Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 247. Izven Ljubljane 8 vin. v LjuHIIodI, v ponedeljek. 27, oKloflra 1913. Leio XLlf Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej ., K 26'— n en meseo „ , . „ 2-20 aa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'— V Ljubljani na dom s Za celo lete. naprej . . K 24'— za en inese« „ . . „ 2'— V opravi pre|ema< meseCno „ 1*70 & Sobotni izdaja: = ■a celo leti ..... ■> 7'— za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm); za enkrat . ... po 15 « za dvakrat .... „ 13 n za trikrat • • • • ,, 10 M za večkrat primeren popust. Poročna oznanila. žitnik. Mlet Iti: enostolpna petitvrsta po 18 Tin« : Poslano: '. i enostolpna petitvrsta po 30 vin. Irhaja vsak dan, Izvzemil ne« delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Toni red, its- uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma bo ne ca sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =» Političen list m slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona it 188. Današnja številka obsega 6 strani. Silojen shod S. L. S, v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani »Uniona« sijajen shod volilcev S. L. S. iz Ljubljane in okolice. Dvorana jc bila nabito polna in navdušenje med zborovalci za delo S. L. S. je pokazalo, da liberalne klevete ne rodc med poštenim slovenskim ljudstvom sadu in da bo to ljudstvo sledilo svojim voditeljem do movih bojev in zmag. Ljudstvo, ki spoznava vrednost dela naše deželnozborsko večine, pozna tudi liberalne laži in obrekovanja ter jim ne verjame, ker je zavedno. Liberalci naj lažejo tudi nadalje, ako se jim ljubi.. Ljudstvo pa, ki je potom S. L. S. doseglo že mnogo svojih pravic, vc, da jc rešitev slovenskega gospodarskega in narodnega vprašanja edino v S. L. S., ki je v resnici ljudska stranka. V naslednjem podajamo poročilo o Včcrajšnem shodu: SHOD JE OTVORIL DRŽAVNI POSLA-NEC G. FRAN POVŠE ki jc govoril: Spoštovani gg. volilci! Dragi slovenski možje! Ko ste pred 6 leti izvolili pod praporom S. L. S. na delu za blagor domovino naše dosedanje deželne poslance v deželni zakonodajni zastop, ste imeli nado, da napoči tudi za našo domovino boljša doba. Delo šestih let jo sedaj dovršeno. Sedaj imate vi besedo, da sodite, v koliko so bile upravičene vaše nade. Dragi mi! Stojimo pod vtisom izseljevanja. Ljudstvo hiti trumoma v pre-komorski svet, iskat si kruha in zaslužka. Tudi jaz sem bil svoj čas globoko potrt, ko so zapuščali naši ljudje rodno grudo. Kaj pa je bilo povod izseljevanju — kot pomanjkanje kruha? V nesrečnih zakonodajnih dobah so rastli dolgovi in koliko krepkih kmečkih sinov je zapustilo domovino, ker niso mogli živeti doma. Sedaj snujejo v državnem zboru ^iov zakon, ki urejuje izseljevanje. Ta zakon pa jc lep samo na papirju. Da sc omeji izseljevanje, je treba ustvariti v Avstriji predpogoje, da boclo naši ljudje mogli živeti na roclni zemlji. Številke grozno govore. Poleg Galicije, Kranjske in hrvatskih dežel, kjer se največ ljudi izseljuje, je najmanjša številka izseljencev iz Nižje Avstrijske in sploh nemških dežel. Tam so namreč predpogoji dani. Zato jc S. L. S. zelo modro ravnala, LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d, (Dalje.) Zgodaj zjutraj se je odpravil na pot, a ko se je pripeljal v mesto, ga jc nenavadni red spravil v začudenje. Jame ob cesti so naglo zasipavali z zemljo; z žreblji so pribijali odtrgane deske na mostu, pometali ulice, grabili so na kupe blato, ki jc še pomnilo jesensko deževje in šc sedaj, ko so ga pričeli mešati, napolnjevalo ulice z odurnim vonjem gnjilobe. Stroga povelja stražnikov so prisilila celo jude, da so morali odstraniti največjo nesnago izpred glavnega vhoda. Začudeni pop jc vprašal nekega stražnika, kaj jc vzrok teh priprav, ta jc pa odgovoril kratko: »Boh znaje, ta na-čalnik,« ter se je um o odstranil. Mesto njega jc pa jud, ki je slišal popovo vprašanje, odvrnil s skrivnostnim obrazom: »Pravijo, da sam gubernator.« »Imam srečo.« se je nasmehnil, »in dobro, da sem se oblekel v novo riaso. da se je v deželnem zboru poprijela dela, da se zboljšajo v domovini gospodarske razmere. Ako se bo to delo nadaljevalo, potem bodimo prepričani, da se bo moglo tudi še živeti na rodni grucli. S. L. S. jc vedela, da je kmet v pretežni večini v deželi in zato je tudi v prvi vrsti skrbela za povzcligo kmečkega stanu. Šestletna minola legislativna perioda jc naravnost velikanskega pomena v prilog prebivalstva dežele. O tem vam bosta šc obširneje govorila dež. glavar in dež. odbornik dr. Lampe. V kratkih potezah pa naj omenim, da sc je svoječasno delovalo za povzdi-go kmetijstva s tisoči, a sedaj s stoti-soči. Koliko se jc storilo za povzdi-go zemljišč. Letos n. pr. ko smo imeli toliko deževja, ni nikdar preplavila voda ljubljansko barje, kljub temu, da je bil odprt samo Gruberjev kanal. Ln ko bo enkrat izvršena regulacija Ljubljanice, bo ustvarjeno tudi blagostanje Barjanov, ker bodo s pridelovanjem boljše krme povzdignili živinorejo, ki jc podlaga kmetijstva. Kar se tiče izrabe vodnih sil v deželi, odgovarjam iz prepričanja, da hvalim Boga, da se jc našel deželni odbor, ki sc je pogumno lotil tega vprašanja. Naraščajo deželne potrebščine in dežela mora gledati, kako jih naj pokrije, ne da bi naložila davkoplačevalcem nova bremena. Treba je z umnim gospodarstvom dobiti nove dohodke. Kaj vse nam nudi lepa naša domovina! Ali naj pustimo, da tujci izkoristijo prirodne darove naše domovine? Zato jc treba izkoristiti vodne sile za pospeševanje večje obrti in tudi kmetovalci bomo radi naročali nove gospodarske stroje, kajti zemlja pravi: Obdelaj ti meine, če ne bom jaz tebe izdelala! (Pritrjevanje.) Le umno gospodarstvo nas more rešiti. Kaj pomaga, zabavljati proti tujemu kapitalu, — na delo je treba iti! Bavno v vodnih silah, ako jih bo dežela izrabila, vidim nov vir blagostanja. Dandanes vidimo, da se v velikih obratih prebije domačin k večjemu do kakega »werk-meistra«, mi pa hočemo, da tudi domači ljudje pridejo v industriji do boljšega kruha. Na podlagi vodnega zakona, ki ga je cesar odobril, reče lahko dežela o vodnih silah, moje so in jaz sem prva, ki imam pravico do njih. In ako bi jih hotela n. pr. prodati, bi namesto, da bi zvišala doklade, žc s tem pokrila svoje potrebščine. Pri tem pa, bi mi tudi lahko stavili podjetniku pogoje, da nastavlja v svojem podjetju samo domače sinove. kajti gubernator jc gotovo prišel, v zadevi križa. Poprosim za avdijenco in povem ne samo o križu, ampak tudi o popravljanju katoliške cerkve, ker sem dam.es videl, da vozijo tvarino. Ker imamo takega glavarja, vladajo tukaj plemstvo in katoliški duhovniki, kakor v svojem kraju, v Galiciji . . . Postavljajo križe, popravljajo katoliške cerkve, zaničujejo pravoslavje, ne marajo niti govoriti po rusko, nočejo prispevati za spomenik Aleksandra II. . . .« Spomnil se je mladega Bcvskcga in Zvcličeve, zakipcl jeze in sklenil jili zatožiti pred gubernatorjem ... če pojde tako claljc, boclo veleli popa, kadar pride v grad, s psom zapoditi z dvorišča, za grajščimo pojdejo pa uporniki ... Tudi mora podpreti svojo tožbo na Šeloga, siaj spoznajo uporniki, da volja popa je volja vlade, in to jih bo naučilo spoštovanja do pravoslavja. Medtem ko je tako premišljeval svoj govor, tožbe, pritožbe, sc je pripeljal pred stanovanje načelnika straže. Dobil ga je nemirno bodečega po sobi, v razpeti galamonduri, kadil jo cigarete in si često otiral poteči obraz. »Ali, vi ste, Mihael Vladislavovič; strašno je vroče, jaz moram pa tičali v tej monduri . . .« »Kaj sc je zgodilo pri vas v mestu, Vedno zabavljamo čez tujce, a dokler je prostost za preseljevanje, nc moremo zabraniti, da bi tujci k nam nc prišli. A deželni odbor jc ustvaril sedaj predpogoje, da bo lahko domačin gospodar v veliki obrti. (Odobravanje.) Ako premotrivate vso stvar z mirnim očesom, boste spoznali, da so pod praporom S. L. S. zbrani delavci vršili svojo dolžnost, in vi, ko boste po novem cesarskem poklicu volili nove poslance, — sodite, pa pošteno, — sebi in domovini boste storili najbolje. (Burno odobravanje.) DEŽ. GLAVAR DR. IVAN ŠUSTERŠIČ (pozdravljen z dolgotrajnim, viharnim ploskanjem in Živio-klici}: Slavni zbor! Stojimo torej zopet v vojski. Volilni boj je boj, je nekaj podobnega kakor vojska. Armade nastopijo, se vojskujejo ena proti drugi — ena zmaga, druga podleže. Armade, ki nastopijo v volilnem boju, so stranke, in volilci, ko neso svoje glasovnice na volišče, se imajo odločiti za eno ali drugo stranko. Ime kandidata, to je samo zastava, z a stranko se gre, za stranko odločuje volilec, Stranke pa se razlikujejo po programih. Kaj je program? Program je lahko nekaj resnega, program je pa lahko tudi samo pesek v oči. So stranke, ki fabricirajo programe samo za volitve, ki se pa potem za svoj program boremalo zmenijo. (Veselost in pritrjevanje.) Jaz mislim, da na gole besede programa ni nič dati, dati je le na delovanje, na delo: stranka naj z delom pokaže, kaj je njen program. (»Tako je!«) Jaz mislim, gospodje volilci, da je to en stavek, katerega vsak razumen človek lahko sprejme, kajti besede so poceni, poceni je papir in poceni je tinta (Veselost in pritrjevanje); ampak na delu se spozna stranko, kakor se na delu spozna moža. (»Tako je!«) Slovenska Ljudska Stranka stopa po petletnem napornem delovanju pred Vas, gospodje volilci, in Vam pravi: Pet let smo bili na vladi v deželnem zboru in deželnemu odboru — tukaj je naše delo, sedaj pa povejte, ali smo prav delali, ali je pa za nič to naše delo. In tu s ponosom, s ponosom in mirno vestjo lahko rečem: Volilci kranjske dežele, mi Vam pokažemo svoje delo, tako smo delali, in ako nam zopet poverite svoje zaupanje, potem bomo šli v bodoče po isti poti naprej, (Živahno odobravanje in ploskanje.) Gospod predsednik je bil mnenja, da Vam bom jaz v podrobnosti razvil vse delo S. L. S, v deželnem zboru v teh petih letih, odkar je bila S. L, S. v večini v deželnem zboru. Jaz tega ne bom storil, ker bi to predaleč vodilo, preveč časa vzelo; bilo bi Foma Aieksanclrovič? Pometajo, sna-žijo ... vi ste pa v slavnostni obleki.« »Vrag vedi . . . Judje govore o gu-bernatorju , , . A ta pasji sin ne pove besedice . . . zjutraj jc zapovedal z vso .naglico osnažiti mesto, stražnikom obleči slavnostne mondurc, a dva na konjih je poslal na pot, ki. pelje iz gu-bernialncga mesta . . . gotovo se kdo pripelje . . . tocla zato vseeno lahko iz-pijeva kozarček žganja. »Hm . . . izpijeva lahko, toda veste, Foma Aleksandrovič, tudi jaz sem slišal, da sc pripelje sam gubernator.« »Kaj pa za to? Naj boli glava tega psa, Ivana Petroviča, nc nas.« »Kaj mislite, Foma Aleksandrovič, ali ni to zadeva s križem?« »Mogoče . . . ah, te babe se tako obotavljajo z zajutrekom,« in oclprl jc druga vrata in zakričal: »Hej, za vraga, dajte jesti . . . pa za dva!« »Ali bi ne bilo dobro, da bi šel sam h gubernatorju fri mu povedal natančno?« »Lahko poizkusite . . . tocla taki hunevet se zlaže, ker je vodil preiskavo.« »Kakšno preiskavo,« se jc nasmejal pop porogljivo, »pobral je najbogatejše kmete, plačali so, pa jih jc izpustil.« »Nikar tako no. govorite, Mihael Vladislavovič, sai nismo v Galiciji. Prp- pa tudi nepotrebno zaraditega, ker ste Vi razumni volilci, ki ste zasledovali delo S, L, S, in ker je razuntega vse natisnjeno črno na belem in vsak lahko to bere ter se tedaj o vseh podrobnostih lahko pouči. Naše delo ni bilo skrito, mi smo delali na solncu, na jasnem dnevu, in kdor ima oči, je lahko gledal, kdor pa oči nima, temu jib tudi jaz dali ne morem, (Veselost.) Pravim; Naš program je naše delo, naš program je trdna volja, da bomo nadalje« vali to delo, ako nam zopet ljudstvo po« veri gospodstvo v deželi. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Sedaj pa poglejmo malo program naših nasprotnikov. Kaj pa je bilo delo nam nasprotne politične stranke, kaj pa ima ta pokazati? (Smeh in klici: »Nič!«) Gospodje volilci, Vi sle zasledovali to delo, »delo« — to besedo je treba dati med ušesca. (Veselost.) Zaman se išče kaj pozitivnega, Vseh pet let to delo ni bilo nič drugega kakor sumničenje, zabavljanje, psovanje, natolcevanje in obrekovanje, (Klici: »Res je!«) Tedaj, gospodje volilci, razlika leži v delu in nedelu. Kdor je za to, da se v deželnem zboru in v deželnem odboru dela, pametno dela za ljudski blagor, ta bo šel s S. L, S, (Živahno odobravanje.) Kdor je pa za laži, zabavljanje, sumničenje, natolcevanje in obrekovanje, ta bo pa šel z liberalno stranko. (Klici: »Tako je! Naj le gre!«) Vidite, gospodje volilci, — da ome. nim samo par zgledov o delovanju nam nasprotne stranke —• gospod predsednik je že govoril o električnih centralah, katere gradi dežela. Seveda, to pripoznam, treba jc veliko poguma — ja, jaz bi še več dejal: Treba je naravnost predrznosti, ako se loti ena stranka tako ogromnega, takega velikanskega dela, kakor so hidroelektrične centrale v deželi, ali mi imamo ta pogum (Živio-klici), to predrznost zaraditega, ker mi se ne strašimo nobenega rizika, kadar se gre za napredek v naši deželi. Ja, gospoda, ako se ne bi našli ljudje na svetu, ki imajo kaj korajže, ali bi bilo potem sploh kaj napredka na svetu. Potem bi bil vsak napredek izključen, ker je vsak napredek korak v temo, (Pritrjevanje.) Kdor hoče samo s popolnoma sigurnimi številkami računati, n, pr, 2 X 2 = 4, ali jaz dam štiri, dobiti moram 6, zaslužim dve, —■ ta bo kvečjemu branjevec ali pa kramar postal (Veselost) in drugega nič, S takim računanjem se ne pride do nobenega napredka. Če bi Krištof Kolumbus namesto veren katoliški Genuez bil ljubljanski liberalec, potem bi Amerika še danes ne bila odkrita, (Živahna veselost.) Krištof Kolumbus bi bil v Ljubljani ostal pri »sekserbirtu«, (Ponovljena veselost.) Vidite gospodje volilci, iskava se je vršila v redu, nepokorne jo kaznoval, ostale, kar jih jc bilo sumljivih, je dal vreči v ječo, in čemu bi jili držal in krmil, ako so ni ničesar od« krilo? Ako bo pa treba, jih zopet po-baše. Vi veste, jaz mu nisem niti brati niti svak, tocla kar jc prav, jc prav.« »Toda morali so plačati,« se jc na-» smehnil pop. »Kdo pa njemu plača čas in trudj saj vendar ne bo zaman tratil zdravja, Zaslužil je res, ta pasji sin, a on zna clreti,« se je nasmehnil. Služkinja jc prinesla zajutrek; ko sta so napila žganja, sta jedla, pop pa: »Veste kaj, Foma Aleksandrovič, v Tesni popravljajo katoliško cerkev.« »Kaj še! To jo izmišljotina in šala.<{ »Dajem vam besedo, žo vozijo gra-s divo, les, opeko . . .« »To je moral potegnil i za to cerkev I Hej, ko hi jaz bil glavar,« jo vzdihnil; »no, pa bi vendar vi, Mihael Vladislavovič, napisali poročilo o cerkvi.« »Napišem že, napišem . . . Kaj pa:, ko bi danes povedal gubernatorju?« »Hm . . . tucli to bi bilo. Povem vam. da si lahko zlomi vrat na križu in cerkvi.« »Bog daj,« jo vzdihnil pop. Zopet sta jedla in pila, a Foma Alc< ksundrovič reče: tako je, — je tudi en princip pri sekscr-birtu ostati, ampak koliko pride od »sekserbirta*; ven, koliko napredka, jc pa drugo vprašanje. (Ponovna veselost.) Gospodje volilci! Liberalci pravijo, da so oni edina stranka, ki dela za Ljubljano, mi pa, da smo sovražniki, škodljivci Ljubljane itd, (Klici: »Kaj šel«) Gospoda moja, ali ne bo osuševanje ljubljanskega barja v veliko korist Ljubljani? (Dobro-klici.) In kdo to dela? Dežela to dela, mi, S. L. S. smo to izvojevali. (Pritrjevanje.) In potem, kdo pa je prišel na misel, ustanoviti sredi Ljubljane, v Ljubljanici električno centralo? To je zopet S. L. S. Tukaj v sredi Ljubljane, v Ljubljanici bomo mi električno centralo zgradili za Ljubljano in okolico. Mi smo sovražniki Ljubljane, ker hočemo ne samo okolici, ampak tudi Ljubljani dati ceneno luč, dobro luč in dobro in ceneno gonilno silo, liberalci pa, ki so Ljubljančanom dali slabo in drago luč in drage motorne sile, so pa zato prijatetelji Ljubljane! (Živahna veselost.) Seveda, kakor hitro so liberalci videli, da hočemo mi napraviti električno centralo v Ljubljanici, so pa naenkrat rekli: To jc naša stvar, to bomo mi naredili. Torej to jc nekako prilaščenje naše duševne lastnine. Dobro, naj bo, ampak jaz Vas vprašam: Ali je liberalna stranka doprinesla sposobnostno izpričevalo, da je ona poklicana, delati električno centralo v Ljubljani? Jaz mislim, ravno nasprotno, da jc s svojo ponesrečeno elektrarno, ki jo jc že napravila, doprinesla neizpodbiten dokaz popolne svoje nesposobnosti, ravnotako, kakor s hotelom »Tivoli«. (Živahno pritrjevanje.) Torej, gospoda moja, jaz mislim, da je edino na mestu, da izpelje to stvar dežela, ker ima služiti ta centrala v splošno korist Ljubljane in okolice (Klici: »Tako je!«), kajti Ljubljana in okolica — temu mora vsak pameten Ljubljančan pritrditi — se skupaj držita in tu se gre za solidarne interese. (Pritrjevanje.) Nikakor pa ni stvar taka, kakor jo, hoteč Ljubljano obdati s kitajskim zidom, slikajo libcralci, češ, mi imamo popolnoma drug interes kakor okolica, stvar, ki je v korist okolici, je v škodo Ljubljani in podobno. Gospodje, naravnost politično perverzna je misel, da mora Ljubljana vedno tako majhna ostati kakor je, in da to zahteva korist Ljubljane. Nasprotno je res: Ljubljana mora postati večja, mora rasti, naše središče mora biti veliko mesto (Živahno pritrjevanje), to je naš program, in zato nam pa pravijo naši nasprotniki, da smo sovražniki Ljubljane. Kakšni prijatelji Ljubljane so liberalci, io nam jc ljubljanski župan povedal v deželnem zboru kranjskem. Dva prizora sta bila najveličastnejša v deželnem zboru kranjskem v zadnjem zasedanju. Teh dveh prizorov nc bom nikdar pozabil. Eden teh prizorov je bil, ko je prijatelj dr. Krek razkrinkal svoje obrekovalce, — to jc bil prizor, veličasten prizor, ki se ne da popisati. Drugi teli najimenitnejših obeh prizorov pa je bil, ko je vstal ljubljanski župan v debati o inkorporiranju Spodnje Šiške v Ljubljano in nam podal naravnost pretresljivo sliko o finančnem položaju mesta Ljubljane, (Klici: Čujte!«) Jaz sem že preje vedel, da slabo stoji z Ljubljano, ampak da tako slabo stoji, to mi jc šele ljubljanski župan povedal. (Živahna veselost.) Nobenega govora nisem s tako pozornostjo poslušal, kot ta govor ljubljanskega župana. »Kmalu bi pozabil. Vi imate srečo z vašim spomenikom ranjcega carja Aleksandra. Bodo darovi, vi naročite, postavite, lahko sj zraven opomorete.« »Ni se mi šlo za to, ampak za spomin velikega osvoboditelja.« »Ej, brate moj, z drugimi igraj komedijo,« sc je nasmehnil. »Zadišal ti je denar in hočeš se odebeliti. No, ali že imaš kaj?« »Vraga imam, ne denarja,« se je pomračil pop in povedal prizor na verandi pri Zveličcvi. Načelnik je med pripovedovanjem od časa do časa bučil v smeh, slednjič pa dejal: »To jc ,molodjec'1 Revski, ,slavni malčik'1 ... a vi, Mihael Vladislavo-vič, ste sc obinašali kot otrok . . . kako morete med nami služiti, če nič ne znate.« »Kaj ste si zopet izmislili, Foraa Aleksandrovič,« je rekel z razdraženim glasom. »Jaz, batjuška, hvalim vaš načrt, toda izpeljali ste ga neumno.« »Razložite mi, načelnik,« je rekel skoraj jezno. »Le mirno, Mihael Vladislavovič,« opomnil ga je napol v šali, napol zares. »Hoteli ste denarja in odlikovanja, dobro, kdo izmed nas ne želi tega; toda začni modro, da se ne pokvari . . . Ali vi, Mihael Vladislavovič, mislite, da tu zares kdo da kopejko prostovoljno . . . saj so sami Poljaki in uporniki.« »Torej kaj početi?« je vprašal mirneje. 1 Fant. " Deček. Prijatelji inoji, naravnost obupno, v srca segajočo sliko nam je s pretresljivimi besedami podal ljubljanski župan o finančnem in gospodarskem položaju ljubljanskega mesta. In vendar ima Ljubljana iz vseh občin naše dežele največjo davčno silo ili gospodarsko moč, — a kljub temu ta popolna finančna katastrofa, o kateri je govoril ljubljanski župan! Nagromadil je pred našimi ušesi milijone in milijone, katere da rabi in jih od nikoder vzeti nima. Vedni refren njegovega govora je bil: Mi nič nimamo, mi smo »fertig« (Veselost) in, gospodje, to je govoril župan ljubljanski, voditelj narodno-napredne stranke, tiste stranke, katera je skozi desetletja neomejeno gospodarila v Ljubljani, tiste stranke, ki je prevzela, ko je nastopila v Ljubljani vlado, 6'/o občinske doklade, 6% je bilo doklade na direktne davke, prijatelji, ko so liberalci zagospodarili na ljubljanskem magistratu —, in danes jih je 35%. Do-klada se je torej zvišala na skoro šestkratni znesek, na šestkratno visokost in vendar ni nikjer nič denarja, in ljubljanski župan toži: Nimam, nimam, nimam, mi smo »fertig«. Prijatelji moji, gospodje volilci, tukaj naj govore liberalni listi, ki tako radi govorijo o »kenkurzih«, češ, da bo dežela šla v konkurz in ne vem kaj še vse za ene bedastoče, tukaj naj študirajo in naj rabijo svoje jim tako priljubljene izraze (Klici: »Tako jel«) ter naj sc vglobijo v prazne občinske blagajne ljubljanske. Gospodje, nam, če je dežela imela plačati milijone, še nikdar ni padlo v glavo reči, da dežela nima denarja. Mi imamo zmerom na razpolago, kar jc treba, in kljub temu, da se izvrši toliko ogromnega dela, da se je toliko in toliko milijonov porabilo za razne občekoristne naprave, za vodovode, ceste, itd., itd, kljub temu niti za vinar nismo dvignili doklade na direktne davke — v veliko jezo naše nasprotne liberalne stranke seveda, ki nas je vedno prijazno vabila, češ, dajte no zvišati doklado. (Živahna veselost.) In kljub temu, da imamo za najrazličnejše stvari velikanske stroške v deželi, sc nič ne bojim in vem, da bo dežela zmirom, kar je dolžna, tudi plačala. Ljubljanski župan pa pravi: Jaz ne morem plačati. (Smeh.) In vidite prijatelji, v čem je šc liberalna stranka pokazala vso svojo konfuz-nost in svojo popolno nesposobnost, razumevati velika gospodarska vprašanja —• to je ravno pri veliki akciji za izrabo vodnih sil v deželi. Kako nespametno je stališče tc gospode, naj Vsm znači ta-le zgled. Na Završnici so dela v velikem delu že dovršena, in sedaj pride liberalen deželni odbornik in predlaga, naj se dela ustavijo. Pol milijona kron se je sicer zagradiio^ pravi, pa pustimo tega pol milijona. (Veselost.) Vidite, pol milijona kar tja zagnali, to je vsa liberalna modrost. In potem so v deželnem zboru liberalci vedno vpili, kako si upa dežela graditi električno centralo, češ, da nima še koncesije; od deželne vlade sicer, da jo že ima, ampak ta, da zmirom drži s S. L. S. (Veselost.), ampak od ministrstva, so rekli, kjer nimate takega vpliva, ne boste dobili koncesije. Zato naj bi bili mi dela ustavili, in v svojih listih so liberalci celo trdili, da so dela že ustavljena. (Klici: »Liberalne laži!<) Ali mi se tega nismo prav nič strašili, da nimamo koncesije in smo mirno delo nadaljevali, ker smo vedeli, da koncesijo moramo dobiti, in res smo en član, predno smo narazen šli v deželnem zboru, dobili sporočilo, da je tudi ministrstvo dalo koncesijo, kakor je bilo samoposebi umevno. (Odobravanje.) Sicer je pa to stvar, katero bo najbolje vedel razlagati gospod deželni odbornik dr. Lampe (Živio-klici), ki je sicer majhne postave, ampak velik v podjetjih. (Ploskanje in ponovni Živio-klici.) Sedaj pa, častiti gospodje volilci, neko splošno opazko. Liberalna stranka, sem dejal, nima pokazati čisto nič pozitivnega dela izza dobe zadnjih pet let, pa tudi od poprej ne. Vse njeno delovanje obstoji samo v nergljanju, »kritiziranju« in v oviranju našega dela. Ko se je šlo za najvažnejše zakone, ki pomenjajo naravnost epo-halen napredek naše dežele, doživeli smo vedno samo sitnosti in težave in nerglja-nje od strani tiste stranke, ki sc imenuje narodno- napredna stranka. Omenjam samo novi občinski zakon, ki pomenja vendar velikansk napredek, dalje cestni zakon, lovski zakon, katerega so liberalci v začetku še celo obstruirali in za katerega so šele nazadnje glasovali, ko so videli, da vse nič ne pomaga. Omenjam še druge važne postave, n. pr. šolski zakon, ki pomenijo velik napredek za našo deželo, ki so pa vse samo odpor našle pri liberalni stranki, ki sc imenuje »napredna« menda zato, ker napredek dosledno zavira. (Živahno pritrjevanje.) Sedaj pa, gg. volilci, k drugi točki liberalnega »dela-. Vi vsi, prijatelji, se spominjate, s kakim velikanskim naporom smo morali izvojevati volilno preosnovo za deželni zbor kranjski. Vi vsi se spominjate, da jc bilo treba večletnih bojev za to, v katerih je Slovenska Ljudska Stranka imela proti sebi vse, kar je imelo takrat kaj veljave v deželi, in, gospodje volilci, mi smo izvoievali volilno preosnovo. (Plo- skanje in Živio-klici.) Splošno in enako volilno pravico smo zahtevali tudi za deželni zbor, tc nismo mogli izvojevati, ker je deželni red, deželna ustava taka, da se nobena volilna reforma ne da doseči, ako desetorica veleposestnikov ne ostane v zbornici. Treba ji je samo ven iti, in mi vsled lega nismo mogli, ako smo sploh hoteli vrata odpreti Široki masi ljudstva, nič drugega kakor pripraviti teh deset gospodov tako daleč, da notri ostanejo in tudi glasujejo za volilno preosnovo, saj drugače ne bi bilo potrebne kvalificirane večine. Posledica tega je bila, da smo morali še pustiti teh 10 mandatov, ker je vsak teh gospodov rekel: Sklenite, kar hočete, ampak vzemite na znanje, da si glave ne pustimo odrezati. (Živahna veselost.) Torej s tem dejstvom je bilo treba računati, ker tega ni pri nas, da bi bili mogli žandarje v zbornico poklicati in reči: Kdor gre ven, ga bomo zaklali. (Veselost.) Sprejeli smo tedaj izvedljivo volilno preosnovo, s katero smo široki masi ljudstva na stežaj odprli vrata v deželni zbor. Največji odpor v našem večletnem boju za volilno pravico, še večji kakor pri veleposestnikih, ki so končno vendarle prej od-jenjali, pa smo našli ravno pri tisti »napredni« stranki, ki je sedaj v zadnjem zasedanju deželnega zbora nastopila s čisto navadno komedijo in stavila, dobro ve-doča, da je stvar neizpeljiva, nujni predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor kranjski. Ja, prijatelji moji, za tako komedijo pa mi nismo glasovali. (Živahno odobravanje.) Koderkoli je bila možnost, vpeljati splošno in enako volilno pravico — in ta možnost je bila dana na primer v državnem zboru, kjer je bila zadostna večina za to, — tam je ta -napredna« stranka nasprotovala z vso odločnostjo tej volilni preosnovi. Saj Vam je še v spominu, kako so naši liberalni poslanci, ko se je obravnavala splošna in enaka volilna pravica v državnem zboru, zagovarjali pluralni zistem, ki je med drugimi točkami zapopadel tudi to, da naj bi tisti, ki je samo eno leto služil vojake, imel dva glasova, listi pa, ki je tri leta ccsarja služil, pa samo en glas. (Veselost.) Torej tam, kjer je mogoče vpeljati splošno in enako volilno pravico, tam so ti gospodje dosledno zoper njo, tam pa, kjer vedo, da se ne da uvesti, so pa zanjo. (Veselost.) Zato so prišli v zadnjem zasedanju s tistim nujnim predlogom, mi smo pa bili proti njemu, ker smo rekli: Za tako komedijo mi nismo. (Klici: »Čisto prav!«) Kadar se bo pa možnost pokazala za uvedbo splešne in enake volilne pravice za deželni zbor, takrat, gospoda moja, bomo mi prvi zanjo in jo bomo hitro, v 24 urah naredili, ampak takrat bo, to naprej povem, v liberalnem taboru jok in škripanje z zobmi. (Živahna veselost in odobravanje.) Liberalna stranka nam očita, da smo mi uvedli strankarsko strahovlado v deželnem zboru in deželnem odboru, in zlasti moj prijatelj dr. Lampe, ta velja za majhnega Robespierreja. (Veselost.) Ja, prijatelji moji, mi smo uvedli, ko je S. L. S. prišla na krmilo, ne strankarsko, ampak ljudsko vlado, vlado v prilog ljudstvu, v prilog splošne koristi. (Viharno odobravanje.) To vlado smo mi vpeljali. Kakšna pa jc bila vlada, ko je liberalna stranka skozi deset let tako ponosno vladala v deželnem dvorcu? Kako se je pa takrat nam godilo, gospoda moja? Toliko so nam liberalci še privoščili, da nismo brez knofov okoli hodili (Živahna veselost), to jc pa bilo tudi vse. Drugače pa vprašam, ali so skozi vseh deset let enega samega pristaša naše stranke pustili kot uradnika v deželni dvorec? Kdor ni bil trikrat cimentiran kot liberalec (Bučna veselost), ni prišel v deželno službo. Drugega pa sploh niso delali kakor klerikalce preganjali. Kako jc že takrat dr. Tavčar imenoval našo stranko? Zgubljenega vrabca! (Ponovna veselost.) Podobne strankarske vlade sc nam pač ne da očitati, (Klici: » Nikakor ne!«) Seveda, da bi pa mi, ko smo prišli v deželni dvorec, vladali potem po volji liberalne stranke, katera je pri volitvah podlegla in katere ljudstvo ne mara, lega vendar nihče od nas ne more zahtevati. Mi vladamo popolnoma tako, kakor je prav za splošni blagor. Če gradimo kako cesto, hodi po njej lahko tudi liberalec, če zgradimo kak vodovod, bo vodo ravnotako lahko pil liberalec, v kolikor sploh vodo pije (Živahna veselost), in ravnotako je bolnica za vse in je tudi norišnica za vse. (Ponovna veselost.) Tudi šole, katerih je, odkar je naša stranka prišla na krmilo, na novo nastalo na željo ljudstva veliko število, so za vse odprte. Spominjam Vas pa, prijatelji moji, kako zanemarjena je bila ravno na šolskem polju poprej ljubljanska okolica. Tik pred durmi Ljubljane sle videli stare raztrgane kelibe, v katerih so bile nastanjene šole, in sedaj naj se pa pogledajo vse te ponosne stavbe, ki so se zgradile pod vlado S. L. S. (Klici: »Res je to!«) Pogleda naj se šolsko palačo v Št. Vidu, novo šolo na Viču, v Spodnji Šiški ali šolo, ki jo gradi župan Oražem v Mostah, ild. Vse to naj se pogleda in spoznalo se bo, da je to resničen napre-d e k. (Živahno pritrjevanje.) Ni pa na- predek tisto, kar dannadan vidimo v liberalnih listih: laži, natolcevanja, obrekovanja, podla častikraja. (Klici: »Tako je!«) Prijatelji moji, tukaj, v taboru S. L. S., je napredek in reči moram, da pri vsem napredku, katerega je zasnovala S. L. S., smo našli vedno samo odpor in težave od strani takoimenovane narodnonapredne stranke. (Pritrjevanje.) Prijatelji, jaz moram končati, ker predolgi govori nikdar niso dobri; sicer pa upam v tej volilni dobi še večkrat priti do besede, (Živio-klici.) Jaz pravim: S. L. S. nosi v deželi zastavo napredka in kdor je za napredek,bo šels S. L. S, Kdor je pa za na« zadnjaštvo, ta bo šel za liberalno stranko in za njenim priveskom. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.) Nato je govoril deželni odbornik dr. Evgen Lampe. Njegov govor priobči-mo jutri. Volilni shod v Moravčah dne 26. t. m. (Iz Moravč.) Pričeick shoda ob 7. uri zjutraj. Društvena dvorana nabito polna. Župani in odbrniki moravške doline domala brez izjeme; mnogo županov tudi od drugod. Zastopane vse občine brd-skega okraja, po najboljših možeh, celo daljni št. Gotard-Čemšenik po g. županu. Navzočih nad 350. Predseduje g. dekan Bizjan. V znanem liberalnem gnezdu Moravčah so izlegli to-le igračo, ki jo liberalcem drugod za enake prilike resno in toplo priporočamo: Dali so natisniti v Učiteljski tiskaini — v Moravčah je nadučitelj nečak rajnega dekana, Toman, ki gotovo nima s to rečjo nobene zveze! — na rdeč in zelen papir podle in nesramne psovke proti dr. Kreku, ter so te listke razstlali po tleh, Zandarji dosedaj še niso izsledili krivcev. Ali jih bodo, ne vemo, dasi moramo biti prepričani, da tudi v tem slučaju kršenje zakona z vso vnemo zasledujejo. Za nas je izid preiskave brez pomena, ker vsi vemo, kje so tisti nočni junaki, ki v temi skriti s papirjem po-sipljejo ceste. Izdamo pa tudi skrivnost, da ne more biti za našo stranko in naše poslance boljše agitacije, kakor je ta in ponovno prosimo liberalce: posnemajte moravške ponočne cestarje. Taka reč olepšuje cesto in obenem daje zaslužka zalomljeni Učiteljski tiskarni« K shodu ni bilo nobenega liberalca, dasi je bil sliod po listih in sicer javno naznanjen. Seveda tako kakor sploh med liberalci. Vse mogoče psovke, laži in obrekovanja na papirju. Oko v oko nikogar! Na eni strani možje, na drugi pomazan papir! Uspeli liberalno gonje med našimi m&žmi je naraščajoča zavednost Va z njo zvezan pogum in navdušenje. Ni ga bilo še nikoli toliko ob nobenem moravškem shodu. Liberalci bi se obvarovali kasnejših nepo-trebnih stroškov, ko bi bili prišli vsaj gledat na shod. Ni jih bilo in torej upamo, da tudi tega dobička ne bodo imel? od njega. Dr. K r e k je govoril o politiki in delu v državnem in deželnem zboru ob gromovitem odobravanju vseh navzočih. Zveza med poslancema, v okraju in med ljudstvom ni bila nikoli tako testna, prisrčna, odkrita in nepretrgljiva, kakor je zdaj. Naš državni poslanec so je zlasti lahko prepričal, da mu naši možje ne bodo dalj samo svojih glasovnic, nego da ima že, kar je več, njihovo udano, prijateljsko zaupanje, njihova srca. Za ta učinek se liberalcem najod-kritosrčnejše zahvaljujemo in prosimor Le tako naprej! Dasi je imel jutranje opravilo v Kamniku, se je vendar udeležil shoda tudi dekan Lavrenčič, toplo pozdravljen, ki je ob soglasnem odobravanju tolmačil delo zadnjega deželnega zbora. Liberalcem priporočamo zanimivo preiskavo, ali ni bil morda avtomobil, ki sc je pripeljal z njim, deželen. Ce pa ni bil, je pa vsaj priložnost za novo laž proti korupciji in zapravljanju deželnega premoženja. Shod je trajal nad dve uri. Po govorili se je sklepalo o kandidaturah. S o g 1 a s n o in z burnim navdušenjem sta se postavila za kandidata dosedanja poslanca. Tudi v brdskem okraju bo zmaga S. L. S. sijajna, kakor še nikdar prej! Iz seje kronjsKep deželnega odbora dne ^5. oktobra 1913. Naprava cevovoda, dobava uveli turbin po 1500 HP in dobava električne opreme za deželno električno centralo na Završnici sc odda najboljšim in najcenejšim ponudnikom. Sklene se zgraditi daljnovode m krajevna omrežja v lastni režiji. Za obratno hišo za deželno elektrarno na Završnici sc kupi potrebni svet. Vzame sc na znanje, da ima vodstvo gostovanja kr. zem. hrv. kazali-šta v deželnem gledališču v Ljubljani intendant sekcijski svetnik pl. Treščec in da jc neposredno vodstvo drame po-verjeno g. Ig. Borštniku ter da jc zastopnik g. pl. Treščeca v njegovi odsotnosti g. Fran Govekar. Zgradba cevnega jarka za vodovod v občini Moste pri Ljubljani se odda ponudniku Fischer & Kom. v Ljubljani. Izdelava detajlnega projekta za skupinski vodovod Ribnica—Kočevje se poveri tvrdki Lončarič. Sklep direktorija deželne banke o dovolitvi 140.000 K posojila cestnemu odboru v Idriji in o dovolitvi 150.000 K občini Moste za zgradbo nove šole se odobri. Zastopnikom deželnega odbora v cestne okrajne odbore se imenujejo: Cestni okrajni odbor Bled: Gabri-cl Ferjan, posestnik v Ribnem; Janez Piber, deželni poslanec, Gorje; Ivan Markeš, posestnik v Bohinjski Bistrici (vstopi, ko bo obračun za zgradbo cesto Srednjavas—Fužine končan). Cestni okrajni odbor Brdo: Janez Bergant, posestnik, Krasce; Franc Zupančič, župan, Dolsko; Ivan Cerar, župan, Brezovica. Cestni okrajni odbor Cerknica: Lu-dovik Bonač, c. kr. poštar in posestnik, Begunje; Andrej Beričič, trgovec, Rakek. Cestni okrajni odbor Črnomelj: Josip M. Skubic, Črnomelj; Janko Bolite, posestnik, Zastava; Jurij Štcrk, trgovec, Vinica. Cestni okrajni odbor Idrija: Josip Billek, c. kr. dvorni svetnik, Idrija; Franc Didič, hotelir, Idrija; Anton Les-kovec, posestnik, Jeličin vrh št. 18. Cestni okrajni odbor Ilirska Bistrica: Martin Škerjanec, župnik, Prem; Ivan Jenko, posestnik, Topolec št. 21; Anton Boštjančič, posestnik, Harije 44. Cestni okrajni odbor Kamnik: Valentin Benlcovič, posestnik, Kamnik; Andrej Mejač, velctržec, Komenda; Matija Willtschnigg, grajščinski oskrbnik, Križ. Cestin okrajni odbor Kočevje: Martin Briški, posestnik in trgovec, Vast št. 21, občina Fara; Rudolf Scha-dinger, gozdni mojster, Kočevje; Jožef Obergfoll, c. kr, profesor v pokoju, Kočevje. Cestni okranji odbor Kostanjevica: Janez Gnjezda, župnik, Velika Dolina; Jožef Grame, posestnik, Vin j i vrli, občina Sv. Križ pri Kostanjevici; Ivan Krhin, župan v Št. Jerneju. Cestni okrajni odbor Kranj: Franc Ivuralt, posestnik in gostilničar, Kranj; Ivan Brodar, posestnik v Hrastju pri Kranju; Anton Koritnik", župan v Cerkljah. Cestni okrajni odbor Kranjska gora: Ignacij Hrovat, posestnik in občinski svetnik Jesenice; Josip Mulcj, župan in posestnik, Koroška Bela; Jožef Pintbah, posestnik v Ratečah 4. Cestni okrajni odbor Krško: Dr. Janko Hočevar, župan, Krško; Andrej Pire, posestnik, Ravne; Jožef Pfcifer, t. kr. poštar, Leskovec. Cestni okrajni odbor Litija: Matej Rihar, dekan, Šmartno; Jožef Ranzin-ger, posestnik in mesar, Zagorje; Franc Drnovšek, župan v Hotiču. Cestni okrajni odbor ljubljanska okolica: Franc Juvan, posestnik, Sred. Gameljni; Franc Žitnik, posestnik, La-niše. Cestni okrajni odbor Logatec: Fr. Istenič, posestnik, Gor. Logatec; Franc Maček, posestnik, Dol. Logatec; Alfred Korbel, gozdni mojster, Planina. Cestni okrajni odbor Lož: Ivan Turk, posestnik, Lož; Franc Drobnič, posestnik, Hudi vrh, občina Bloke; Franc Modic, posestnik, Runarsko. Cestni okrajni odbor Metlika: Martin Matjašič, posestnik, Rosalnice 39; Davorin Vukšinič, oskrbnik, Metlika; Ivan Konda, župan občine Črešnjevec. Cestni okrajni odbor Mokronog: Anton Zaman, posestnik, Dobruška Anton Bule, posestnik, Mokronog; Ivan Illadnik, državni poslanec, Trc-belno. Cestni okrajni odbor Novo mesto: Franc Beg, posestnik, Gor. Sušice 1; Jožef Bojane, posestnik, Št. Peter; Herman Goriany, grajščak, Ruperč vrli. — Za občini Brusnice—Orcliovica se imenuje Franc Gazvoda, posestnik, Brusnice. Cestni okrajni odbor Postojna: Križaj, St. Peter; Nik. Lcnčck, Postojna; Anton Srcbotnjak, posestnik, Pred-jama. Cestni okrajni odbor Radeče: Jakob Rižnar, župan, Radeče; Ludovik Boječ, župnik, Št. Janž; Nik. pl. Gut-mannsthal, grajščak, Iioleniež. Cestni okrajni odbor Radovljica: Florijan Jane, hotelir, Radovljica; Fr. Valjavcc, župnik, Leše; Jožef vitez Pogačnik, državni poslanec, Podnart; Anton Frelih, občinski svetovalec, Brezje. Cestni okrajni odbor Ribnica: Janez Kaplan, posestnik, Dolenja vas št. 63; Franc Traven, župnik, Sodražica; Anton Pele, posestnik in gostilničar, Ribnica. Cestni okrajni odbor Senožeče: Jakob Turk, posestnik, Ilrenovice 40; Iv. Bešter, župnik, Senožeče; Magajna, Gorenje Vreme. — Za občino Senožeče: Ivan Zelen, trgovec, Senožeče št. 187. Cestni okrajni odbor Škofja Loka: Jožef Hafner, trgovec in gostilničar, Škofja Loka; Franc \Veber, posestnik, Jesenovec pri Železnikih; Jožef Šubic, posestnik, Gorenja vas 30. Cestni okrajni odbor Trebnje: Jožef Kek, župan, občina Velika Loka na Pljuski; Henrik Povše, župnik, Čatež; Jožef Miklič, posestnik, Lukovk št. 10. —• Za občino Sela se imenuje: Franc Trunkelj, posestnik ,Log št. 3, p. Za-gradec. Cestni okrajni odbor Tržič: Franc Ahačič, župan v Tržiču; Martin Dolžan, posestnik v Novakih; Peter Bohinjec, župnik v Dupljah. Cestni okrajni odbor: Velike Lašče: Anton Hočevar, posestnik, Kom-poljc 38; Štefan Petrič, posestnik, Dvorska vas 12; Franc Pcček, posestnik, Veliko Lašče 47. Cestni okrajni odbor Vipava: Ferdinand Škulj, posestnik, Vrhpoljc; Filip TrČelj, posestnik, Grivčc pri Šturi-jah; Franc Andlovic, posestnik, Gradišče. V cestni okrajni odbor Višnja gora: Janko Zupančič, župan, Višnja gora; Franc Pešec, župnik, Krka; Janez Kovačič, posestnik, Vrhovo. Cestni okrajni odbor Vrhnika: Anton Kobi, posestnik, Breg; Fran Tršar, župan, Vrhnika; Valentin Koritnik, posestnik, Priše pri Polhovem gradcu. Cestni okrajni odbor Žužemberk: Miha Legan, posestnik, Gradenc; Fr. Rus, posestnik, Zafara; Janez Arhar, posestnik, Trebčavas. Nemški cesar m Dunaju. Dunaj, 27. oktobra. Iz Konopišta sc je včeraj nemški cesar pripeljal dopoldne na Dunaj, da obišče našega cesarja, V Schonbrunnu, Hietzingu in v Penzingu so razobesili zastave. Na tisoče ljudi je tvorilo kljub slabemu vremenu gost špalir od postaje Penzing do Schonbrunna. Na kolodvoru Penzing je stala častna stotnija 16. pešpolka z zastavo in z godbo. Ob 10, dop. so se na kolodvoru zbrali dostojanstveniki, med njimi več nadvojvodov. Cesar Franc Jožef se je pripeljal oblečen v prusko uniformo generalnega feldmaršala. Občinstvo ga je navdušena pozdravljalo. Točno ob 11. uri dopoldne so cesarju javili, da je vlak nemškega cesarja avizi-ran. Cesar je stopil k tračnicam, godba zaigra »Heil Dir im Siegeskranz«, počasi se vlak pripelje. Cesar Franc Jožef stopi k salonskemu vozu in sprejme nemškega cesarja, ki je bil oblečen v avstrijsko generalsko uniformo. Oba cesarja je množica navdušeno pozdravljala, ko sta se peljala v Schonbrunn. Cesarja sta se ljubez-njivo zahvaljevala za vvacije. Za kočijo, v kateri sta se oba cesarja vozila, so se peljali nadvojvode in suite. Okoli 12. ure opoldne sta se pripeljala oba cesarja v Schonbrunn, kjer so nemškega cesarja pozdravile nadvojvodinje. Cesar Franc Jožef je nato spremil svojega gosta v sobe za tujce in se nato v svoje prostore podal, kjer ga je kmalu nato obiskal cesar Viljem, s katerim sta se nato več časa sama razgovarjala. Ko sta se cesar Franc Jožef in cesar Viljem peljala v Schonbrunn, je neki mlad mož, neki strojni delavec, stopil h kočiji in izročil našemu cesarju pismo, s katerim pozdravlja vladarja. Cesar Franc Jožef je pismo milostljivo sprejel. Policijski agentje so mladega moža prijeli, a ga zopet izpustili, ko so ga posvarili. Nemški vojaški ataše je na ukaz nemškega cesarja položil krasne vence na krsti rajne cesarice Elizabete in rajnega prestolonaslednika Rudolfa, Popoldne se je nemški cesar podal v palače nadvojvodov in nad-vojvodinj, kjer jc pustil svoje posetnice. Tudi v zunanjem ministrstvu je cesar Viljem pustil svojo posetnico. Nemškega cesarja so, ko se je po Dunaju vozil, povsod prisrčno pozdravljali. Cesar Viljem se je peljal nato v nemško poslaništvo na čaj, kjer se je več časa z našim zunanjim ministrom Berchtoldom razgovarjal. Zvečer je bil v Schonbrunnu dine, ki sta se ga oba vladarja in člani vladarske hiše udeležili. Ob 9. uri zvečer se je nemški, cesar odpeljal s Penzinga. Na posebno željo nemškega cesarja je odpadlo oficiclno slovo na postaji Penzing. Kupujte leMce: ttkorist oMi Slovencem 1 Deželne volilve na BadensKem. Poraz rdečega bloka. Vsa Nemčija jc z veliko napetostjo pričakovala izida letošnjih deželnih volitev na Badenskem, Saj je bilo zadnji čas ravno Badensko obljubljena dežela svobodomi-selstva in socialne demokracije, saj se je tu porodila in izvedla ideja o ozki volilni zvezi med svobodomiselstvom in socialno demokracijo in se ustanovil takozvani rdeči blok, Le-ta je pri letošnjih deželnih volitvah uporabil vse svoje sile, da bi dobil dvetretjinsko večino, da bi potem v deželnem zboru spravil skozi zanj ugodno volilno reformo po proporčnem načelu (doslej je veljal za izvoljenega tisti kandidat, ki je dobil nadpolovično večino oddanih veljavnih glasov). Toda blok je napravil račun brez centruma. Voditelj centruma, župnik Wacker, je organiziral odpor proti rdečemu bloku in s svojo taktiko dosegel, da se je dobršen del zmernih liberalcev ločil od bloka in postavil svoje lastne kandidate, Centrum je že pri glavni volitvi opustil imenovanje lastnih kandidatov v vseh tistih okrajih, kjer bi z njimi ne mogel prodreti ter je s sVojimi glasovi pomagal do zmage kandidatom blokovih nasprotnikov. Ta modra centrumova taktika je obrodila bogate sadove. Volitve z dne 21. oktobra so prinesle rdečemu bloku uničujoč poraz. Nasprotniki bloka: centrum, konservativci in narodni liberalci z desne so si koj pri prvem naskoku priborili večino, to je 37 od 72 mandatov. Dosedanja večina bloka je šla v kose. Najboljše je izšel iz volitev centrum, ki si je priboril 29 mandatov proti 23 leta 1909. Tudi konservativci so svoje posestno stanje zvišali od 3 na 5 mandatov. Izvoljeni so bili tudi trije liberalni nasprotniki bloka. Blokovci so dobili vsega vkup 15 mandatov, namreč: narodni liberalci z leve 5, naprednjaki 1 in socialni demokratje 9 mandatov. Potrebnih je 20 ožjih volitev, pri katerih bo pač večinoma zmagal rdeči blok, toda to ne more več predrugačiti dejstva, da je prejšnja bloko-va večina uničena. Posebno očividno je nazadovanje so-cialnodemokraških volilnih glasov. Medtem ko so centrumovi volilci narasli za 25.000 glasov (dobil je 116.153 glasov proti 91.176 leta 1909), je socialna demokracija izgubila 12.000 glasov (74.078 proti 86.078 leta 1909). Ta izid badenskih »deželnozborskih volitev bo najbrže merodajen za bodoče državnozborske volitve. SRBI ZAPUSTILI ALBANIJO. Belgrad, 27. oktobra. Uradni srbski brzojav je v soboto poročal: Danes opoldne so se vse srbske čete umaknile iz Albanije do po londonski konferenci določene meje med Albanijo in Srbijo. (S tem je rešen tudi avstrijski ultimat, stavljen Srbiji.) ZA PRESTOP BULGAROV H KATOLI-ČANSTVU. Sofija, 27. oktobra. »Večerna pošta« se vztrajno zavzema za to, da sc Bulgari združijo s katoliško cerkvijo. VOLITVE V ČRNIGORI. Cetinje, 27. oktobra, Uradni list, objavlja kraljev ukaz, ki razpušča skupščino in razpiše novo volitve za 11. januar; nova skupščina se skliče 28. januarja. NEMŠKA DIPLOMACIJA O SPLOŠNEM POLITIČNEM POLOŽAJU. Berolin, 27. oktobra. »Norddeutsche Allgemeinc Zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: Navzočnost nemškega cesarja v Avstriji jc povzročila v časopisju našega zaveznika živahne izjave za razmerje zvestobe med Nemčijo in Avstrijo za trozvezo, ki sc jc ob zmedah na Balkanu obnesla. Ti glasovi so našli pri nas odmev ivi smo hvaležni za v Avstriji zopet izkazano gostoljubnost našemu cesarju. S slogo trozveznih sil glede na posamezna vprašanja balkansko politike se gotovo splošni evropski mirovni politiki ni škodovalo. Goji se med krizo na orientu sporazumljenje med velesilami. V tem oziru je bil velike važnosti obisk ruskega zumtfijega ministra v Berolinu. Z nemškimi državniki je razpravljal o vseh dnevnih diplo-matičnih vprašanjih. Srbski politiki so ravnali modro, ker so glede na albansko vprašanje odnehali, kar se krije s sklepi v Londonu. Mir med Grško in Turčijo se najbrže podpiše šc preden mine en tedetn. NAJETJE BULGARSKEGA POSOJILA NA DUNAJU. Sofija, 27. oktobra. Zagotovljeno je, da najame Bulgarija pri neki dunajski banki posojilo 30,000.000 frankov. Bulgarski finančni minister Tončev jc danes odpotoval na Dunaj, da se sklene dcfinitivnia pogodba. GRŠKO-TURŠKA POGAJANJA. Atene, 27. oktobra. Pododbor jc izdelal svoje predloge, ki se predlože delegatom. Vprašanje niuftiicv so rešili. IZPREMEMBA USTAVE NA BAVARSKEM. Monakovo, 27. oktobra, »Augsburgcr Postzeitung« poroča glede na vprašanje bavarskega kralja, da če se državni zbor, ki prične danes zborovali, izjavi za izpre-membo ustave, vlada morebiti že jutri predloži primerno predlogo, s katero se poviša princ-regentu civilna lista in se proglasi princ-regent za bavarskega kralja. »Bayerische Zeitung« poroča, da bo odprava regentstva že začetkom novem« bra parlamentarno rešena. NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Madrid, 27. oktobra. Iz Lizbone sc poroča: Tu so zaprli nekega Louisa Silvo, ki je nesel bombo. Neka druga brzojavka, ki je stroga cenzura ni opazila, poroča, da jc policija v Baireru ob reki Tajo nasproti Lizbone zaplenila 260 krogelj. Ob hišni preiskavi pri odvetniku Arnclla so našlj obtežilno gradivo. Več dam družbe in majorja Mago so zaprli. AMERIKANSKO BRODOVJE V SREDO. ZEMSKEM MORJU. Hampton Roads, 27. oktobra. Devet amerikanskih oklopnic sc je pod poveljstvom konteradmirala Bangerja od' peljalo v Sredozemsko morje. Dnevne novice. -r Slovesno blagoslovljenje grosu« peljskega vodovoda. Včeraj se je vršilo slovesno blagoslovljenje novega vodovoda na Grosupljem. K slavnosti so prišli deželni predsednik ekscclcnca baron S c h w a r z v spremstvu vladnega svetnika pl. Crona, okrajnega glavarja ljubljanske okolice; deželni glavar dr. Š u s t e r š i č in deželni od-i bornik dr. Lampe. Pred hišo župana in. deželnega poslanca K o š a k a so pričakovali došle goste preč. gosp. de-kan T e r č c k, ves občinski zastop grosupeljski, gasilno društvo, šolska mla-< dina ter dekleta in žene v narodnih nošah. Odtod je šel sprevod h gasilnemu domu. Blagoslov je izvršil gospod dekan Terček ob asistenci gospoda Š o-larja, župnika lipoglavskega in gospoda kaplana Š i m n i c a. V pomenljivem govoru je potem dekan Terček raz-rožil namen slovesnosti, povdarjajoč, kako se veseli cerkev, katere zastopniki so prvi prinesli plug v te kraje, vsakega pravega napredka tudi na gmotnem polju in ga blagoslavlja. Ekscclcnca baron Sh\varz je izrazil svoje veselje nad srečno uspelim delom in želel občini Grosuplje korist od vodovoda in splošen napredek. Govorili so še deželni glavar dr. šusteršič, dr. Lampe in slednjič se je nadučitelj Mam zahvalili županu Ivošaku za njegov trud pri zidavi gasilnega doma. Po slavnosti sc je vršil družabni sestanek pri Ivošaku. Ekscclcnca baron Sch\varz si jc dal predstaviti vse občinske zastopnike. V svojem nagovoru na občinski zastop je deželni predsednik hvalil delo grosupeljske občine in ji čestital, da ima tako vrlega in modrega župana v osebi gospoda Ko-šaka. Deželni glavar je slednjič zahvalil deželnega predsednika, ki je s svojo udeležbo pri tej slovesnosti pokazal, da mu je res pri srcu prospeh našo dežele. -f Učitelji agitatorji. Iz več okrajev dobivamo poročila, kako znani mladino-goji-učitelji zvršujejo zdaj svoj poklic. Vadijo se v s p i s j u po liberalnih listih in letakih; v računstvu, ko soštevajo; svoje privržence in jih v svojih glavah poljubno innože, v živalstvu, ko poučujejo, kako bi sc dalo za liberalno agitacijo posnemati krta;, v poljedelstvu t ko tuhtajo uporabo gnojnice za politične boje, in v telovadbi, zlasti v prevra-čevanju kozolcev in v bežanju. Dopisnikom bodi povedano, da ne nameravamo teh reči prijavljati v listu, nego da jih lepo; devljemo na stran, ker sc bodo zelo uspešno rabile ob drugi priliki. Za to priliko, ki pride takoj po volitvah, pa hvaležno sprejemamo tudi šc zanaprej, kar sc nam pošlje. Imenoma prosimo zlasti dopisnike iz brdskega okraja, naj ne zahtevajo od nas, da bi tratili prostor v listu z Gcr-meki, Schmeidcki itd. Naj bodo prepričani, da se bodo njihova poročila drugod mnogo uspešnejše rabila. -)- Liberalna stranka jc imela včeraj v Ljubljani shod svojih zaupnikov, ki je bil slabo obiskan. Liberalna stranka postavi v vseh okrajih svoje kandidate, o osebah pa še ni nič določenega in bodo to imeli določiti šc zaupniki na deželi. Tudi kandidature v Ljubljani sc prepuste okrajnim odborom. Mnogo liberalcev bo torej za kandidate postavljenih, a malo izvoljenih. Kompromis med liberalci in socialnimi demokrati jc v toliko gotov, da nastopijo v Idriji liberalci in socialni demokrati skupno in da bodo žc pri prvi volitvi volili ali enega Kristanov ali pa Gan-gla. Tudi v drugih okrajih prido skoro gotovo do takega skupnega nastopa, posebno v Ljubljani si liberalna stranka to želi, da si v Ljubljani prihrani ožje volitve in s tem nekoliko denarja. Socialni demokratje v Ljubljani bodo kot reševalci liberalnega žaklja jako smešne figure. Shod S. L. S. v Hotederšiči. V Hotederšiči sc je vršil včeraj popoldne volilni shod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar. Zborovalci so soglasno kot zaupnico S. L. S. obljubili glasovati pri prihodnjih volitvah za kandidate, ki jih postavi ta stranka. Shodu je predsedoval župan g. Petkovšek. -f- Priredbe Jugoslovanske Strokov-ne Zveze«. V nedeljo dne 26. t. m. sta bila shoda J. S. Z. pri Devici Mariji v Polju (poročal delavski tajnik M e j a č) «n na Sori (poročala župnik F i n ž g a r in Moške r c. 9. novembra priredi načelstvo J. S. Z. socialen tečaj v Tržiču. Trajal bo od 9. ure dopoldne do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Od 1. do 3. popoldne zboruje gorenjsko okrožje J. S. Z. V Črni na Koroškem je predaval 19. t. m. glavni tajnik J. S. Z. dr. J. Moli o r i č. Na prošnjo štajerskega okrožja ,1. S. Z. bo to zimo priredila S. K. S. Z. delavski tečaj v C e 1 j u. Tudi v Črni na Koroškem se še najbrž to zimo priredi celodnevni delavski tečaj. -f Poročilo o III. veliki skupščini »Slovenske Straže« smo priložili sobotmi številki »Slovenca«. Opozarjamo še enkrat na to poročilo s prošnjo, da vsi somišljeniki in vse somišljenice delo »Slovenske Straže« ob vsaki priliki podpirajo. -i- Umrl je pri svojih stariših v Šleziji veleč. g. J. R. K u b i n e k , bivši župnik črnomaljski, v 39. letu svoje starosti. Duhovnim sobratom bodi priporočan v me-mento. -j- Odlikovanje. Na lastno prošnjo je upokojen generalni major g. Josip T o m š e ]) 1. Savski dol , poveljnik višjega artilerijskega tečaja; ob tej priliki mu jc cesar podelil vitežki križec Lcopoldovega reda. — Požar, iz A d 1 i š i č 24. oktobra. Včeraj v četrtek popold. sta pogoro-1 a v T r i b u č a h dva gospoda r j a in sicer Miha Dragoš h. št. 2, in Jure Cvitkovič, h. št. 3. Prvemu, ki je odšel komaj pred par meseci v Ameriko, je zgorel pod, četudi z opeko krit, hiša in vsa krma in vsi pridelki, ki so bili že pod streho, in 40 K v gotovini. Zavarovan je bil menda za 1900 Iv pri »Duna-vu« in neki graški zavarovalnici. Juretu Cvitkoviču pa. ki jc. tudi v Ameriki, pa je pogorelo prav vse, hiša, hlevi, svinjak in pod, vsa krma in vsi pridelki, ker je bilo tudi vse s slamo krito. Zavarovan je bil pri »Slaviji« za 2400 K. Zažgal je petletni sinček Mih. Dragaša, ki jc zapal.il slamo poleg stoga pri podu. Ker je ravno ta dam hudo jug vlekel, je bilo naenkrat vse v ognju, da ni bilo mogoče nič rešiti. Nesreča je toliko večja, ker sta oba ta posestnika pogorela tudi že 19. marca 1899. Tucli takrat je njima vse zgorelo. A bilo je vsaj v spomladi, zdaj pa v pozni jeseni in ko je skoraj vse žc pocl streho. Kam naj gresta ubogi družini čez zimo? Prvi pogorelec ima, doma ženo, hčer, staro 20 let, in še štiri male otročiče, od katerih je poži-galcc najstarejši. Drugi pa ima starše, ženo z dvema malima otročičema in sestro. Beda je v resnici silna. Prosim vsaj belokranjske gg. župnike, 'naj bi imeli, če jc mogoče, v kratkem eno nedeljo v cerkvi darovanje za ti ubogi družini. Tucli pri nas smo imeli skoraj vselej, Če je kje v Beli Krajini kje ogenj provzročil škodo, darovanje za pogorelce. J. Š. — Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju sc vrši v ponedeljek dne 10. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v pisarni g. dvornega in sodnega svetnika dr. St. Lapajne, 1. Braunerstrasse 10. Ako zbor ne bo sklepčen, se vrši eno uro kesneje drug ob vsakem številu navzočih udov. — Poročil se je danes na Brezjah g. dr. J a m k o V i d i c , odvetniški kon-cipient v Radovljici, z gospico Josipino Res m a 11 o v o iz veleugledne rodbine Resmanove v Radovljici. Naše najiskre-nejše čestitke! — Zvišanje voznin v Ameriko. Z Difiaja poročajo, cla je »Avstro-Ameri-kana« zvišala voznino za potnike na palubi (pod krovom), in sicer za vožnjo iz Trsta v Kanado za 20 K in v Ne\vyork za 10 K. — Iz Hamburga se poroča, da je tudi Hapag zvišala voznino v Ncwyork za 10 K. — Umrla je na Dunaju gospa Olga A r z t, rojena E k c 1, soproga generalnega majorja. — Zagrebški »zbor« — letošnja gospodarska razstava v Zagrebu — jc imela stroškov 66.000 K., dohodkov pa 72.000 K. Poleg tega so paviljoni in vsa uredba zbora prirejeni tako, cla bodo zadoščali za tri leta. — Slov. katol. akad. tehn. društvo »Danica« ima v sredo, 29. t. m., ob pol osmih zvečer v restavraciji Leithner (I., Auerspergstr. 6) svoj IV. redni občni zbor v 38. društvenem tečaju z običajnim dnev- nim redom ter volitvami novega odbora in revizorjev. — Umrla je v Ložu dne 25. oktobra t. 1. gospa Terezija Debelak v 86. letu svoje starosti. Blaga duša, ki je v svojem življenju mnogo trpela, naj v miru počiva! — Umrla je včeraj zjutraj v Beri-čevem občespoštovana gospa Katarina J e r a n v 66. letu. — Fantastične vesti iz Zemuna. Bel-grajski »Mali Žurnal« priobčuje pismo nekega prijatelja iz Zemuna, v katerem opozarja srbske oblasti, naj bodo previdne in pazijo na ljudi, ki prihajajo iz Zemuna v Belgrad. V Zemunu da je otvoril nekako »agenturo« bulgarski agent Naum Hristov in zbira krog sebe številne sumljive bulgarske življe, ki bojda prihajajo v Zemun za službo in zaslužkom, v resnici so pa revolucionarji, ki. pripravljajo obsežne atentate v Belgradu. Avstrijske oblasti gredo Hristovu zelo na roko in so mu dale celo pravico izdajati potne listine v Srbijo. S temi izkazili se njegovi ljudje dan za dnevom vozijo v Belgrad. Med njimi so tudi ženske. — Umestne odredbe v zadevi izseljevanja. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju je poslalo vsem županstvom naslednji dopis: Županstvo se s tem v lastno vednost in v takojšnjo primerno obveščenje prebivalstva obvešča, da se imajo v prihodnje vse prošnje za podeljenje potnih listov za Ameriko tuuradno pismeno vložiti in na naslednje opremiti: Te prošnje se imajo s kolekom 1 krone kolekovati in priložiti se jim ima razun že sedaj običajne verodaj-nice, kojo izgotavlja pristojno županstvo, še rojstni in krstni list, izgotovljen od pristojnega župnega urada. V prošnji se ima med drugim navesti; 1. ali ima prosilec v Ameriki obljubljeno službo ali drug dohodek, oziroma kake vrste in kje; 2. ali je za dotični posel sposoben; 3. ali ima potreben denar za potne stroške, in sicer najmanj 400 K; 4. za slučaj, da še ni dopolnil 20. leta, ali bode potoval z odraslim moškim spremljevalcem, oziroma s kom. Dotičnim podatkom se bode le tedaj verjelo, ako bodo potrjeni od pristojnega županstva. Županstvo bode tudi še imelo potrditi, je li ne obstoje drugi zadržki proti podeljenju potnega lista, n. pr. zaostale dajatve, v javne namene, kazni, ki se še imajo prestati itd. — Tatvine. Predzadnjo nedeljo med 6. in 1. uro zjutraj, ko se je mudila bra-njevka Marija Oblak v Javorju v cerkvi, se je izvršil vlom v njeno prodajalno. Ukradenega ji je bilo nekaj mesa in klobas, hlebec kruha in iz nezaprte izbe iz miz-nice nekaj drobiža in v ruto zavita listnica z vsebino 40 K. Storilci so prišli na ta način v hišo, da so zvrtali pri vratih luknjo, skozi katero so potem zapah nazaj potisnili. Na sumu sta dva mlada domača fanta, ki pa tatvino odločno tajita. — V gozdu Mlaka, občina Zminec, stanujejo delavci lesnega trgovca Kunstelja z Vrhnike v lesenih odprtih kolibah. Med 7. in 12. uro, ko so delavci delali v gozdu, je posetil tat kolibe in iz njih pobral štirim delavcem obleko, srebrno uro in gotovino v denarju. Na sumu imajo nekega znanega postopača z Vrhnike, ki ga orožniki pridno iščejo. — V Zgor. Tuhinju je bila izpred »Klicabir-tove« gostilne Janezu Žaubiju vzeta vreča posušenih gob v vrednosti 60 K. Na sumu je neki že večkrat kaznovani posestnik. — Posestniku Jožefu Sušteršiču v Iški je bila ukradena iz podstrešja obleka, vredna 100 K. Na sumu je neki delavec, ki je nekaj časa pri Sušteršiču delal, po storjeni tatvini pa neznanokam izginil. — 47. in 17. pešpolk. Zopet gre po listih vest, da bo pešpolk št. 47 iz Gorice premeščen v Inomost, ter cla pride v Gorico kranjski 17. pešpolk. To bi sc zgodilo prihodnjo spomlad. — S koso ga je zabodel. 24. t. m. je na travniku blizu domače vasi kosil 181etni posestnikov sin Franc Gabrijel iz Rodin pri Trebnjem. K njemu pride 171etni sosedov sin Franc L » gar, s katerim sta živela v sovraštvu in sta sc tudi sedaj začela prepirati. V prepiru jc Longar baje potegnil nož, nakar jo Gabrijel s koso zamahnil proti njemu in ga tako globoko zabodel v hrbet, da so je Longar zgrudil in na mestu umrl. Gabrijel se je sam izročil orožnikom. — Angažiran je za prvega kapclni-ka na mestno gledališče v Steyer gosp. Maks Unger. — Aretirali so orožniki znano ».To-hanco iz Vodic«. Kaj bo sedaj z napredno stranko, ko jim tik pred volitvami vzamejo tako odlično sotrudnico? Pri njej sta bila večkrat v »avdijenci« »Narodov« in »Danov« urednik. Morda bodeta sedaj ona nadomeščala Jolianco in potila telečjo kri. Procedura bo cc/ncjša, ker krvi kupovati ne bo treba. Pretresljiva rodbinska žalcigra na Dunaju. Mati sebe in štiri oiročlče zastru pila. Na Dunaju so našli v Burghart gasse št. 21 mrtvo 431etno postrežkinjo Berto Schvvanger z njenimi štirimi otro-čiči v starosti 5 do 12 let. Zona sc ji; od moža ločila, sledila je strašna beda in rova je zadušila sobe in otročiče s pre-mogovim dimom. Sto erske novice. š Liberalni učitelji skrajne fronte so baje dali dr. Kukovcu absolutorij, čeravno dno 16. oktobra ni govoril, ne glasoval s svojim liberalno-slovenski m k 1 u b o m v deželnem zboru za zboljšanje učiteljskih plač. Kaj plače — 1 i b e r a i i z e m j e prvo! š Avtomobilna zveza Maribor—Št. Lenart. Naše sobotno poročilo moramo v toliko popraviti, cla avtomobil jae začne voziti še le 1. januarja, ampak so je zveza že otvorila v nedeljo 26. oktobra. Avtomobil vozi zjutraj vsak dan iz Maribora od gostilno pri pošti (vštric južnega kolodvora) ob 8. uri zjutraj in pol i. uri popoldne. Iz Št. Lenarta pa vozi zjutraj ob 6. uri in ob 1. uri popoldne. Cena iz Maribora v Št. Lenart 2 K. Postaje; Leitersberg (gostilna Bauman), Pesnica (gostilna Ferk), Sv. Marjeta (gostilna Krauibcrger), Močna (gostilna Srhieker), grad ilrastovec in Št. Lenart (glavni trg). š Dr. Milan — narodnjaštvo pa takol Na drugem mestu poročamo o novi av-tomobilni zvezi Maribor—Št. Lenart. Po Mariboru, Št. Lenartu in okolici naznanjajo ogromni plakati razne podrobnosti o tej zvezi. Nemški listi vedo poročati, da je podjetnik te zveze glavar slovenjgoriškili liberalcev clr. Gorišek. To je tisti velikan narodnjak! 131 ta »rodoljub« j c dal svoje plakate tiskati v p r o n o n s i r a n i n e ni š k i 1 i s k a rni Polde K r a -1 i k o v i ! Ali so se mu Celjani tako hudo zamerili? In za avtomobilne postajo je velik narodnjak dr. Milan »naštimab; skoro same najhujše nemškutarske gostilne ob cesti Maribor—Št. Lenart! Dr. Milan: Ileil! Ileil! Heil! š Jugoslovanska Strokovna Zveza jo priredila včeraj dne 26. t. 111. popoldne ob 5. uri v Št. Juriju ob juž. žel. shod za delavstvo v Črotnikovi gostilni v rso- vi vasi. Govorila sta na shodu predsecl. štaj. okrožja J. S. Z. Fr. Žobot in clr. Andrej Voble iz Celja, imenom domačinov pa g. Fr. Žličar. V kratkem se ustanovi skupina J. S. Z. za Št. Jurij in okolico. š Nevarno bolan leži že dalje časa pri usmiljenih bratih v Gradcu frančiškan o. Salezij Vodošek. Priporoča se duhovnim sobratom in vsem znancem v pobožno molitev. š Župnijo Št. Andraž pri Velenju jo. dobil č. g. Maks O c v i r k , sedaj kaplan v Vitanju. š Župnijo Radvanje je dobil č. g. Kristovič, dekanijski kaplan v Zaver-čah ter bo 30. t. m. tam inštaliran. Na njegovo mesto pride provizor iz Rad-vanja č. g. Franc Božiček. š Sladkagora na Štajerskem. Č. gesp. Franc Hribar ostane še eno leto na Sladki gori. š Bizeljsko, Resnici na ljubo se mora konštatirati, da se za vresničenje avtomobilne zvezo Brežice—Dobova, Bizeljsko, Šenlpeter pod Sv. gorami, Pocl-sreda, Kozje, Podčetrtek—Šmarije, Gro-bclno najbolj trudi načelnik osnoval-nega odbora g. dr. Stiker iz Brežic, ki jc žc mnogo čara in denarja za to žrtvoval. Stvar je strogo narodno-slovonska brez vsake primesi političnega strankar-stva. š V Mariboru jc bilo včeraj prav živahno. Prcdpoldne so je spustil v zrak zrakoplov »Steiermark«, kateri je plul z živinskega tržišča proti zahodu. — Ob 10. uri se je v ljudskem vrtu vršila (nekaka razstava policijskih psov. — Popoldne ob 3. uri pa se je s tezenskega vojaškega vežbališča dvignil italijanski pilot Borgetti v zrak. Trikrat je srečno pri lepem in mirnem vremenu manevriral s svojim dokaj velikim aeropla-norn. Pri četrtem vzletu pa sc je zgodila nesreča. Ko se je vrtoglavo spustil na tla, j enak r a t p a d c 1 a c r o -p 1 a 11 z višine k a k i h 10 metrov 11 a zemljo i 11 s o r a z h i 1. Borgotti si jo z drznim skokom v stran rešil življenje. Aeroplan pa je popo'» oma potrt. Gledalcev, katerih jo bilo na Teznu na . tisoče, se je polotila vznemirjenost. Nc-. kateri so celo začeli kričati. Na licu mc-. sta je bilo takoj vojaštvo in brambovci ter sanitetni oddelek. — O nesreči ' aeroplana se nam dodatno danes šc poroča iz M a, r i b o r a : Aparat in motor sta, bila pokvarjena. Dopoldne so poKlicali nekoga monterja, daje aparat nekoliko skrpucal. Žida pilota so svarili, da jo letalni stroj pomanjkljiv, a je dvignil lo nekaj metrov od zemlje v jo divgnil le nekaj metrov ocl zemlje v smeri proti železniški progi ter je padel .na tla. Ognjegasci so stroj zopet prinesli na stari prostor. Čez pol ure se je , dvignil 1 do 5 metrov visoko. Videlo se jo, da so letalec boji, cla zopet pade. Pri tretjem poletu so je dvignil K) do 15 metrov visoko in padel naposled z vi-sočinc 5 metrov na zemljo. Pilotu se ni nič zgodilo. Gledalci so kričali: Denar nazaj! Giovunni Borgutti, tutti cuputi! Zgodila bi se lahko velika nesreča, če bi aparat zaneslo mod ljudi. Policija so ni prepričala o tem, ako aparat ni pokvarjen. š Prezgodaj — umrl. Mesar Fritz v Mariboru šo ni umrl, kakor sc nam jo pomotoma poročalo, ampak je ležal le nekaj časa po nesreči v agoniji. Sedaj leži težko bolan v mariborski bolnišnici; ljudska prislovica pravi, da še bo Fritz sedaj dolgo živel. VELIKO PONEVERJENJE PRI OGR. SKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH. Budimpešta, 27. oktobra. Policija je zaprla načelnika delavnic Draskoczyja, oskrbnika Matijo Zimlerja in uslužbenca Ernsta Bikfalyja tvrdke Doiirad & Coni p. radi velikanskih goljufij v škodo ogrskih državnih železnic. Obdolženci so dobivali denar za blago, ki ga ni nikdar uprava železnic dobila. KOLERA V RUSIJI. Odesa, 27. oktobra. Minoli teden je v okraju Odesa zbolelo šest oseb na koleri. Ena oseba je za kolero umrla. Vseh oseb je na koleri obolelo 37; 15 jih je umrlo. V mestu Odesa zadnja dva tedna ni nihče na koleri obolel. Primorske vesli. p Deželnozborska nadomestna volite? v Istri. Iz Poreča nam pišejo: Izvršilni odbor kluba deželnozborske večine istrske in ravnateljstvo društva »Unione Nazio-nale« sta sklenila, da kandidira namesto umrlega dr. Cleve v mestni skupini Vod-njan—Buzet—Pazin dr. Dominik Sbisa, odvetnik v Vodnjanu, ki je kandidaturo sprejel. Volitve se bodo vršile dne 16. novembra t. 1. p Vladni komisar za Rovinj. Za Ro-vinj, mesto najzagrizenejših istrskih laških liberalcev in italijanskih iredentistov, bo, kakor se čuje, v najkrajšem času imenovan vladni komisar. Kakor je bilo žc svoj čas poročano, je pri zadnji volitvi župana laška krščanska stranka, ker sc volitve ni udeležila, preprečila izvolitev laškega liberalca županom. p 25 letnica dušnega pastirstva. Včeraj 26. t. 111. je praznoval veleč. gosp. Ivan F i 1 i p i č , častni kanonik in dekan v Ločniku, 25 letnico dušnega pastirstva v LoČniku. p Imenovanje. Z odlokom ministrstva za notranje zadevo je bil gimnazijski profesor dr. K. Ozvald imenovan konservatorjem c. kr. arhivnoga sveta na Dunaju za politične okraje Gorica Sežana in Tolmin. p Po nedolžnem osumljena detomo-ra. Listi so poročali, da. jo neka Jos. I' a n č u r z Viča pri Ljubljani, ki jo služila za deklo v Palače Ilotolu v Trstu, umorila svoje mladorojeno dete in ga skrila med hotelskim perilom. Žensko so seveda takoj zaprli, vsled česar posebno »Grazer Tagblatt« ni mogel zatajiti svojega veselja, cla se med »vindi-šarji« gode take grozote. Sedaj so pa zdravniki dognali, da jc dete umrlo naravne smrti in da ga je revna mati skrila samo, da bi se ognila sramoti. Pa nam omenjeni list morda prihodnjič postreže s kako nemško čednostjo iz štajerskih grap. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V ITA-L LTI. Rim, 27. oktobra. Včeraj so bile V Italiji splošne volitve, za 508 mandatov jio novi volilni postavi. Število volilcev se je ocl 3,319.207 pomnožilo na 8 672.249. Voliti se jo pričelo ob 8. uri zjutraj, skru-tinij bi se moral pričeti ob 5 .uri pop., če so pa bili volilci šo navzoči, so se lahko volitve do 8. ure zvečer nadaljevale. Skrutinij se je moral clo polnoči končati, če kakšna volilna komisija clo polnoči glasovanja, ni končala, je morala volilno posodo z glasovnicami in z zapisnikom izročiti sodišču, ki dokonča skrutinij. Urne so iz stekla in z žico zavarovano. Kandidiralo je približno 1300 kandidatov. V nekaterih okrajih si stoji nasproti celo 7 kandidatov. 60 bivših poslancev več nc kandidira. V 46 volilnih okrajih je po en sam kandidat bil postavljen. Ožje volitve bodo dne 2. novembru izvedli. Danes opoldne smo dobili iz Rima brzojavko: Doslej jo znanih 126 volilnih rezultatov; ocl teh je izvoljenih 72 pristašev ministrstva, 8 članov ustavne opozicije, 3 radikalci, 3 katoličani, 5 republikancev, 11 oficijelnih socialistov, 6 reformnih socialistov. 18 je ožjih volitev. Tekom današnjega dne bodo znani tucli drugi volilni izidi. Volitve so so izvršile še precej mir no. V Huvo so bili krvavi spopadi ter jc bil ubit neki lllctni deček. DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA. Madrid, 27. oktobra. Senat ie v soboto s 106 proti 101 glusu odklonil precl* UnUfll V tom znarael)ju bodeS zmagal! MIlU! Ta slika Ima tudi slovensko napisa. n! Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe od petka 7. do četrtka 13. novembra. Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitov h krščanstvu. TrpinCenje kristjanov Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Lnksa Rubra Vngeli so prikažejo iu strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. ____Šolski mladini priporočljivo. 3222 1'rcUstava traja 2 uri. Vsak (lan od 1—3, 3-5. 5—7,7—9,9_li. 7JMj | V nedeljo tudi ob 101/2 zjutraj. U01 ! Cone: K 1"J0, 1-60, 1-30, I--, _-G0. log, po katerem naj bi so vladi zaupnica izjavila. Proti zaupnici so glasovali konservativci in liberalni desidenti. Roma-nones je nato podal svojo demisijo. Ljubllanske novice. lj Umrla je danes v deželni bolnici Ivana Paleček, 18 let stara hčerka trgovca iz Gorenje vasi pri Trati. — V deželni bolnici je umrla gospa Josipi-na B ur gor, mati brivskega mojstra Burgerja na Radeckcga cesti. lj S finančne prokurature. Za konet-pienta na finančni prokuraturi za Kranjsko je sprejet pravni praktikant dr. Just Garzarolli pl. Thurnlack. lj Iz državne živinozdravniške službe. Za višjega okrajnega živino-zdravnika je ad personam imenovan c. kr. okrajni živinozdravnik Viktor Saitz v Ljubljani. lj Paznika prisilne delavnice Bučarja je deželni odbor odpustil iz službe. Dobili smo obširno utemeljitev tega koraka deželnega odbora. Dotične razloge bomo jutri priobčili. lj Lov za odgoncem. V petek je od-gonski sprevodnik peljal v Sežano 25-letnega Tržačana Henrika Schrotta, kateremu so preskrbeli prisilno delavnico v Beljaku. Fant je bil med potjo prav miren, pravo laško jagpje. Seveda ni pa vedel, da so bili njegovi spremljevalci obveščeni, da je nevaren utekač. O tem je bil tudi obveščen občinski stražnik v Sežani, ki je točno počakal ekskorto. Ko dospe odgonski sprevodnik na sežansko postajo, sta šla oba oblastvena organa z odgnancem v občinsko pisarno. Med potjo se je pa odgnanec inekaj premislil in v trenutku ga že ni bilo med spremljevalcema. Ujeti ga ni bilo mogoče. To je opazil nek poročnik, ki je bil tam s svojimi vojaki ter takoj odredil pogon na begunca. Vojaki so ga kmalu obkolili, prijeli in ga izročili oblastvenima organoma. Da je ta lov napravil gledalcem mnogo smeha, je umevno, in Schrott sam mora imeti pred svojo domovino zelo kosmato vest. lj Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo v soboto, dne 8. novembra. Sodelovala bosta dva odlična slovanska umetnika: znameniti baritonist hrvaške opere g. Marko V u š k o v i č in izvrstna koncertistinja gdč. Jelena D o k i č iz Belgrada, bivša učenka znamenitega ruskega pianista Paul de Conneja. si Srbsko-bulgarski spor se je prenesel tucli na umetniško polje. Bulgarski kiparji so sklenili izstopiti iz društva »Lada«, ki je doslej spajalo vse jugoslovanske umetnike in ki se je delilo v štiri oddelke, in sicer: hrvaški, srbski, slovenski in bulgarski. Bulgarski umettniki so izstopili iz »Lade«, češ, da so jugoslovanski narodi prelomili zvestobo napram Bulgarski. Imetje raz-palega bulgarskega oddelka preide na bulgarsko umetniško društvo »Savrc-meno Izkustvo«. Žalostne posledice nesrečno bratomorne vojske. NOVI TISKOVNI ZAKON NA OGR-SKEM. Iz Budimpešte poročajo, da je v sobotni seji pravosodni minister predložil zbornici nov načrt tiskovnega zakona. Najvažnejša novost tega načrta je kolportaža: prodajanje listov po ulicah. Novi zakon urejuje tudi postopanje glede popravkov in obsega določbe proti »slamnatim« odgovornim urednikom. Kot zločin se označuje pisati proti ko-mursibodi neresnične stvari tako, da mu povzročijo škodo. Zadnje vesli. NADŠKOF STADLER PRI CESARJU. . D,unai. 27. oktobra. Danes jo cesar sa-rajevskega nadškofa Stadlerja sprejel v daljši avdijenci. Po avdijenci se je nadškof izrazu, da ga je cesar zej0 milostno sprejel. BOLEZEN FINANČNEGA MINISTRA. Meran, 27. oktobra. Zdravje finanč-bolje mim šaleškega se obrača na R^rnSvi PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA SOPROGA NA DUNAJU. Dunaj, 27. oktobra. Rumunski prestolonaslednik in njegova soproga sta se s tremi svojimi najstarejšimi otroci danes za par dni pripeljala na Dunaj. Njima na čast je bil danes pri cesarju obed, katerega se je udeležil prestolonaslednik s soprogo in drugi na Dunaju bivaioči člani cesarske rodbine. TRUPLO PATRIARHA BOGDANOVIČA NAJDENO. Solnograd, 27. oktobra. Včeraj so v reki Ache pri Lendu našli truplo pogrevša-nega patriarha Bogdanoviča. Truplo je bilo popolnoma nago, samo na eni nogi jc 'bil čevelj. Glave truplo skoro nič ni imelo. Svak umrlega je truplo agnosciral na zlavi plombi, LEGA NAZIONALE. Poreč* 27. oktobra. Prihodnji občni zbor društva »Lega Nazionale« se bo vršil tukaj, in sicer zadnjo nedeljo meseca maia 1914. DEMISIJA ŽUPANA V ČERNOVICAH. Černovice, 27. oktobra. Tukajšnji župan jc demisioniral, MINISTER UMRL NA TIROLSKEM. Inomost, 27 .oktobra. V sanatoriju »Untermiisu« je umrl minister baron de Marchi dela Costa iz Buenos Airesa. Mrliča prepeljejo v Buenos Aires. PEGOUD V BEROLINU. Berolin, 27. oktobra. Poletom predrznega letalca Pegouda jc včeraj prisostvovalo najmanj pol milijona oseb. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni. Na kolodvorih so se vršili nepopisni izgredi občinstva, ki je prodrlo policijske kordone in plezalo na strehe vozov ter se vozilo celo na odbijačih so se vozili ljudje. Dogodilo se je mnogo nesreč, ena deklica je mrtva. Na poljih in v gozdovih okolu letavišča je množica napravila silno škodo. Na poljih je uničen celo' ves lov. NOVA SENZACIJA V PARIZU. Pariz, 27. oktobra. Pariz ima zopet novo senzacijo. Aretirali so trgovca z biseri Altschulerja, ki je, kakor pravi, »bisere na umeten način popravljal«, in tako čudovito fif.io izdelane umetne bisere za pristne prodajal. STAVKA MORNARJEV V BENETKAH. Benetke, 27. oktobra. Včeraj so razorožiti paraika »Nilo« in »Dema«. Mornarje so prisilnim potom odpeljali domov. ZMEŠNJAVE V MEHIKI. Mehika, 27. oktobra. Aretiran je neki stričnik bivšega predsednika Madera, češ, da je bil udeležen pri zadnjem komplotu. Aretirana sta tudi Maderova brata, katera postavijo pred vojno sodišče, MESTO MONTEREY SE UDALO VSTAŠEM. Brownsville (Teksas), 27. oktobra. Po došlih brzojavkah se je udalo me6to Mon-terey vstašem po obupnem pouličnem boju, Vstaši so po krutem boju porazili zvezne vojake, ki so hiteli mestu na pomoč, ŽELEZNIŠKA NESREČA V BELGIJI. Antwerpen, 27. oktobra. Radi goste megle sta pri postaji Eckern trčila dva ekspresna vlaka s tako silo, da sta se obe lokomotivi ena v drugo vpičili. Strojevodji obeh lokomotiv sta zadnji trenutek skočila na tla. En kurjač je mrtev, ve«'potnikov je nevarno, 80 pa lahko ranjenih. POTRES V SAN FRANCISCU. San Francisco, 27. oktobra. Včeraj so čutili tu močan potresni sunek, ki je povzročil veliko paniko. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. oktobra 1913. Pšenica za april 1914.....11 29 Rž april 1914........8'93 Oves april 1914.......7-42 Koruza za maj 1914.....6-28 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hči, ozir. sestra in neCakinja, gospa Paula Mani, m laki odvetnika vdova po dolgoletni bolezni danes ob 8. uri zjutraj, prcvldenu s tolažili sv. vere, svojo blago dušo izdihnila. Pogreb se vrši v sredo 29.1.111. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezijo cesta štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, 27. oktobra 1913. Josip in Pranja Jaklič roj.Weber starši. Josip Jaklič Pranja Jaklič c. Ur. nadporodnlk, sostra. l>rat. I. slOTrnskl fogrobnl M\«o