PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trst si lahko zagotovi gospodarski razvoj samo v harmoničnem*sozitju z državami in narodi vsega zaledja. Lito 3. štev. 523 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, petek, 21. februarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel. Sl: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo itallja in tržaško gospodarstvo . Naše staliSče glede razvoja trpkega gospodarstva je znano. rst se je gospodarsko razvil skladno z gospodarskimi potreba- mi svojega zaledja, čim je bil od stO)ega naravnega zaledja poli-l'-no odtrgan, je nastopila doba njegovega gospodarskega propa-Seie VOjna konjunktura f. a 199s- je njegov položaj neko-1 o zboljšala, a kljub temu je njegov promet dosegel komaj 75% Medvojnega prometa. Perspektive gospodarskega razvoja so za Trst rdno zasidrane v samem zna-Vu tržaškega gospodarstva. Vss-a gospodarska politika, ki ne bi ■ 0 ela upoštevati te stvarnosti, mora prej ali slej voditi k ne-^pehu. in kaj pomeni za tu- njsnje prebivalstvo politika gozdarskeganeuspeha je tako j^Sno in *e tolikokrat poudarje-• da ne potrebuje še posebne Mvetutve. Tjtdi v mejah Svobodnega tr- ■ ^ 9a ozemlja so sm'Srnice naše 9°spodarske politike v skladu z tnatajem tržaškega gospodarstva: gospodarska naslonitev na naše i^favno zoledje, ki nam edino ho jamči nemoten gospodarski tozvoj. p0 prologu dr. Bartola, le v tem pogledu tudi stališče Ju-9oslavije znano: v mejah njenih sedanjih gospodarskih možnošti ^Jugoslavija pripravljena nudith rmški industriji glavne turoviife 'k oskrbeti tukajšnje prebivalstvo j.Oro v celoti s potrebnimi živ-Majskimi potrebščinami. To precizno dejstvo je spravilo reakcionarne kroge v n° zagato, ki se iz nje s težavo ^Mdjo. Parolo, da je Svobodno znško ozemlje nesposobno samo-bojnega življenja, so opustili; rstu ne grozi več katastrofa; nasProtno, sedaj jih že skrbi, da ,e ® naslonitvijo na svoje naravno 'Sospodarsko zaledje Tržačanom Ke bi. predobro godilo, ker bi baje gospodarsko blagostanje utegnilo '■'neti zelo kvarne posledice za *ttalijanstvo». Ce se v Trstu «ita-jlanstvo» lahko vzdrži le na ško-0 gospodarskega blagostanja tu-^išnjega i slovanskega i ita-aja,lskega prebivalstva, je to vPrašanje povsem nebistvenega Pomena, dasi kaže na imperialist* č-Ue osnove «italijanstva» samega v r'0ših krajih; na noben način pa si tukajšnje ljudstvo ne bo pu-stil° vsiljevati take rešitve vprašaj lastnega gospodarskega ob-8 o ja, ki bi ga izpostavljalo kro-n',črn gospodarski negotovosti. Spričo nastalega, položaja in v 2 gospodarsko-finančnimi 'Mahanji Svobodnega tržaškega crnlja je pred gospodarsko-fi-POnono komisjo Sveta štirih zu-ani'h ministrov, italijanska vlar 'Miesla svoj «načrt» in poda-.a nokaj izjav, ki ne bo škodilo, dimT Pri U1 ih nekoliko Pomur ^italijanska vlada je■ pripravijo-a 'trditi Svobodnemu tržaškemu 'emi]u vso gospodarsko in fir (Kvin° T>omoS; pripravljena je g0 r^eti Svobodno ozemlje z nje-. gospodarstvu potrebnimi bo '*0'”11 v Prehodni dobi, dokler na ozemlju v prometu tbd-■da?Ska lira’ Pripravljena je na-K ,e oskrbovati tržaško indu-s surovinami, kakor oskrbu-lle*alliansko industrijo; priprav-kom nuditi tržaškim izvoznika rf in Uv°2nikom iste klirinške nosti, ki jih sama uživa z ^avami; konono je pri-fen, V®"® oskrbovati tržaško pre-styo s življenjskimi potreb-ie n,n} v enaki meri kot oskrbu-Sl°ie lastno prebivalstvo. T:: bost? ^jane. Kakšna je stvar- ^dohS oskrbe deviz, ne gre Umpau° V0V° italijanske vlade, pogor," *a jasno določbo mirovne lija na podlagi katere je Ita-*DObo ':e*ana oskrbeti tržaškemu riotyjnemu ozemlju vso potreb-bodng0 Va\uto• dokler bo na Svo-m111 tržaškem ozemlju v pro-vstm itca^anska Ura.. To je po-tet)» ''"ravno, in ne gre za «žr-* naj bi si ja Italija pro- Q°lJn° nadela. *o,. I’10' surovin, ponuja Italija Sfojeescrr nima. Niti 'za oskrbo ltdiu lastne industrije ne more sitt0lli Uvoziti zadostne količine JVijr, ’1, ker se njihovi viri naha-Voa {Ur, bi mednarodnim nadzor Kalija bi lahko dobavlja- °vine tržaški industriji le 'to. ^ Uh nakazali večjo količi-tT^hi° ve^a sa življenjske po-*no9ocii potrebščin bi Italiji indust.ri° oshrbovanje tržaške n?eSa n 8 sur°vinami in tukajš- ^ mZ^i-U,lstva * hvljenjski- ScscdebSvinnmi-črnost “t* bcsc(ie‘ stvarnost je ' Kalija potrebuje sama TAKO RAČUNAJO NEKATERI Dvig nemškega militarizma valolom proti porastu demokratični h gibanj v Evropi Moskva, 20. — Diplomatski opa- j stične ideje hitlerjevskih vojnih j zovalec «Izv;stij» piše, da zavzemaj zločincev, vzporedno s približevanjem zaseda-1 To jasno kaže, da je bistvo pol!-nja zunanjih ministrov v Moskvi tike nekaterih ameriških in angle-cemško vprašanje vedno važnejše ; ških državnikov v tem da govore mesto v tujem tisku. Tudi politiki j tako, ravnajo pa drugače. Vseka-se vedno bolj zanimajo za to vpra- j kor pa ne opažajo zelo Važnega dej-šanje. Britanski in ameriški tisk stva, in to je dogodkov med Ver-sta vsak dan natrpana s predlogi i saillesom in drugo svetovno vojno. za rešitev nemškega vprašanja, toda ti predlogi pač ne odgovarjajo interesom miru in varnosti. Beveridge je objavil v listu «Obser-ssr» vrsto člankov o Nemčiji, ki zatrjujejo da je treba z Nemčijo postopati kot z «bolnikcm, ki je potreben telesne :n duševne nege*-, Ne ugaja mu pa, da tega «bolnika» istočasno zdravijo štirje zdravniki. Podobne misli izraža tudi Hal-braith, bivši načelnik oddelka v a-merlškem zunanjem ministrstvu. Po njegovem mnenju so krediti Nemčiji, o katerih razpravlja, kongres, mnogo važnejši kot vsa moskovska konferenca. Tudi namestnik ameriškega zunanjega ministra Patterson je obravnaval po radiu vprašanje zopetnega dviga Nemčije in celo Japonske. Po Pattersonu mora Nemčija dvigniti produkcijo, prejeti mora surovine, za. njihovo nabavo pa so ji potrebni krediti, ki jih naj podele ameriške zasebne banke pod nadzorstvom ameriške vlade. Mnenje Beveridga, Halbraitha in Pattersona je skoraj enako, kar se tiče demilitarizacije Nemčije, uničenja njenega vojaškega in gospodarskega potenciala ter reparacij. Trditev, da je Nemčija «bol-nik», je potrebna samo onim, ki hočejo doseči ponovni dvig njenega gospodarstva in predvsem industrije na nekdanjih osnovah. Te težnje pa nasprotujejo načelom, ki so jih zavezniki sprejeli na potsdamski konferenci. Cilj teh teženj je predvsem, za vsako ceno ohraniti temelje nemškega militarizma kot valoloma proti razstoče-mu demokratičnemu gibanju v Evropi. Zagovorniki dvomljive teorije, da demokratizacija Nemčije ni mogoča brez obnove njene industrije, brar'jo istočasno napadalne fašl- Ti dogodki nas uče, da so ljudstva naveličana besed in praznih Izjav, temveč da žele konkretnih dejanj. Truman za obvezno vojaško službo Washington, 20. t- Na neki tiskovni konferenci je izrazil predsednik Truman svoje prepričanje, da je obvezna vojaška služba v Ameriki nujno potrebna. Dodal je, da bo predložil kongresu podroben načrt o ameriških oboroženih silah; zatem bo izdal proglas o obvezni vojaški službi. Ameriški senatorji proti delavski zakonodaji in proti sindikalni enotnosti IVashirgtoH, 20. — Člani senatne komisije za delo, so obvestili predsednika Kongresnih industrijskih organizacij Philipa MUrrayja, da ne morejo sprejet; njegovega predloga glede nujne spremembe de-lcvske zakonodaje in protidelavskih zakonov. Republikanski senator Wayne Morse je izjavil, da javnost zahtev va omejitve za sindikalno delavnost ter je dodal, da bo moral Kongres v vsakem slučaju uvesti drugo delavsko zakonodajo. Republikanski senator Rcbert Taft, predsednik komisije za delo je . odbil Murrayjevo ponudbo, da bj se spojila Kongres industrijskih organizacij z Ameriško federacijo dela. dlplomati kakor tudi elani ameriškega kongresa. Film o razvoju atomske bombe, katerega bodo kasneje predvajali po vseh Združenih driavaJi in po vsem svetu, so izdelali s odobritvijo predsednika Trumana in ameriškega vojnega ministrstva. Naslov filma je: cZaietek ali ko-nec»; ta naslov je izbral sam predsednik Truman, ki je dejal voditelju filmskega •podjetja, preden so zabeli izdelovati ta film: «Napra-vite dober film, takega, da bodo vsi narodi sveta ved-sli, da s$ morajo odločiti.» 1 LAKE SUCOESS. — Drugo zasedanje pripravljalnega odbora mednarodne konference za trgovino in zaposlitev bo dne 10. aprila v Ženevi. K sodelovanju so povabil; 20 držav. v Prago Praga, 20. Tanjug. — V Prago je Včeraj prispela jugoslovanska ženska delegacija, k; se bo udeležila svetovnega kongresa demokratske zvezg žen. Delegacijo vodi minister za vzgojo v Srbiji Mitra Mitrovič-Djilas. V čigavem interesu bivajo četniki v zapadni Nemčiji Berlin, 20_ - Tanjug — List enob ne socialistične stranke v Nemčiji «Neues Deutschland» se y nekem članku sprašuje, v čigavem interesu prebivajo jugoslovanski filofašisti v zapadnih področjih Nemčije. Li«t navaja podrobnosti o taboriščih četnikov in drugih fašističnih elementov ter ostro protestira proti vzdrževanju teh taborišč, v katerih je preko 12 tisoč Jugoslovanov, ki so za časa okupacije njihove domovine sodelovali z nacisti. Kongres ameriške mladine | Mehika, 20. — Na tiskovni konfe- j renči je izjavil sindikalni voditelj Vincente Lombardo Toledano, da bo 25. marca v Havai konferenca voditeljev ameriškega odseka Svetovne mladinske demokratične federacije, ki bo organiziral prihodnji ameriški kongres mladine. Razen tega je potrdil, da bo Juž-no-ameriška delavska zveza stopi- VIHAR V ITALIJANSKE SKUPSC1NI TEŽKE OBTOŽBE proti demokrisljanskim poslancem Rim, 20. — Italijanska ustavo- j družbe z mesečno plačo nekaj sto dajnia skupščina v^fii preiskavo gle-; tisočev . lir; Micheli, predsednik ! de težkih obtožb, ki jih je podal družbe IN.A., še tri mesece po ime-i voditelj sicilskih separatistov, Fi-' novanju za ministra opravlja to la v zvezo z razn.ml evropskim, or- nocchiaro Aprile, proti 14 demokri- ‘ službo; Jacini, predsednik lotmbard-ganizacijam; ter proučila možnost 1 stjar.skim poslancem, češ, da so ve- site posojilnice; Restagno, predsed- izselitve v Ameriko delavcem, ki 1 rižnilcl in dobičkarji. Svoje obtož-; nik Banca popolare v Novari; Pro- jih ne more zaposliti evropsko gospodarstvo. Nov lelezniški most v Hercegovini Mostar. — Včeraj so svečano predali prometu vellki£ železniški most pri Gabeli v Hercegovini. Z otvoritvijo tega mostu bo olajšan promet med Bosno in Hercogovmo. yanon; Dalmacijo in Crno goro. Zagreb. — V kratkem r be je izrekel Aprile na viharnih se-, la, predsednik italijanske kinema-jah parlamenta prejšnji petek in so- i tografske družbe; Chieffi, upravnik boto, ko je med poslanci nastal ! skupine Aziende Carboni Itoliani; skoraj pretep in je presednik mo- j Rodino, komisar zavode za koral poslati občinstvo iz dvorane. Ir.opljo; nadalje Scoca, Peti-Jli, Co-Finocchiaro Aprile je obtožil na- j lonetti, Bulduzzi in MentastJ. slednje demokristjanske poslance: j Je Gronchi, eden izmed vodil- Campllli, finančni minister, pred- jdemokristjanov, protestiral, mu stavnik banke Santo Spirito, uprav-j j® Finocchiaro Aprile zabrusi: «Ko i nik italijanske vodovodne družbe; jJ5 1 Mussolinijev podtajnik, s; bil bivši komisar poljedelske j razcapanec; zdaj si postal milijo- bodo ! banke za 11 mesecev, ko je prejel i nar»-' plače za 4 milijone lir, zdaj je pred- Eno teh taborišč je v Voedri na dogradil; nov mest čez Kolpo P- sednik družbe «Ferri Beton», ka-Vestfaiskem ter je glavno sredisce j Karlovcu. Mest so zgradili iz do- ; tere delnice so večinoma v svičar-črne borze. * brega jekla. Kolekt.vno delo bo gj^ih rokah, prizadčva si, da bi dr- BUENOS AIRES. — Andersovim | uspešno reš lo pereče vprašanje pro- ! žava Poljakom na Angleškem so poslali! metnih zve z v Jugoslaviji. Zagreb 10.000 vizumov za vselitev v Argen- bo tako imel zvezo s hrvatskim tlno. Primorjem. plačala družbi nekaj stotin milijonov za dela, izvršena pod fašizmom; Spataro, predsednik upravnega sveta italijanske radijske Atomska propaganda po inspiracijliz naj višjega mesta ■ Washington, 20. — Sinoči je bila v Washingtonu premiera ameriškega filma, ki prikazuje razvoj atomske bombe; k predstavi so bili povabljeni člani ameriške vlade, tuji KRIVCI V VLOGI TOŽNIKA Britanska provokacije so grobo kršile olbonsko suverenost Tirana, 20. Tanjug. — List «Ba- Krfskem prelivu mora odgovoriti Škimi» objavlja danes članek pod na vprašanja, ki jih je postavila al-naslovom «Dejstva govore bolje kot' banska vlada OZN. Kaj neki so Mister Cadogan*. ’ j iskale angleške vojne ladje v al- List piše, da si je britanski de- banskih teritorialnih vodah? legat, ko je predložil obtožbo proti I 22- oktobra 1946 so se te ladje Albaniji zaradi min v Krfskem pre- i približale do 1000 metrov albanski livu, prizadeval, da b; prikazal Ve-' obali; vsi nj.hovi topovi so bili na-liko Britanijo kot žrtev. Opisal je' perjeni proti obali. To dejstvo je zadevo, kot mu je najbolje ugajalo, j kričeča kršitev albanske suvere-in se niti najmanj ni oziral na de- bosti. janska dejstva. Mister Cadogan je dejal, da so Krfski preliv očistili min leta 1944. Toda 20. januarja leta 1946 je šef britansko vojaške misije v Veliki Britaniji, brigadni general Hodg-son zatrjeval, da je v Krfskem prelivu še vedno minirano področje, kar bi naj dokazal tudi pomorski zemljevid, ki je bil Hodgsonovi noti predložen, če so te vode očistili že leta 1944, kako je torej vrhovno poveljstvo za Sredozemlje moglo 20. Januarja 1946 domnevati, da plovba v teh vodah ni varna. Ce je torej po navedbah te note obstojala še vedno nevarnost min, so se brltAnske ladije, ki so plule v teh vodah, na lastno odgovornost izpostavljale nevarnosti. Albanska vlada vsekakor ne more biti odgovorna. Toda predno pride Cadogan na vprašanje, kdo je položil mine v to, kar hoče nuditi tržaškemu gospodarstvu; Italija sama se glede surovin in življenjskih potrebščin (ki so osnovnega pomena za prehrano prebivalstva) nahaja skoro v enukem položaju kot Svobodno tržaško ozemlje. Iz kakšnih razlogov naj bi torej Italija igrala vlogo posrednika Svobodnega tržaškega ozemlja za nabavo tržaškemu gospodarstvu potrebnih surovin in življenjskih potrebščin, Ce Svobodno tržaško ozemlje lahko izvrši nabavo neposredno pri najugodnejšem ponudnikuf Ne glede na to, da si prihrani nepotrebne stroške, je prednost neposrednega nabavljanja predvsem v tem, da se, ob ohranitvi svoje neodvisnosti, Svobodno tržaško ozemlje izogne nevarnosti, da bi zapadlo političnemu vplivu države, ki ga nanjo veže preteklost žalostnega spomina, in ki se sc ni iztrgala objemu kaotičnega gospodarskega sistema4 Angleška vlada ne misli na umik iz Grčije London, 20. — Zastopnik zunanjega ministrstva je zanikal vesti, da je zunanji minister Ernest Be-vin na nekem privatnem sestanku laburistične stranke v soboto službeno izjavil, da bodo vse britanske čete odpoklicane iz Grčije do konca maja 1947 leta, z izjemo ene brigade. Borbe blizu Alen Atene, 20. Grške vojaške oblasti naznanjajo, da so partizanski oddelki, močni okrog 400 mož, napadli včeraj zvečer vladne čete pri jasi Aghius Georgius, blizu Lamje. Fart;zani so tudi napadli vladne ce. te prf Gagani, okoli 140 km severozahodno od Aten. „Borba brez usmiljenja" Jeruzalem, 20. — Arabc; v Palestini nameravajo zbrati 220.000 šterlin za «borbo brez usmiljenja, na življenje ali smrt», kakor le izjavil dr. Tannous, glavni tajnik Arabskega podpornega fonda. Zbrani denar bodo uporabili za zaščito arabskih imetij in politično propagando. List muslimanske lige «Dawn» v New Delhiju komentira Bevinovo izjavo o Palestini, List piše, da je Velika Britanija -odgovorna za sedanje razmere v Palestini, ter jo obtožuje, da Je dovolila Zidom, da se oborožijo, in da so okupirali ta del Arabije. Cevovod so razstrelili Jeruzalem, 20_ — Petrolejski vod «Irak Petroleum« Je bil blizu Hajfe težje poškodovan od eksplozije. NANKING. — 15.000 študentov znamenite Sur-iveJienove uVverze je sklenilo napovedati dvodnevno stavko v znak protesta proti državljanski' vojni na Kitajskem, i V TOREK ZADNJA SEJA NAMESTNIKI PRID ZAKUUCKOM Glede osmih političnih določb niso dosegli sporazuma London, 20. — Namestniki zunanjih ministrov bodo v torek končali z delom. Na današnji seji sp končno sprejeli politične določbe glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Od 15 določb, ki jih je izdal (politični pododbor, so namestniki vnesli 7 v končno pogodbo; ostalih 8 določb, v kolikor ne bodo sprejete, bodo predahe svetu štirih ministrov s pripombami. Te določbe se nanašajo na jamstvo Avstrije, na vprašanje pangerman-ske propagande, na bodoče avstrijske meje in naturalizacijo Nemcev s strani avstrijskih oblasti. Poročilo gospodarskega pododbora bodo namestniki proučili nedvomno v soboto. To poročilo zadeva predvsem vprašanje zavezniške lastnine v Avstriji in plovbo po Donavi. V ponedeljek bodo namestniki še er.krat razpravljali o britanskem in sovjetskem načrtu glede nemških imetij v Avstriji. Prijateljska gesta New York 20. — Ameriška vlada namerava proučiti možnost, da bi vrnila Italiji vojne ladje, ki so Ji bile izročene po mirovni pogodbi, da bi Jih Italija unič.la. Vrnitev ladij bi se smatrala za prijateljsko gesto. V opa tiska na moskovski konforencl-bo enaka kot v Parizu in liew Mu Moskva, 20. — «Izvestja» objavljajo članek o pogojih, pod katerimi bodo delali predstavniki tiska v ea^u ' moskovske konference zunanjih ministrov. Članek se v glavnem nanaša na napade, ki so se pojavili v delu ameriškega in britanskega tiska,’čel da nd moskovski konferenci ne bo mogoča svoboda poročanja. Gamer pa bo verjetno odšel v Varšavo. Sterndale Bennett je bil imenovan za britanskega političnega predstavnika v Sofiji. Linčanje v Ameriki New York, 20. — V Greenvillu v južni Karolini je skup-na belcev napadla zapore, odvedla iz njih tam’ zaprtega zamorca m ga Qb splošnem odobravanju linčala. Ljudska fronta v Mehiki Mehika, 20. — Sindkiaini voditelj Vicente Lombardo Toledano je na. javil, da bo v kratlkem ustanovljena v'Mehik; nova. politična stranka Ljudske fronte, ki bo zbrala delavke elemente, ki podpirajo mehiško revolucionarno vlado. Holandci ne spoštujejo premirja Batavija, 20. — Kljub sporazumnemu dogovoru 15. februarja, da bodo prenehali s aovražnostmi, so se spopadle indonez’jske in holandske čete. * Kakor poroča republikanska a-gencija «Antara», so napredovanje holandskih čet vzhodno od Sumatre, ki ga je podpirala artiljerija, indonezijske čete odbile. Holandske čete so napadle Indonezijce juge-zapadno od Buitenzorga in južno od Batavije ter prisilile Indonezijce na protinapad. Holandski vojaški poročevalec po- objavlla, da bodo sr.emali film ali vrsto filmov o življenju predsednika Franklina Delana Roosevelta. Niso še določili dneva pričetka snemanja zaradi napornega dela, ki ga zahtevajo priprave. Proces proti osw ecimskim zverem Varšava, 20. — 14. marca se bo pričel v Varšavi proces proti Rudolfu Hoessu, b.všen^u poveljniku znanega nemškega koncentracijskega taborišča Auschw:tz (Osvvieczim). Hoess je priznal svojo odgovornost za smrt okoli 2.500.000 oseb v oswie-cimskem taborišču. V krematorijh so zažgali dnevno preko 12.000 oseb. Na procesu bo nastopilo preko 150 prič, med njimi zdravpiki in znanstveniki. Qb;sh britanskega kraljevskega para v Južni Afriki Londcji,.20. — Britanski kraljevski t par je tretji* dan svojega bivanja v Južni Afriki prisostvoval plesni prireditvi, ki jo je organiziralo županstvo Capetovvna za zamorsko prebivalstvo. Kralj in kra- RIM. — Mateottijev proces, 'ki ljica sta se pozdravila s predstav- . bi se moral nadaljevati danes, je niki zamorskih organizacij ter sta odložen na prihodnji ponedeljek ves čas prireditve srala na balkonu, j zaradi bolezni nekega sodnika. Poljski Židje se vračajo Varšava, 20. — Iz uradnega vira sg izvedeli, da je več tisoč Zidov, ki so zapustili Poljsko v preteklem letu, zaprosilo dovoljenje za vrnitev. Večina, teh prošenj prihaja od Zidov, ki prebivajo v taboriščih v Nemčiji in v Avstriji. | GOSPODARSKE VESTI Spremembe v britanski diplomatski službi London, 20. — Britanski veleposlanik v Varšavi Cavendish Bentick je bil imenovan za veleposlanika v Rio 'de Janeiro, tamkajšnji veleposlanik Sir Donald Saint Clair TEROR 01Š1E VLADE je rezultat britanske politike , in povod za partizansko borbo Atene, 20. — Včeraj je govoril • ske vojske. Decembra 1944 pa so pred mednarodno komisijo pred- j Angleži brez vsake pravice interve- stavnik stranke levičarskih liberal- j nirali v Grčiji ter povzročili krva- cev, general Neokosmos Grigoria- j vo borbo na škodo grškemu Ijud-dis. V svojem govoru je poudaril, stvu. da je teror grške monarhc-fašistič- j Podobno se izraža britanski po- ne vlade nad ljudstvom rezultat slanec Thomas, ki se je nedavno j britanske politike v Grčiji. Ta te- , vrml iz partizanskega glavnega ror je povzročil nastanek grške de- 1 stana. Dopisniku lista «News Cro- mokratične vojske. j nicles je izjavil, da je nujno, da bri- I tanske čete čim prej zapuste Grčijo. Geaeral Grig^iadiS je ^ ^ I Thomas je nadalje poudaril, da vla-roča o incidentih v pokrapmah j členil angleško politiko V Grčiji in, da y ^ k, w ^ kon_ Bandoeng Batavija Bmtenzorg, poudaril, da so Angleži v zadnjih *emokratl^ vojske, popolna Surabaja in Padgan. V teh incideti- j dveh leti po mili volji ustvarjali1 tih je bilo' nekaj mrtvih. vlade v skladu s svojimi željami. S tem pa so ustvarjali vedno težji'položaj. Zaradi tega je Grigoradis zahteval takojšnji umik britanskih čet in misij. Novi indijski podkralj Washington, 20. —■ Novi mdijsk: podkralj, ki bo zamenjal maršala Wawela, Je postal admiral Lou's Mountbatten. Se pred objavo imenovanja je bil o tem obveščeni a-merižk; zunanji minister Marshal., Film o Rooseveltu Hollywcod, 20. — Najstarejši sin pokojnega predsednika, ttocsevelta James Roosevelt in filmski proiz-vodnik Jay Richard Kennedy sta Pred trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo tn Italijo. Italijanski gospodarski listi poročajo iz Rima, da se nadaljujete predhodna pogajanja za izboljšanje trgovinskih odnešajev med Jugoslavijo in Italijo. Po teh poročilih so priprave za prava pogajanja v bistvu že zaključene. Po vsem tem bi se pogajanja pričela meseca marca. V preteklosti je Italija uvozila iz Jugoslavije 3 - i% vsega svojega uvo-•aa, izvozila pa je v Jugoslavijo 2 - 3% vsega ^ svojega izvoza. Plače v Italiju. -Po poročilu nekega angleškega lista znašajo plače V Italiji: za ročno delo od 8.000 do 10.000 lir mesečno, a za intelektualno delo 1Q.OOO do 15.000 Ur, V svobodnih poklicih znašajo plače 15.000 do 20.000, v državnih uradih pa od 20.000 do 34.000 Ur. Kosilo v restavracijah stane 1.001) do 1.3000 lir za osebo, vštevši vino, v drugorazrednih restavracijah stane kosilo okoli 700 lir. Spor zaradi 'novega davka v Italiji. Italijanska vlada je u\%dla nov davtk na proizvodnjo .tkanin. Glede načina pobiranja tega davka je nastal oster spor med tovarnarji in vlado. Tovarnarji zahtevajo čim bolj preprosto pobiranje in sevrda čim nižji davek, medtem ko vlada vztraja pri svojem stališču. Gre tudi za to, ali naj se davek odmerja po številu vreten ali po količ;ni pnvzvodnje. Sovjetski tisk napoveduje Krgso v Ameriki. V zadnjih dneh je v sovjetskem tisku izšlo že več člankov, ki napovedujejo gospodarsko krizo v ZDA. Tako jo znani sovjetski gospodarstvenik prof. F. Bi-Stirov v moskovski «Pravdi» napovedal splošno poslabšanje gospodarske konjunkture v ZDA.. Prof. BIstrov je natančno analiziral sedanjo gospodarsko strukturo v Severni Ameriki. Njegova razprava obsega celo > stran «Pravde». KRATKE VESTI svoboda,, zaradi tega se ne čudi, če velja general Markos v Grčiji kot i-narodni heroj. Dvanajst poslancev grškega parlamenta pa je protestiralo proti Thomasovemu obisku pri partiza-General Grigoriad s je nadlje ob-! nih. Poslanci izražajo ^začudenje, tožil Veliko Britanijo zaradi njn druge trgovine lahko sprčjemajo naročila za petrolej na cdrezek št. XXX omenjene živilske nakaznice. Rok bo zapadel 25. t. m. Takrat morajo trgovci oddati odrezke preskrbovalnemu uradu v ul. Rettori 2. Cena petroleja bo 34 lir liter. Mast za menze. Dar.es morajo dvigniti vedje tovarniških in podpornih civilnih in vojaških menz na prehranjevalnem uradu odrezke in bor.e za margarino za mesec januar. Vse neporabljene odrezke in bone za drugo polovico januarja naj tudi vrnejo prehranjevalnem uradu za obnovo. Vrn:tev bonov. Danes naj vsi trgovci VIII. skupine vrnejo prehranjevalnem uradu bone koruzne moke. Dvig odrezkov. Danes morajo trgovci dvigniti pri .prehranjevalnem uradu odrezke za testenine, ki jih bodo v kratkem delili. Trgovci IX. skupine bodo dvignili tudi odrezke za koruzno moko. Vrnitev bonov in knjige odjemalcev. Danes in jutri morajo vsi trgovci vrniti občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za prednaročilo od živilskih nakaznic ža marec-junij, kakor tudi knjige odjemalcev. Uradne ure so od 8. do 19. ure. Jedila za menze. Vodstvo skupne menze v ul. Gambini 10, javlja, da lahko druge menze dvignejo pri njej dnevne obroke (tri krožnike). Vse informacije dobijo na občini, soba št. 121, tel. 5565, od 8. do 14. ure. Posamezni obroki stanejo po 50 lir za osebo. Istrska vas Popeire Marsikateri čitatelj bo prvič širša! ime naše- vasi. V srcu Istre stoje Pcpetre s svojim; malimi sosedami Trsekom, Zabavlje, Truske, Tr-beče in drugimi. Ko prvič zagledaš vas, te zbode v dušo ob pogledu r.a škrbine požganih poslopij. Tu je pustila fašistična zver svojo žalostno sled, a ljudstvo je v duhu trdno in zdravo. Prekaljeno v borbi stopa po .poti obnove k lepšemu življenju. P op: tre imajo 215 prebivalcev. Od teh je bilo v NOV 19 borcev in 20 vaščanov je bilo interniranih. O delu, ki so ga Popetre opravile po osvoboditvi, podajamo sledeče podatke. Polnoštevilno smo se udeleževali udarniškega dela za obnovo. Do danes je naša mladina skupno s SIAU prispevala za obnovo vas’. 5426 ur prostovoljnega dela, za o-krajno cesto pa 1367 ur. Vas je do 70% požgana, obnovili smo troje gospodarskih poslopij. Dela je bilo 5340 ur v vrednosli 200.000 Kr. Zgradili smo delno vaški vodnjak in pri njem 'opravili 1900 ur prostovoljnega dela. Vas je bila popolnoma izropana tn je kljub slabi letini izvršila 7 nabiralnih akcij, v katerih je bilo nabranega živeža in denarja za 22.300 lir. Odkar imamo v vasi slovenske šole, se naša mladina pridno udeležuje večernih tečajev za izpopolnjevanje slovenskega jezika. Do sedaj smo imel! 36 tečajnišk h ur Uspehi n so izostali. O tem priča nabiralna akcija za knjige, pri kateri je 'mladina zbrala 3000 lir in smo si nabavili najpotrebnejše knji- ge. V vasi: je tudi fizkulturnl aktiv. Požrtvovalno hodijo vsako nedeljo 3 mladjnke po 4 ure hoda v Koper, da se tam nauče en poučejo estalo mladino o najpotrebnejšem v fizkul-turi. Na spomlad si bomo uredili i-grišče za odbojko, kj nam jo je podarilo fizkultumo društvo v Kopru. Organizaciji RK vsa pohvala. Do sedaj je nabral vaški RK 7469 lir prostovoljnih prispevkov. Tudi pionirji ne zaostajajo v učenju. Ob pričetku šolskega lela 1946 je bilo izmed 42 komaj 6 otrok sposobnih za 2. razred, danes jih že 25 z razumevanjem bere slovenske knjige in piše v domači besedi. Ti suhi podatki naj pon: so v svet vest, da je osvcbcdilna borba prinesla v najbolj skrito vasico novo ž vljenje, o katerem je slovenski delovni človek sanjal stoletja. • Želimo, da bi zanje zvedeli vsi oni, ki še ne verujejo v ustvarjalno silo svobodnega, v borbi prekaljenega našega človčka. Muha na volovjem rogu svetniško nesebičnem anglo-ameri-škem imperializmu po vsem svetu, račens'; z onim v Grčiji. KULTURA O sovjetski kulturi Ruski književnik Aleksander Fadjejev je glavni tajn.k Zveze ruskih književnikov. V tem svojstvu je nedavno obiskal Prago, kjer je odgovarjal na vprašanja čeških časnikarjev. - Kakšen vpliv je imela dru- Lga svetovna vojna na vaše u-Kaj naj rečemo o samohvali gle- j st\rarianje? > ifzHn.ip snliških kn iirr rvi katerih de izdaje šolskih knjig, od katerih so nekatere še v tiskarni, druge pa so izšle komaj zadnje čase, po skoraj poldrugem letu zavezniškega gospodarstva, medtem ko so bile v soli na razpolago le naše knjige, ki smo jih izdali že takoj prve mesece: n. pr «Naša beseda», «Svo-bodna pota* itd. Naj opomnimo le še to, da'je pri vseh kulturnih narodih običaj, da se za sestavo učnih knjig razpisujejo javni natečaji, da se preprečujejo zlorabe, medtem ko je pri ZVU oziroma v njenem imenu g. Baraga oddajal pod roko to delo, seveda samim kolaboracionistom. pa četudi nekaterim mladim in neizkušenim začetnikom. To nam tudi pojasnuje visoke stroške, čez 6 milijonov, za izdajo teh knjig. Je to isto, kar je jasno iz nerazumljivo visokega proračuna za tri učiteljske tečaje, ki so stali tudi 6 milijonov. Seveda, naše skoraj brezplačne tečaje so prepovedali, da «svoje» udeležence mastno plačajo, enako visoko plačajo kot učitelje v službi, — pa se mnogi tečajev niti udeleževal; niso. Sicer pa jim tega niti ni bilo treba, saj je bil marsi- — Med vojno sem napisal roman «Mlada gardan, ki prikazuje boj ilegalne organizacije sovjetske mladine proti nemškim okupatorjem v mestu Krasnodolu na Donu. Dejanje romana je stvaren dogodek, junaki pa nastopajo z resničnimi imeni. V značaje teh mladincev in ■ tKindžaln. mladink, ki so večinoma žrtvovali svoja življenja za domovmo, se je zajedla nenavadna moralna eistost in duhovna polnost, ki se javlja samo pri ljudeh, ki so zrasli na temelju poštenih in pravičnih odnosov ljudi, požlahtnjenih z resnično idejo. Nič ne utrjtije tako zelo vere v Človeka, kakor zmaga naše mladine med vojno. Kot književnik sem srečen, da sem dož-vel ustvarjanje mnogih rodov ruskih mož, ko na svobodnih tleh rodne zemlje živi svoboden človek s široko odprto dušo in jasnim pogledom, uprtim v bodočnost. Krasne so besede Maksima Gorkega: eClovek — to je ponosna beseda.'» Te besede so postale zdaj ne le up človečanstva, marveč tudi stvarnost. — Primer z leningrajskima re- kateri bolje kvalificirani kot ucece . osebje - za učenca na tečaju Ali j vijama je zbudil v inozemstvu ne dokazuje to, da je šolska ZVU | veliko zanimanje. Kako sodite poleg še kakega drugega prosvetne- 0 delu Zoščenka in Alimatove? ga področja obvezna zaposlovalmca j — Mislim, da smatra.o posamez-kolaborac.onističnih beguncev v [ niki zoščenka za književnika samo služb; gori livaljen.h zapadnih :m- j saracn nesporazuma v tistem v-so- F/ZKUL1 URA Boksarski večer pri Sv. ivanu Napad v Tržiču Kakor vse kaže, ne mislijo tržl-ški šovinisti opustiti terorističnih napadov, čeprav so jih pred dnevi nekaj prijeli, ker so našli pr; njih razstrelivo. Te dni so vrgli ročno bombo proti stanovanju antifašista Colautti-ja v ul. DAnnunzio 43. Ob eksploziji je bilo poškodovan del. strehe j in razbitih več stekel na oknih. Drugo bombo so vrgli proti stanovanji nekega antifašista v ul. T. Vecellio 50. V nedeljo zvečer in v noči na 18. t. m. -pa so neznani teroristi izvršili še dva atentata . - Razstrelili so eksplozivni naboj pred stanovanjem Ivana M:me v ul. Battisti 17 P0-I noč; ob 1.30 so vrgli štiri ročne bom-| be «OTO» proti stanovanju. V obeh I primerih je bila škoda precejšna. V soboto 22. t. m. bo v dvorani kulturnega krožka Skampsrle pri Sv. Ivanu boksarski večer, na katerem bodo nastopili boksarji iz Trsta Gorice in Gradiške. Omeniti moramo predvsem srečanji Bran-dolln-Viilatora in Gedina-Goitan, v katerih se bosta Svetoivančana poskusila revanžirat; za nedavni poraz. Program se bo razvijal po sle-, dečem redu: petelinja skupina:, Sosič (DSZ Trst)-Spes3ot (DSZ Gradiška); peris.no lahka skupin*: Pe-trucci (DSZT)-Marega (Gorica); Lahka skupina: Goitan (DSZT)-Godina (Sv. Ivan) \srednje lahka skupina: Villatora (DSZT)-Brando-i.n (Sv. Ivan); Blason (DSZT)-Za-vadlal (Sv. Ivan); Racca (DSZT)-Ussai (Gcrtca); srednje težka skupina: Comel (Gorica-Rong one (Grad'ška). Pričetek bo ob 19.30. Mariborčani v Trstu Rokoborci mariborskega Železni čarja bodo v nedeljo nastopili v ki- škedenj-GasKni; v Kopru ob 15. uri Milje-Po3iojna; v Gradiški ob 15. uri Gradiška-Ajdovščina; v Gorici ob 15. uri Gorica-Kopcr; v Rab ob 15, uri Rudo r-Tržič; na Reki ob 15. uri Torpedo-Krmin. Okrožno prvenstvo: Igrišče CR-I DA: ob 8. uri Vom-Ponziana; ob 110. uri Kraljič-Ccstalunga; ob 12. uri Raubir-Skedenj II; ob 14. uri i Dreher II-Acegat; ob 15.45 Primo-! rje D-Drsher I. Igrišče Proseka: ob i 14.30 Pr'morje P-Col. Košarka: Ver'flcirajo se sledeče tekme ženske skupine: DSZ-Rcdivo 19:19; Tomaž č-Barkovlje 2:0; Ve-| sna-Col 2:0; in zaključne tekme j moške skupine: Termelj-DSZ 38:10; Col-Rolane3e 44:16; Cermelj-Roia-! nese 32:35; Col- DSZ 52:21; Roia-! nese-DSZ 28:22; Col-Cermelj 48:14. | Kvalifikacijska lestvica finalnih tekem Kdaj ij bodo povišane draginjske doklade nameščencev javne uprave? Ze mesec dni je minulo od dneva, ko so Enotni snid.kati'poslali podpolkovniku Beardu, nacelriiku finančnega oddelka pri ZVU, p smo v katerem so opozarjali na določbe splošnega ukaza 83 B o drag;nj>kih dnkiadah za nameščence javne u-prave. Pozivali so ga, naj določi višino doklad za prve tri mesece tega leta. Kljub temu občinski nameščenci se vedno niso prejeli, kar j m pripada. Se več. Iz finančnega odseka jo odgovorili, da poizvedujejo, kako so rešili vprašanje v ostalih italijanskih pokrajinah ZVU se večkrat sklicuje na poiožaj v Italiji. S tem se skuša rešiti odgovornost,. Toda občinski nameščenci ne morejo čakati na ukrepe, ki jih podvzemajo v Italiji, kajti cene nenehno rastejo. Poleg tega je vsakomur jasno, da je na tem ozemlju položaj delavstva drugačen. Tako postopanje je upravičeno razburilo nameščence. Nujno Je, da ZVU že vendar reši to vprašanje. Nameščenci te stroke ne zahtevajo prednosti, temveč samo, da se jim emegoci znor^no življenje. Delavske športne zveze. Mariborski rokoborci so znani po svoji tehniki in borbenosti. Na prvrnstvu Slovenije so odnesli največ prvih mest, dobro pa so se odrezali tudi na jugoslovanskem prvenstvu v Sarajevu. Nedvomno bodo nevarni nasprotnik) Tržačanom, katerih sposobnosti so tržaškim športnikom dobro znane. Pričetek bo ob 10.45. Objave 7.DTV Nogomitnt odsek: Verificirajo se sledeče tekme pokrajinskega in o-krežnega prvenstva: Torpedo-Mon-trbello 2:2; Skedenj-Krmin 4:2; Gradiška-Piran 3:1; Tovarna stro-jev-Ronk! 1:1; Koper Milje 3:2; Rudar-Pulj 2:1; Cebulec-Roianeee 3-2; Dreher II-Ponziana 2:1; Nabrežina-Tovarna strojev II 4:2; Ace-gat-Opčine 4:2; Primorje P-Kralj,č 3:1; Skedenj II-Vom 2:0; Col-Dre her I 7:1. Opomini: Zaradi nešportnega obnašanja se opominjajo Righc-tto Ne-ri Doria Riccott) (oba Ronk1), Paolettl Paolo (Ponziana) in To-madln Fermo (Krmin). Kazni: Zaradi nešportnega obnašanja se kaznuje z dvodnevno prepovedjo igranja Žerjal Romeo (Dreher II), z enodnevno pa Romano Sergio (Ponziana) In Blssacco Tulilo (Dreher). Program nedeljskih tekem: pokrajinsko prvenstvo: V Trstu ob ,9. ur j Puan-Montebelloj ote AL ' Col ! Ro'anese Čermelj DSZ i 3 3 0 0 3 2 0 1 3 10 2 3 0 0 3 144 51 79 98 84 93 53 118 Taki so n ihovi načrti Ameriški čicopis, k; izhaja v R'-v U, razpravlja v svoji številki od 16. t. m. o razporeditvi zavezn.sk:h 1 čet na ozemlju STO-ja. Ko bo mirovna pogodba z Italijo ratificirana : in bo s tem stopila v veljavo, se bo-j do angloameriške čete umaknile iz I ozemelj, ki bodo pripadale Jugo-; sli vi ji. Po pisanju tega lista naj bi ■ ameriška 88. Diviz;ja zased.a kraje od Dev,na do Opčin, kjer bi b.l na-' s tanjen 351. polk. j Angleži 'bi po njihovem mnenju imeli zasedeno mesto Trst skupno z manjšim številom ameriških vo-| .altov. Jugoslovanski vojaki naj bi j estali v tistih predelih STO-ja, ki ■.pada pod cono B. Pripom njajo i pa. da to ni končnoveljavna do-j ločba, ker bo o razporeditvi čet od-| iočal novi guverner. Po njihovem j mnenju bi moralo biti vrhovno po-; veljstvo anglo-amcriško, vendar se j bojijo, da Jugoslavija ne bo pr,stala na tako rešitev. «Glas zaveznikov* z dne 17. febr. je posvetil celo drugo stran lista sestavkom o slovenski s'oli pod skupnim naslovom «Dve leti slovenskih šol». Prvi vtis, ki ga napravi to pisar nje, izvablja človeku vzklik tiste muhe iz basni, ki je sedla volu na rog in dejala: «Orjemo!» Pred dvema letoma so na žalost po večjih krajih pri nas še gospodovali Nemci, nacisti. V tem času smo sicer že imeli lepo število slovenskih šol na osvobojenem ozemlju, ki so jih vodili nas’i partizanski učiteljski aktivisti. Toda kaj ima ZVU z njimi opravka, ko je po lastnih navedbah šele v mesecu oktobru 1945., torej pred 16 meseci, izdala prvi odlok o slovenski goli, istočasno z imenovanjem treh ko-laboracionisticnih šolnikov v vodstvo slovenske šole? Medetm p^ so slovenske šole v premnogih primerih že davno delale; vzpostavili so jih naši roditeljski sveti)) in naše ljudske prosvetne oblasti že v teku narodnoosvobodilne borbe ali pa neposredno za tem. To lišpanje s pavovim perjem izvablja pomilovale nasmešek onemu, k; se sppminja ikonoklastičnih borb ZVU proti vsaki sledi naše epične narodnoosvobodilne borbe v šoli, ki jo je bojevalo vse nage ljudstvo s tako junaško požrtvovalnostjo; to izvablja kvečjem malo zagrenjenost onemu, ki se spominja policijskega preganjanja, odpuščanj, in premeščanj po č.sto d:j Koroščevem vzoru, — zapiranj slovenskih šol, dš, celo aretacij onih, ki so toliko žrtvovali za našo šolo v času vojne In vendar je le narodnoosvooodil-na borba s svojo idejno vsebino eno zgodovinsko gibanje, ki more et čno vzgajati mladino — brez etične vsebine je vsak pouk le pusto, neor-gancko kopičenje tisto.malo šolar-skega znanja, ki oblikuje ljudi, ki se lahko prodajajo komurkoli, tudi v službo protiljudsih koristi. Da ic ni vzgoja, marveč umska dresura, pa naj se to zakriva s še tako zvenečimi frazam; o «nepolitičn », »svobodni* šoli, bi moral vedeti g. Simoni. In vendar .e vzgoja z etično vsebino, ki se izraža v povezanosti z zgodcv.r.o in trpljenjem lastmga naroda, smoter vsake resnično moderne in napredne pedagogike. Zato pa bo vse to negativno prizade- ----------------------------- v . i • 7 • vanje eolske ZVU ^ pomočjo impor- j P^ ■» J rv i M K 7 /NTfA tiranih ali domačih kolaboracioni-!_____________________________ OIOOiOCtICI lil (J JU J (Ji V C? slov ostalo brezplodna — luknja v ; —- 4K £_________________l-a ’°Ako se vse to negativno delo | Vse pevovodje iz Trsta in okolice WnejšadPoj^n.1a^daje7 finančna Policijski telefon. Od včeraj dalje je treba v nujnih primerih, ko je potfebr.a polic'jska pomeč, klicati telefcr.eko št. 23, ki je po novi odredbi edina številka za take primere. Enotni sindikati Kmttovalci. kmete in poljske delavce vabimo na sestar.ek, ki bo v nedeljo 23. t. m. c-b 10 urj v ljudskem domu v Domju. Predvsem so vabljeni kmetje iz Doline, Boljuriba, Živelj, Boršta, Ricmanj, Loga Mačkovelj in Prebenka. Razpravljali hodo o sindikalnih zadevah, Kovinarji. Jutri 22. t. m. ob 19. uri bo izredna odborova seja. Udeležijo naj se ja predsedniki in tajniki odborov tovarne Sv. Marka, Sv. Andreja, Tržaškega Arzenala in UjVE. Prevozništvo. Vozniki podjetij- s konjsko vprego imajo sestanek v nedelio 23. t m. cb 10. url v ul. Imfcrlani 5. ~ Spalni vozovi. Jutri 22. t. m. ob 18. urj ho odborova seja. Tiskovni urad. Tovariši, ki so bili izvoljeni pretekli petek v odbor za tisk in propagando, bodo imeli sestanek danes ob 19. uri v ul. Imbrtar.i 5. ( ' Kovinarji. V nedeljo 23. t. m. ob tesnega individualizma, polnega mistike, pesimizma — poezije knjižw ne dekadence. Vse to je bilo neko° ((novo in modernon Toda cas drevi naprej in danes, v stoletju veliki!I vojn in revolucij, v stoletju, ko si gradi novo življenje, je dekadenci malenkostna, prov-ncialna in sjfi: min. a na podagro. Ona ne more a*J ti človeštvu novih del, v najboljšetr-primeru lahko potisne mladino * slepo ulico, jo navda z nevero, ! stiko ter dovede k moralnemu propadu. Našt'itatelj, sovjetski čiouek, j večinoma odklanja takšno poezip-Dovolj bodi opomniti, o kakšni poe' ziji je sanjal Lermontov v pesm — Kateri književniki so naj' bolj priljubljeni v ZSSR? — V ZSSR je toliko priljubljenih književnikov vseh narodnosti, d1 mi je težko, ko pomišljam, kateri naj imenujem. Naštel bom samo nekoliko resnično najbolj pri/jK&i Ijenih del, ki so izšla med voinO\, ali neposredno za njo v obVki phžj perialističnih interesov? Čistila za stroje Trgovinska, industrijska in kmečka zbornica javlja, da je pričela deliti obrazce za prijavo potreb za industrijska čistila za mesec april. Obrazci morajo biti izpolnjeni in predloženi Trgovinski zbornici oziroma «Ente petroli* v Trstu do 28. t. m. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico je daroval tov. Jereb Milan z Qpč;n .500 lir in Rakovšček Mara z Opčin tudi 500 lir. Za vojne sirote. Ob prilik: pogreba tov. Miklavec Ivanke so darovali -sorodniki in pogrebci 1430 L. kem in krasnem smislu, kakor so ta poklic razumevali naši očetje in dedi. Nikakor ne moremo imenovati književnika človeka, ki v svojem ustvarjanju smatra za ničvred. no■ v Človeku tisto, kar je ljudsko, in >ne metri človeka nikdar od spredaj, temveč od zadaj ter mu pripisuje vedno le nizkotnost, izprijenost, koristolj\.bje, neumnost in zlobo. Bilo bi dobro, če bi se Zo-ščenko bavil s temi stvarmi, da bi Človeka prerodil v imenu nekakšnih idealov. Toda on tega ne dela zaradi tega, da bi človeka povišal, temveč zato, da ga poniža do lastne ničevosti., Ana Ahmatova pa je kot pesnica zadnja predstavnica salonske aristokratske poezije, namenjene nekaterim «izbranim», poezije ze> Sem spadajo: ePort Artur» oi Stepanova, «Sin polkai> od Uamfl'A tina Katajeva, eNesmrtni narod* Grosmana, eDnevi in nočiy> od -J' monova, «Mavriča» od Vande siljevske, «Ncpokorjeni». od Gorbt tova», «To je bilo v Leningradut Čajkovskega, eKirurgn od čemeli?' nove, «Sopctniki» od Paneva, bojD od uzbeškega književnika At beka. V drami sta posebno populN' ni dve igri Kornejčuka: «Pot S-Pcrkinsa v deželo boljševikovv •* «Fronta», nadalje «Ruski IjudjentAi Simonova. «Kremeljski orli» od godina, eStari prijatelji» od M alfi'j gina in drugi. Med pesniki itma več bravcev Vasilij Tierkin, poUn uHiša ob poti» od TvardovskeSH «Kirov je z nami» in druge Pes!^\ Tihonova, «Februarski dnevn^l Olge Pergolčeve, «Sin» AntocolsW\ ga, «Polkovni meridijann Vere M ber, eZojan M. Alicerove ter pesfj Surkova, Simonova, Rilskega, #71 hana, b:vovanija, Kulješova, Pl'\ reca, Markiša in drugih. • ‘K.ultuhne. dho&tim ZVU, ki je imelo v začetku n?'zpo- j ter iz okrajev MiIje> Doi:na. Na- vedla pozneje pa odkrit namen, odstranit; vsak vpliv našega ijud-; stva na svojo šolo, in .zato uvajanje s policijo v to nas'o šolo pobeglih kolaboracionistov in felo vojnih zločincev,-ako-se to postopanje imenuje «s’.oboda v vzgoji*, tedaj so vsa globoka gibanja m vznem rje-nja, ki so jih s tem povzročili zavezniki med našim ljudstvom, jasen dokaz, da ljudstvo take «svobo. de» ne mara. Gotovo bo srčno veselo, ako bo v teh sestavk;h razumelo — labodjo pesem šolske ZVU. Svobodo so še vedno vsi narodi po.movali kot možnost živeti po lastn h idejnih tokovih m to so pri nas eni, ki jih je lzzozila narodno-osvobod.lna borba. Vse drugo je — policijski intervencionizem, če hočete, "kolonialne vrste, in za takega ga naše l.udstvo tudi smatra in tako mu bo ostalo v nelepem spominu. In «cvetkam», posejanim v člančiču s podpisom g. stotnika J. P. Simonija, kot «polit,čm banditizem*, «pojav diktatorjev*, «plen političnih spletk*, «pritisk pol.tienih organizacij* slabo pnstoja naslov «Mlad:ni na pot», ki bi ga mi rrje imenovali ioičen politični pamfle-tek. Bodite m.rni, mladina ga ne bo čitala, sicer pa je Cisto vseeno, ali ga čita aii ne. Tudi bi lahko mirno vrgli sami pisci čez plot fraze ket ZVU ki «ima v vidu edinole dobrobit slovenske- ;n hrvatske mladine*, kakor jih bo zavrglo naše ljudstvo ki že nekaj ve iz lastne izkušnje o Prvi seslanek svela novinarsite organ zacije Snoči js svet tržaške novinarske organizacije izbral ožji odbor. Predsedstvo je pripadlo prof. Viktorju Furlaniju, tajnik je postal Marko Di Drusco blagajnik Dušan Hre-ščak. V odboru sta še Viktor Zana-boni in Kaiel Cergoli. Svet je tudi proučil vprašanja novinarskega stanu in namerava v najkrajšem času pripraviti r.ačrt nsvlh pravil organizacije, ki bo o njih sklepal obč-ni zbor. Medtem bo svet tudi pregledal in izpopolnil novinarski stanovski register. brežina jn Tržič prosimo, da pridejo prihodnjo nedeljo 23. t. m. na važen sestanek, ki bo pri Sv. Ivanu (Trst) v prostorih Glasbene Matice (Škamperle) ob 10. uri dopoldne. V Zabniee in pa Višarje Tržaško planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo 22. in 23. t. m. smučarski izlet v Zabnice. v Kanalski dolini. Odhod z avtobusom v soboto ob 14. uri iz Trsta. Se isti večer odide prva skupina na smučeh na Višarje, kjer prenoči in se vrne v nedeljo čez Lovca v Zatoice. Druga skupina prenoči in se smuča, v Zabnicah. Celotni strošek za izlet (voznina, prenočnina in prehrana) za člane po 900 lir, za nečlane po 1000 lir, za dijake po 800 lir. Predplačila in pojasnila v knjigarni Stoka v Trstu. \ . Smučarski izlet v Cmj, vrh priredi prosvetno društvo na Vrdeli v nedeljo 23. t m. Vpisovanje še danes v trgovini ul. Roma 15 in v tobakarni Kocjančič pri Sv. Ivanu. Telefon 93050. Izlet na Bled. Ob prilik; mednarodnih smučarskih tekem v Planici priredi Tržaški alpinski klub (CAT) večdnevni izlet na Bled. Vpis in po- ______________. _____ jasnila v ul. Cont; 11 cd 19. do g 30 bo v j ni Delavskih zadrug in izvolil, nad-j CERKVENE POROKE' delavec j ške milod je; 13. orkister »SplvajjJ zomike pesamezn h prodajaln: dre- ( ,av Beli(, ; zag bnica Kristi-j prenos iz B.V.P.; 13.30 popoldn i 21Ut mV ob 19 urigv Trste » Belllch, metan* Virgil de For- koncert; 14 Novi Svet: Prepr*«^ Vidu'(Oratorli Sv Justa ul' nr.sari in zasebnica Nalich, meha- nesreč pri delu v Z.D.A. 17.30 P ., 23 t m ob 9 uri v Trstu nik Ivan Marini ln zasebnica Ma-j sna glasba; 17.45 Mozart: Klari , ZA. t. m. ob J. un v trstu Coradin mehanik Turii Rogol- 'kvintet; 18.30 pr rodo3lovno pr® s in novo mesto (KmoAlabar- ■ frizerki* Noemi Punt n me- vanje: vonj in okus pri živalih; odrobnejša naved la v po- a.n' l“ ‘L,zei,?,L„/"L1 tahk* Vsshn: 19. Milčinski: ptrf» vi ob 19. uri v Miljah (gledal.šče Verd'); 21. t. m. ob 19. uri v Trstu, pri Sv. Vidu (Oratorij Sv. Justa, ul. Navali) z staro da). Podrobnejša naved la v podružnicah Delavskih zadrug. Novi ukrepi o dohodnini. Z ukazan. št. 90, je ZVU nekoliko spremenila splošno dohodnino davka za tekoče leto. Z drugim ukazom št. 91 so uvedi, davek na proizvod- sar Josip Salvagno in zasebnica Jožtfa Buuanik vd. Diponte, mora. kapetan Ivan Gamaro in zasebnica Regina Domenioa Fogda vd. Brisi-nello, trgovec Tusset Renzo, in trg. pomočnica Bianca Stefaninl, uradnik Jožef Perini in uradnica Neva njo preje iz naravnih in umetnih! Sforztna. uradnik Ivan Dole; in u-vlaken ter razširili na to področje - - —. . dekret št. 1 od 3. januarja t. 1. in D. M. št. 3, od 4. januarja t. 1. Na ALEKSANDER BEK 46 VOLOKOLAMSKA CESTA Panfilcv je potegnil uro, pogledal in se nekoliko zamislil. — Cez deset minut? Tukaj? — Da, tovariš general. — Dobro, zelo dobro... Toda povejte, tovariš Sevrjukov, čez koliko minut bi mogli zbrati četo tam? • . Panfilov se je hitro okrenll in pokazal na drugo obala Ruze. — Tam? — je vprašal Severjukov. — Da. Sevrjukov je pogledal generalov kazalec, rato tcčkok kamor je I vodila od prsta dalje zamišljena ravna črta. Bilo je še dovolj vidno, j da se je moglo razločno spoznati: prst Je kazal ’na gozd na na-! spretni obali. * Toda Sevrjukov je vendar vprašal: — Na ono stran reke? — Da. da na ono stran, tovariš Sevrjukov. Sevrjukov je pogledal temno vodo, obrnil glavo tja, kjer se je na kilometer in pol oddaljenosti nahajal most, ki ga je zakrivala zboklina obale, potegnil robec, se vseknii ter se nespretno tn ponovno zagledal v vodo. ,. Panfilov je molče čakal. Ne vem.- da brodimo čez reko, tovariš general? Tam ha sredi Je do iznad pasa. Namočil bi može, tovariš general. — Ne zakaj da jih namočite? Ni poletje... Dajmo, da se nekako — Ne vem... Tu ne gre za minute tovariš general. Panfilov se je obrnil k meni. — Ni dobro, tovariš Momiš-Uli — je razločno dejal. Prvič mi je ger.eral Panf.lov dejal »n; dobro*.’ To se ni dogajalo prej, tega ni bilo pozneje, za časa borb pred Moskvo. — Ni dobro! — je ponovil. — Zakaj niso pripravljeni mostički za prehod? Zakaj ni skel, čolnov? Zakopali ste se v zfmljo, zakopali ste se spretno, razborito. Zdaj samo čakate, kdaj bo treščil Nemec. To jo že nerazberito. A kaj boste storil), če bo ugodna prilika za protinapad? Kaj "boste storili, č; se bo vam samim ponudila možnost, da treščite po njem? Ali ste za to pripravljeni? Nasprotnik jo postal sedaj predrzen, samozavesten, to je treba izkoristiti. O tem niste razmislili, tovariš Momlš-Ull. Govoril js strogo, brez siceršnje dobrohotnosti, in tokrat ni z ničemer ublaževal svojih besed. Zavzel sem položaj «mirno», zardel sem in poslušal uker. • •> 2. General se je ponovno obrnil k Sevrjukovu. — Pomeni, tovariš Sevrjukov, da se ne boste znali hitro zbrati! Ni dobro! Razmislite nekoliko o tem. In bočno prestrojevanje, koliko časa vam bo vzelo? — Bočno prestrojevanje? Katero črto naj zasedem, tovariš general? Panfilov je pokazal rob gozda, kjer je bil skrit §tab bataljona in od koder nas je pripeljal sem avtomobil, ko je presrkal belo polje z brazdo, ki se v somraku ni več razločevala. — Evo vam črte, tovariš Sevrjukov: od gozda ga do obale. Naloga jo — zavarovati bataljon na krilu, gevrjukov je nekoliko pomislil: — Petnajst do dvajset minut, tovariš general. radnica Irma Ricoletto. UMRLI so: 75 letna Orsola Fle-go vd. Sancin, 89 letni Jožef Mil-lossivich, 62 letni Anton Gherdol, 83 letna Filomena Lionetti vd. Pa-lombieri, 58 lstni Anton Babich, 42 leina Gabr’e!a Dolniscch, 80 letna Virginija Kherian, 77 letna Pasqua Zucchcrin vd. Calnazzo, 62 letni Jo-ž?f Čermelj, 57 letni Jožef Tomsich in 13 dni star Alberto Stlvanin. t Zahvala Družina Metlika se zahvaljuje vsem nameščencem ILVE, članom SIAU-ja, ASIZZ, Komunistični mladini in šoli iz Skednja za udeležbo pr’, pogiebu nje nečakinje Alde Tonkli. lahka glasba; 19. Milčinski: pod vodstvom dirigrnta Ubšjf #1 u’ »i Vrabca poje skladbe Venturini Schwaba, Gotovca, Mirka ter roške narodne; 20. glasba po želJ8l( 20.30 violinski koncert pref. Tob ^ Poljanca: Irak: Nočna glasba, S1), Quasi ballata, Dvorak: Mazdi’8, prenos iz Ljubljane; 21. slovel)-’,' Trubadur: 21.15 s'mfonični < cert: Beethoven: simfonija št. 5,,» C-molu opus 67, Dvorak: Slmfo°I Št. 5. v E-molu iz NoVega sv£!||.i Jacguet Ibert: Komorna conert r.a; 22.30 lahka večerna glasuj 23.30 plesna glasba do 24 ure. --1 Odg. urednik DUŠAN HR Akviziterk o z lepim nastopom sprejme«*1*’' Ponudbe na upravo «Pr’,morskc* dnevnika* pod »Prijazna*. J Za konec sezone doslej največja likvidacija vseh krznenih plaščev ZILIOTTO TRST . ULICA 1R£HlO II • IB. 29-S7A