj oe pravi v katoliški Cerkvi rojen in zr^en biti? »Za Vae nimam nobene oiniba, kajti kdor svojemu Boga ne služi zveeto, ta tadi svojemu kralje ne bo zvesto služil." Ta jo je tedaj skupil. Kakor pravijo, šo zdaj nima deržavne službe, «e tadi ja is odlične družine Noj bi peč delali ministri in visoki toope^je povsod tako, kakor je storil poštenjak Moderzaan, no bilo bi toliko tatvin ia ropov
Ravnik iz Boh. Bistrice 1 gld. — Stari prijatelj g.' F. Ka. G„za Božičnico« 10 gld. - Preč. g mestni župn. BI. Soklič 3 gld.
Za Jcapeio e Marijanišču: Č. g. župn. M. Narobe m gld. — U Koša ne č. g. župn, Torkar 2 gld. — C. g. župn. Fr. Lsvičnik 5 gld. - C. g. kapi. Fr. Mekiaeo «• i Brence 1 gld. - Proč. g. Žiga Bo-hinec 5 gld. — Neimenovan gospod 5 gld. — Proč. župnik A. Zamik 20 gld. — Častiti g. Jan. Klan 5
—	G. Jož. Bušič 2 gld. 50 kr. — G. S. Pogačar 10
—	Gospodičine Marija In Maksi pL Riedl 2 gld. — imenovan 5 gd. — Preč. g. m. župn. BI. Soklič 2 gUL
Za ss. Detimteo: C. g. J. Janežič, kapL v Gradu, 8 dd. — Is Smartiaa pri Kr. č. g. V. Alganfič 28 gld. «> tor. — C. g. župn. M. Narobe 1 gld. — «£XL 1 gld.
—	C. g. J. Sksijanec 1 gld. \ .	'
Za eerkee e Zekndjah: C. g. karat J. Skesanec 1 gid. -
Za poškodovane po pooodnji na Goremekem: Duhov nijeni iz Knežaaa 6 SlTS. ^^
Za fttfo kat. dnSbe rokodelekik pomočnikov: C. g. J* Skeijanec 1 gld.
Za oltar so. Antona o Škmgi: B. G. 1 gld. — O, g. karat J. Škerjanec 1 gl T
Za aoomm v Sarqjooem: Farani v St Jerneju po č. g. župn. J. E. Vovku 20 gld. — Darovanje t Harfah
C t g. karata J. Skeijancn 10 gld. 20 kr. -^CTg, Tavčar, žepa. v Komendi, zbirke — 34 jpd. 40 kr
—	Dnhovnjjani m Knežaka 15 gld. — Iz fonja č. f. Lundor 4 ^d. 32 kr. — Mestna Loška Ima po proč. g. župniku BI. Soklitu 109 gld., oddanih v IkofljL
Za mrnjon o Bulgaryi: DuhovnUani ia Knsiaks 5 gld.
Za najpotrJmtii mirto*: R Gogala 2a gld. Za rame mmjone: Preč. g. u. župn. BL Soklič 2 gld.
Vsim blagim prjjatetfem vsim dragim Slovencem daj vesele, mirne, s+edne praznike!
Cz
Odgovorni vrednik: Laka Jona. — Tkkaiji in saleiniki: Mil
anslednfili t I^jnbljanL