Paic Krška vas 28e Tel./fax: 0608/61-450 VALVASORJEVA KNJI SNICA IM ČITALNICA 68270 KRŠKO as OBMOČNA ENOTA KRŠKOA ekskluzivni zastopnik in nosilec licence adfdaš"#> ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO A« St. 29 • LETO XV • 23. NOVEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto fL cena: 80 SIT Ne tako, dragi fantje »Dobra novica« iz prejšnje številke Našega glasa malo drugače Lobiranje v DZ je gotovo edina uspešna metoda za doseganje rezultatov in to ste, gospodje iz LDS, že spoznali. Žal pa javnosti niste povedali to, česar se gotovo zelo dobro zavedate. Ravno zaradi dogovora med poslancema Jancem in Černeličem, da storita vse, da za podporo amandmaju ob pridobitvi dodatnih 100 milijonov tolarjev za Dom upokojencev v Krškem pridobita čim več glasov, je akcija tako uspela. Prav tako javnosti niste povedali resnice, da je amandma za podporo galeriji Božidar Jakac v višini 10 milijonov tolarjev vložil, »zlobiral« in z amandmajem uspel poslanec Franc Černelič. Torej če je kdo v DZ za potrebe naše občine uspel, sta bila to naša (krška) poslanca, Černelič in Jane, in smo jima za to hvaležni. Prav neokusno pa je, da se poskuša s tujim perjem kititi še nekdo tretji. Ne tako, dragi fantje! Če boste vztrajali na poti zavajanja javnosti z neresnicami, nas ne čaka nič dobrega. Občanisi zaslužijo pravične in poštene voditelje. qo SKD Krško terme catez d.d. toplltk* c 35. 6t2S0 btšlict, Slovani/m Novica ob »Dobri novici« Starejši občani Krškega bodo gotovo najbolj zadovoljni z dokončanjem in odprtjem doma upokojen- cev v Krškem. Ob poslancu Jancu in podpredsedniku IS pa so sodelovali še drugi, zlasti člani ZLSD iz Krškega ter ministri in poslanci Združene liste, s čimer dopisnik Ika ni bil seznanjen. za ZLSD Vili Jurečič — Po volitvah bo treba— živeti naprej? »Spoštovanemu uredništvu Našega glasa sporočam, da se distanciram od načina poročanja, kakršnega je uporabilo v besedilu o mojem obisku v Posavju.« To je povzetek pisma, s katerim je Boštjan Kovačič, slovenski minister za lokalno samoupravo, izrazil svoje negodovanje nad besedilom, ki ga je Naš glas objavil v 27. številki (9. nov.) pod naslovom »če ne znate, pa nič?« Kaj pomeni to distanciranje za Posavje, bomo seveda videli šele čez čas. Dejstvo je, da s tem gospod minister svojih besed ni ne zanikal ne umaknil. Bi jih pa tudi težko, saj je bilo na omenjenem sestanku kar nekaj ljudi, ki so jih slišali. Več kot očitno je tudi dejstvo, da je gospod Kovačič doživel nekaj intervencij, v katerih so ga posavski vodilni podrobneje povprašali po besedah, ki jih je izrekel takrat, po otvoritvi pretvorniškega sistema Rajec. Pač: zaradi takih in drugačnih vzrokov so se vodilni ljudje iz posavskih občin nehali vabiti in udeleževati DOGODKOV v sosednjih občinah. Tokrat se jim je maščevalo. Presenetil jih je obisk ministra Kovačiča, za katerega je tudi sklicatelj vedel le, da morda pride. In kakšna je bila njihova reakcija? Preklinjali so Naš glas, ki objavlja take stvari, pobarali urednika o tem, kje in kdaj daje prišel do ministrove izjave in v ministra so očitno silili tako dolgo, da se je distanciral od načina poročanja v Našem glasu. Vse lepo in prav, a rešitvi v prid Posavju se s tem nismo približali. Vedeti je treba, da nihče od zunaj ni dolžan skrbeti za interese Posavja, če se zanje ne bo potegnilo samo. Za kaj takega bo treba žal najprej doseči enotnost in poiskati skupen cilj. Doslej pa smo bili predvsem priče solističnim akcijam, nemoči in neiznajdljivosti, napenjanju mišic ali zvitim poskusom, da bi ukanili drug drugega. Seveda akcija Posavje — regija ni mogla uspeti, saj so njeni voditelji preočitno vlekli vsak na svoj konec. Končno je bilo tudi v Ljubljano slišati različne izjave o tem, kdo in kje bi raje imel središče, kjer naj mestna občina bo in kje naj nikakor ne bo. Tisti, ki je skušal vse to trezno analizirati, je dejansko lahko le potegnil skupni imenovalec. »Nihče noče popustiti in nihče ni dovolj močan, da bi si sam izboril vodilno mesto!« To je bilo bistvo sporočila, objavljenega pod naslovom »če ne znate, pa nič«. V glavah Brežiča-nov, Krčanov in Sevničanov bi radi le zbudili zavest o skupnem prostoru, ki se mu reče Posavje in za katerega so odgovorni. Po naključju je vse skupaj sovpadlo z lokalnimi volitvami, ko vsak kandidat potrebuje uspehe, s katerimi bi se ozaljšal pred volilci. Trenutno se z uspehi na posavski ravni ne more nihče kdove kako pohvaliti. Zato bi si bilo dobro zapomniti, da bo zjutraj po volitvah napočil nov delovni dan in da si bomo takrat morali pogledati v oči, morda celo spregovoriti besedo drug z drugim ali pa kar sodelovati. (Ika) Sergeja Heric in Katja Kori med nastopom na modni reviji v diseoteki Pacific. Sokoli praznovali 90. rojstni dan Brežice, 18. novembra — Svečane telovadne akademije ob 90—letnici Telovadnega društva Sokol Brežice se je udeležil tudi starosta slovenske gimnastike in najstarejši olimpijec na svetu Leon Štukelj, ki je prijetno presenečen nad gimnastičnim znanjem mladih, za kar gre zahvala in čestitka tudi vsem profesorjem, vaditeljem in vsem, ki so kakorkoli pomagali še predno je nastop prikazan. (Galex) V Sp. Pohcmci gorelo Do požara je prišlo na gospodarskem poslopju, last F.M. iz Spodnje Pohance. V poslopju v velikosti 20 x 14 m se je nahajala listnica, poleg nje pa hlev za živino in svinjska kuhinja.Za poslopjem jegos- SOliOSI IKAR IN PIESK 4 R BARBlf ANTON CK?,XS KRŠKO 9 «608/32 - 620 podarimel spravljenih 101 suhe slame. Kot so ugotovili, je pričelo goreti ravno na prostoru, kjer je bila slama. Prišlo naj bi do samovžiga. Vaščanom in gasilcem je uspelo rešiti živino in kmetijsko orodje, gospodarsko poslopje in slama pa sta zgorela. Pri gašenju je sodelovalo 43 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev. V požaru ni bil nihče poškodovan, škoda pa znaša okoli 1.000.000 SIT. OGLAŠUJTE V NAŠ GLAS ffM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ELEKTOINSTALACIJE i ELEKROMEHAMKA u Duian Alti ing. el. s. p. Ul 11. novembra 34 68273 Leskov« pri Krilcem Tel 22 - 020 TU SMO DOMA VIZIJA. DRUŽBA ZA UPAAVUANJ6 INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. NOVO M6STO Ljudje v Posavju, na Dolenjskem, Beli Krajini in na Kočevsko-Ribniškem smo si z delavnostjo in poštenostjo zaslužili, da v enkratnem procesu lastninjenja družbenega premoženja, ki smo ga ustvarjali desetletja, sodelujemo s svojo pooblaščeno družbo za upravljanje. V ta namen smo združili moči in denar in ustanovili VIZIJO, družbo, ki bo z domačimi strokovnjaki varovala interese lastnikov certifikatov, svojih delničarjev, s tem pa posredno tudi interese gospodarstva dela Slovenije, kjer živimo. Vizija je rezultat prizadevanj zavarovalnice TILIA in številnih vidnih gospodarskih in finančnih strokovnjakov v tem delu Slovenije, da zaslug, ki nam jih je pri ustvarjanju družbenega premoženja bolj ali manj pravično priznala država s certifikati, ne bi izničili. Prav je, da veste, da je VIZIJA edina investicijska družba, v kateri bomo odločitve sprejemali tukaj, v domačih krajih in z domačimi strokovnjaki v skladu z interesi teh regij, medtem ko bo večina ostalih investicijskih družb vodena od drugod in v skladu z njihovimi interesi. Zaščitna barva VIZIJE je zelena. To ni naključje. Zelena barva je vse bolj simbol podjetij, ki dajejo kruh mnogim ljudem v tem delu Slovenije in seveda TILIE, zelena pa je tudi prelestna KRKA, griči, med katerimi razprostirajo naša polja in gozdovi. TU SMO DOMA in ponosni smo na to. Naredili bomo vse, da bomo ta ponos lahko ohranili. VIZIJA, družba za upravljanje vaših pogledov v prihodnost, gradi na tem, da bo ohranjala vrednost vaše naložbe —certifikata. Ustvarjeni dobiček bo razdelila med tiste, ki ji bodo zaupali certifikate. Ker lahko celoten certifikat vložite samo enkrat, vam svetujemo, da si pred dokončno odločitvijo vzamete čas za temeljit premislek, komu ga boste zaupali. Ne hitite, hkrati pa ne čakajte do zadnjega, da na koncu o vašem delu družbenega premoženja ne bodo odločali drugi in naključja. Široka mreža zastopnikov zavarovalnice TILIA in vsi, ki smo z VIZIJO, smo vam vedno na voljo za vsa pojasnila v zvezi z vlaganjem certifikatov in v zvezi z družbo VIZIJA. Potrudili se bomo, da bomo upravičili vaše zaupanje, ki nam ga boste izkazali, ko se boste obrnili na nas po informacije ali ko bdSte v VIZIJO vložili svoj certifikat. (B.P.) •V-i^ zavarovalnica tilia d.d. novo mesto — KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 1-E.SKOVKC. «22 -125 RE»3D d.o.o. CESTA 4. JULIJA 1M KRŠKO (8270, «33 429 -ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - SI.IKOPLESKARSKA DELA -STEKLARSKA DELA STRANKARSKA PREDVOLILNA NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Večer s prvakom SLS Predsednik SLS , Marjan Podobnik v Posavju V gostilni Vogler v Leskovcu so se z njim pogovarjali ____________člani in prijatelji stranke__________ Leskovec pri Krškem, 19. novembra — V Posavju se je na delovnem obisku mudil prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. V Brežicah, Krškem in Sevnici se je pogovarjal s člani in kandidati SLS za občinske svetnike in župane. ZLSD, LDS in Jelinčičeva SNS so politični nasprotniki SLS. Kandidat SLS za župana občine Krško je Branimir Vodopivec. Razpravljali so tudi o nuklearni elektrarni. Marjan Podobnik je prepričan, da so za Slovenijo lahko usodne že bližajoče se lokalne volitve. Če na teh volitvah zmagajo stranke t.i. levega bloka in če čez dve leti, ko bomo imeli državnozborske volitve, spet zmagajo LDS (beri: komunisti) v navezi s katerimikoli »padalci«, bo Slovenija ostala ena izmed dveh ali treh držav v Evropi, kjer komunisti neprekinjeno vladajo že petdeset let. Kredibilnost naše države v svetu in Evropi strašansko pada zaradi nesposobnosti in neznanja reševanja notranjih in mednarodnih problemov. Ta oblast ni prijazna do Slovencev, je pa zelo prijazna do tujcev, predvsem do bivših oficirjev KOS-a in udbašev, ki se medsebojno pokrivajo in ščitijo. Slovencem ni od slovenske države ostalo nič. Z odstavitvijo Loze-ta Petrleta je padel še zadnji mož slovenskega DEMOS-a, danes državo vodijo beograjski učenci in njihovi hlapci. To je velika škoda za Slovenijo, skoraj nepopravljiva. Podobnik je kritično ocenil tudi samo delovanje Drnovškove LDS kot najmočnejše stranke v vladi in napovedal, da bi se v primeru utrditve LDS na lokalnem nivoju Slovenija spremenila v državo, ki na vseh nivojih podpira korupcijo in gospodarski kriminal. Tako kot se krade danes — ve se, kdo je to vedno lahko počel in to počne tudi danes — se doslej ni nikjer in nikoli. Če ljudje, starši in stari starši ne bodo spregledali in razumeli tega trenutka, lahko sebi in svojim za mnoga leta onemogočijo dostojno in človeka vredno življenje. Branimir Vodopivec je povedal, da SLS prvič sodeluje na volitvah s svojim kandidatom za župana. Imajo dober program, ki je tudi življenjski in s tem bolj realen in uresničljiv kot programi tistih kandidatov, ki zgolj obljubljajo, kar se na koncu vedno izkaže kot velika prevara in laž. Vodopivec je dodal, daje Krško velika občina, in da bi to morali drugače, predvsem boljše tržiti. Svoj vo-lilni program bodo skušali predstaviti vsaki družini v občini, tako da bodo pripravljeni bilten na domove dostavljali poštarji. Stranke slovenske pomladi bodo v prihodnosti morale odigrati podobno narodnobu-diteljsko vlogo, kot so jo v letih pred osamosvojitvijo in takoj po tem, ko smo dobili svojo državo. Danes so na oblasti tisti, ki si samostojne države Slovenije nikakor niso želeli. Seveda njihovo protislovensko delovanje to tudi potrjuje. Marjan Podobnik je po obisku v Boštanju pri Sevnici, kjer ga ja pričakala množica navdušenih prijateljev, odpotoval še v Grosuplje, kar potrjuje veliko delovno vnemo prvaka SLS pred bližnjimi lokalnimi volitvami, (dama) Združena lista Krška območna organizacija Združene liste socialnih demokratov prireja po kvaliteti enakovredno javno tribuno 25. novembra ob 17h v kulturnem domu na Senovem, kjer bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar govorila o socialni politiki in politiki ohranjanja delovnih mest. 30. novembra pa bo ob 16. uri v kulturnem domu v Krškem javna tribuna o razvoju znanosti in tehnologije kot osnovi za pot slovenskega gospodarstva v Evropo. O tem bo govoril dr. Rado Bohinjc. Združena lista, območna organizacija Krško, vabi vse, ki jih ta tema zanima, da se jim pridružijo, (pripravila Lea Co-larič) Javna tribuna SKD z Marjanom Kostanjevica, 15. novembra — Slovenski krščanski demokrati, 00 Krško, KO Kostanjevica in KO Podbočje, so pripravili javno tribuno. V go-steh so imeli Marjana Dvornika, državnega sekretarja v Ministrstvu za promet in zveze. Pogovor je tekel o prometni problematiki na področju Kostanjevice in okolice (vprašanje obvoznice, novi most čez Krko). % Javna tribuna ZLSD OO Krško \ Problematika slovenske kulture Kostanjevica, 16. novembra — V knjižnici Toneta Po-tokarja v kostanjeviškem gradu je potekala javna tribuna o slovenski kulturi, njenih težavah in perspektivah. Sodobna pota, razpotja in prihodnost slovenske kulture je predstavil slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan ob sodelovanju moderatorja dr. Andreja Smre-karja, kostanjeviškega rojaka in ravnatelja Narodne galerije Ljubljana. Predstavniki KS so ministra podrobno seznanili s problemi Kostanjevice. Pokazal je razumevanje v luči pristojnosti, ki jih bo imelo ministrstvo na tem področju. Država bo prevzela v svojo pristojnost vzdrževanje in delovanje kulturnih institucij prvega reda. Že v naslednjem letu je pričakovati izboljšanje in tudi občina mora zagotoviti svoj del obveznosti. S sprejemom prostorskega plana so se za mestno jedro odprle nove možnosti. Občina mora z regionalnim zavodom za spomeniško varstvo pripraviti odlok o proglasitvi starega mestnega jedra za kulturni spomenik. V ministrstvu za kulturo so podali predlog o financiranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje tudi zbiranje sredstev po sistemu kulturnega tolarja. Računa se, da bi pri kulturnih institucijah država sodelovala s 70 do 80 odstotki potrebnih sredstev, ostalo pa bo morala prispevati občina. Na javni tribuni so eminentni kulturni delavci iz Posavja postavili številna vprašanja. Največ o knjižničarstvu, kulturnih domovih, razmerjih med centralnimi in pokrajinskimi kulturnimi institucijami... Na koncu je Silvo Gorenc, kandidat za župana, poudaril pomembnost spodbujanja kulturne politike, ki mora biti sestavni del splošne razvojne politike v Krškem. Združena lista se bo zavzemala za sprejetje vseh ukrepov in odlokov, ki so podlaga za uvrščanje spomenikov naravne in kulturne dediščine v republiške kategorije. (Lea Colarič) Slovenci onstran meje Enotna lista obiskala Krško Ekskurzija Enotne liste (EL) v znamenju poglobljenega prijateljstva in sodelovanja Slovencev iz Avstrije in Slovenije Slovenski občinski odborniki Enotne liste so pred kratkim obiskali Nuklearno elektrarno Krško in zastavili vodstvu podjetja zelo kritična vprašanja. Obiskali so tudi kapucinski samostan v Krškem, kjer jim je pater Metod predstavil zelo zanimivo in znamenito knjižnico. Najvišji predstavniki nukle-arke so skušali — kar je bilo pričakovati — prikazati njeno sedanjost in prihodnost v zelo optimistični luči. Poudarili so, da v njeno varnost investirajo skoraj 300 milijonov šilingov letno in da se tehnični standard ne da primerjati z raznimi nuklearkami v bivših realso-cialističnih državah. Z ofenzivno informacijsko politiko skušajo preprečevati razne dvome, njihova osnovna formula pa je: zaupanje v tehnični napredek. Enako velja tudi za odlaganje jedrskih odpadkov. Trenutno je še možno na zemljišču nuklearke, vendar po zelo kmalu potrebno najti drug, primernejši prostor. Pristojni organi v Krškem in Ljubljani ne morejo najti ustrezne rešitve. Kljub temu prevladuje optimistično mnenje, da bo nu-klearka obratovala do leta 2020. Ekskurzija je bila predvsem, v znamenju poglobljenega sodelovanja Slovencev tostran in onstran meje. »Koroški Slovenci smo bili deležni prisrčne gostoljubnosti, spoznali smo, da se prijateljske vezi s pripadniki matičnega naroda dajo zelo učinkovito uresničiti, seveda mora pri tem biti dovolj doslednosti na obeh straneh«, je bilo mnenje gostov s Koroškega, (pripravil: dama) Popravek: Kandidatu DS za brežiškega župana Alešu Pa-vlinu se opravičujemo zaradi napake v prejšnji številki časopisa Naš glas, ko smo ga nehote preimenovali v Alojza, (uredništvo) SKD Slovenski krščanski demokrati, 00 Krško in KO SKD Senovo, prirejajo javno tibuno z ministrom za promet in zveze Igorjem Umekom. Srečanje bo 24. oktobra ob 17.30 uri v gostišču Seni-ca na Senovem. G. Umek bo predstavil svoje poglede na rekonstrukcijo cestnega omrežja v našem kraju, (pripravila Lea Colarič) SDSS v Brežicah Predstavili kandidata za župana Kandidat SDSS za brežiškega župana je mag. Vinko Šušterič Brežice, 17.novembra — Stranke slovenske pomladi so sklenile, da bodo skupaj nastopile na lokalnih volitvah za župane in občinske svete. V občini Brežice so se za skupen nastop dogovorili občinski odbori SDSS, Zeleni Slovenije in Narodni demokrati. Namen srečanja je bil, javnosti in novinarjem predstaviti kandidata za brežiškega župana, mag. Vinka Šušteriča. Kot je dejal, je skupni cilj koalicije zmaga. Zastopali bodo interese evropske socialdemo-kracije, se zavzemali za uravnoteženo socialno politiko, varovanje okolja, gojili vrednote slovenskega naroda, take vrednote se v Evropi gradijo in utrjujejo. Verjamejo v hitrejši in temeljitejši razvoj občine Brežice in vsestransko boljši položaj njenih občanov. Ne bi se smelo pozabiti, da so osamosvojitev Slovenije dosegli predvsem tisti, ki so danes odrinjeni že na državni ravni, vse bolj pa take Ij ud i spod riva-jo tudi na občinskih ravneh. V primeru, da mag. Šušterič postane župan, bo vsaka seja občinskega sveta javna. Vedelo se bo, kam in koliko sredstev, kdo in za kaj jih bo porabil. O kandidatu za brežiškega župana, mag. Vinku Šušteriču, njegovem programu in programu koalicije, boste kaj več lahko prebrali v naslednji številki časopisa Naš glas, ki bo izšla 30. novembra, (dama) Vika Potočnik v Sevnici LDS v Sevnici misli tudi na ženska vprašanja V sevniški občini predstavljajo večino zaposlenih ženske, veliko breme nosijo na kmetijah in nasploh v gospodinjstvih, skratka kot pravi pregovor, ženske držijo več kot tri hišne vogale. Občinski odbor LDS Sevnica je zato v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri povabil v kulturno dvorano Gasilskega doma v Sevnico poslanko Viko Potočnik, ki je hkrati tudi predstavnica odbora za ženska vprašanja. V novem občinskem svetu ta vprašanja torej nikakor ne bi smela biti zanemarjena. Predstavili bodo tudi kandidate z liste za svet občine Sevnica. Lojze Peterle v Krško, 19. novembra — Na povabilo SKD je našo občino obiskal g. Peterle. Najprej je bil povabljen na kavico h gospe Zori Gregorčič, kakor tudi g. Siter s soprogo in prijateljice gospe Zore. G. Peterle meni, da je g. Siter tudi za naprej najboljši za krško občino. Se posebej, ker ima veliko mednarodnih stikov, še posebej s CDU v Nemčiji in vzorno sodelovanje s koroškimi Slovenci. Izrekel mu je vse priznanje, kakor tudi njegovi ženi, ki ga pri tem podpira. Krško pa ima tudi enega najboljših poslancev državnega zbora v parlamentu Franca Černeliča. Ob 17. uri se je v mali dvorani pričela okrogla miza z na- slovom »Trenutne politične razmere v Sloveniji v očeh Lojzeta Peterleta«, kjer je lepo komentiral oglejsko izjavo in zanikal mnoge trditve medijev. Govoril je o svojem dosedanjem delu in dosežkih na teh področjih. Tudi poslušalci so mu zastavili veliko vprašanj in pohvalili njegovo dosedanje delo. Ob 18.30 uri pa je sledil dobrodelni koncert, ki ga je SKD pripravila v sodelovanju z Družinskim triom »NOVINA. Koncert je imel naslov »Samo življenje za druge je vredno življenja«. Vsa sredstva, ki so jih na koncertu zbrali (okoli 100000 SIT) so namenili varovancem Delavnic pod posebnimi pogoji v Leskovcu. (Lea Colarič) <®. ooaž^Das NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 IZ NAŠIH OBČIN Soočenje županov na Radiu Brežice Brežice, 21. novembra — V studiu Radia Brežice je bilo v ponedeljek predvolilno soočenje kandidatov za župana Občine Brežice, čemur je prisostvoval tudi Naš glas. Prvo skupino so sestavljali Vladis-lav deržič, dr. Peter Zorčič, Rok Kržan, Jože Blažinč in Vincenc Šušterič. Kandidati so se predstavili in odgovorili na naslednja vprašanja urednika brežiškega Radia Srečka Zoreta: zakaj so se odločili za kandidaturo, kakšna bo njihova prva naloga v vlogi župana, kako visoki bodo ali naj bi bili davki občanov in ali bodo funkcijo župana opravljali profesionalno ali voluntersko. Po končanem pogovoru v studiu so kandidati za brežiške župane odgovorili še na dve naši vprašanji, in sicer, kaj ne bi storili, kar je storil prejšnji župan in kaj kot bodoči župani prav gotovo ne bodo storili ter kakšne so prednosti ali slabosti neodvisne in stranskarske kandidature. Vladislav Deržič, neodvisni kandidat: »Moja prva naloga bo aktivno sodelovanje v razvoju Brežic. Moram poudariti, da naša občina ni samo jug, ampak ima enake možnosti za napredek kot ostale slovenske občine. Za kandidaturo sem se odločil, ker mislim, da sem dober organizator in bom kot župan v prvi vrsti poskrbel za hitrejši razvoj Brežic in njihove okolice. Moj prvi korak bo analiza finančnega stanja občine, predstavitev programa in določanje nalog dela. Posvetil se bom tudi strokovni in kadrovski sestavi občinskih delavcev in zavzemal se bom za čim hitrejše sprejetje Zakona o financiranju občin.« Gospod Deržič pravi, da se zaveda trdega dela, ki ga kot župana čaka in da bo imel vedno čas tudi za pogovore z občani. Kot neodvisne kandidat bo deloval s konsenzom in vedno prisluhnil vsem stranem. Kar se tiče davkov, pravi, da ne more nič obljubiti, saj na področju financ vlada velika zmeda. Svoje delo župana bi opravljal neprofesionalno, vendar z veliko mero strpnost »Naj Posavje ostane enotna regija,« je povedal na koncu Vladislav Deržič. Na vprašanje Našega glasa pa je odgovoril, da se bo boril proti nein-formiranosti glede stanja občinskega proračuna, kot je bilo to do sedaj. Po njegovem mnenju je kot neodvisni kandidat v prednosti, saj bo lažje krmaril med različnimi interesi. Peter Zorčič, Združena lista socialnih demokratov — Dr. Zorčič pravi, daje kot zdravnik spoznal mnoge stiske ljudi. Meni, da poznavanje duševne plati občanov odigra pomembno vlogo, saj bo tako kot župan lažje reševal njihove probleme. Ko bom izvoljen, se bom zavzemal za povrnitev premoženja občini s strani dr-žav.Na vprašanja, kako bo predstavnik Izvršne oblasti organiziral delo, je odgovoril, da bo poostril nadzor nad izvajanjem del v občini in da bo kot župan, povezoval_svoje delo z vsemi področji. »Želim si, da bi naša zaživela kot celota.« Zavzemal se bo za najnižje možne davke, ki bodo zagotavljali uspešno delo občinskih delavcev. »Mislim, da je pomembna vloga župana tudi ta, da pridobi dodatna sredstva s strani države in ravno to bom poskušal,« je poudaril Peter Zorčič. Zaveda se, da bo na začetku veliko dela, zato se bo sprva mestu župana posvetil, vendar je njegova osnovna vizija dobro delo župana, ne glede ali je profesionalec ali volunterist. Doktor Zorčič prejšnjemu županu najbolj zameri, da ni zagotovil nadzora nad delom izvršnega sveta. Za konec je povedal. »Naša občina potrebuje sposobno vodstvo, to pa je v rokah vo-lilvcev.« Rok Kržan, neodvisni kandidat — Kandidat Kržan pravi, da se je za kandituro odločil zato, ker želi občino približati ljudem in sproti reševati njihove probleme. Obljublja, da bo imel zanje vedno odprta vrata. Njegova prva naloga bo analiza celotne dejavnosti na področju občine Brežice in pogovor z vsemi institucijami, poslanci, resorji ter občinami. Njegova želja je, da krajevne skupnosti zaživijo v polnem zamahu. O davkih pa pravi: »Če bodo krajani zadovoljni s stanjem financiranja, ne bomo poviševali davkov in občinskega proračuna. Odločitve o davčni politiki bodo v rokah volilcev in seveda občinskih svetov.« Trdi, da bodo na občini zaposleni strokovni delavci s strokovnim znanjem. Kot upokojenec bo mesto župana opravljal profesionalno in dodal, da si drugače kot profesionalnega dela sploh ne more predstavljati. »Občani morajo dobiti odgovornega župana,« je poudaril Rok Kržan. Svojim volilcem obljublja, da bo delo župana opravljal v skupno dobro in podpiral vsako konstruktivno idejo ter da ne bo ničesar storil brez vednosti občinskega sveta in strokovnih služb, kar ne more trditi za prejšnjega župana. Po njegovem mnenju je kot neodvisen kandidat v prednosti, saj lahko uveljavlja svojo prakso na vseh področjih, pa še državnega denarja ne trosi. Jože Blažnič, SLS — »Odločitev za kandidaturo je zame izziv, da bom lahko souresni-čeval razvoj brežiškega gospodarstva. Zato sem se pripravljen tudi marsičemu odreči,« trdi kandidat Slovenske ljudske stranke. Po njegovih besedah bo v vlogi župana njegova prva naloga prizadevanje za porazdelitev občinske in državne uprave. Potrebno bo pregledati finance, vse dosedanje sklepe skupščine, sprejeti statut, da bo občinski svet sploh slahko deloval. Kot župan in kot predstavnik izvršne oblasti bo skušal nazaj dobiti občinsko premoženje, ki je last Brežic. »Osebno sem proti zviševanju davkov,« pravi Blazinic, »in podprl bom vsak interes občanov za uvedbo samoprispev- kov.« Ker je trenutno zaposlen, bo delo župana odpravljal neprofesionalno, vendar bo imenoval sposobnega tajnika, ki ga bo lahko včasih nadomeščal. Jože Blažinč pravi. »Izbirajte sami, da ne bodo drugi izbirali namesto vas.« Poudaril je, da kot župan ne bo pustil finančnih nepreglednosti in se ne bo zaletavo obločal. Vincenc Šušterič, SDSS — Na soočenju kandidatov je Šušterič poudaril, da ga skrbi za razvoj Brežic in vasi, zato seje med drugim določil kandidirati za brežiškega župana. Podpira zakon o lokalni sa-mopravi in nujno razmerjitev med lokalno in državno upravo. Zaveda se, da bo potrebno za razvoj poiskati sredstva tudi izven občine, še prej pa bo naredil analizo dejanskega stanja in predstavil program. »Moja prva skrb bo postaviti prave ljudi na pravo mesto.« Prizadeval si bo povečati zaposlovanje na vseh področjih in ohraniti nizke davke. Šušterič pravi, da ob delal v smeri boljše kvalitete dela občinskih strokovnjakov, Obljublja, da bo delo župana opravljal pošteno, solidno in da bo prisluhnil vsem stranem. »Skupni cilj nam je živeti v pravno urejeni, pravični in ekološko čisti deželi.« Kot ostali, se je tudi on strinjal, da seje občinski denar nepravilno trosil in česar kot župan prav gotovo ne bo storil je to, da ne bo zapustil družine. Kar se tiče neodvisnosti ali strankarske pripadnosti, je prepričan, da je v prednosti. Problemi občine segajo tudi v Ljubljano in če imaš tam nekoga, ki ti lahko pomaga, se stvari hitreje rešujejo- Aleš Pavlin, DS — ima izkušnje v političnem delovanju, sodeloval v Študentskem parlamentu, ZSMS, ni pa član demokratske stranke. Poudaril je, da bi Brežice lahko postale bolj znane v Sloveniji in širše, če bo župan skušal zagotoviti boljše življenje, obča- POBUDA DRŽAVNEGA SVETNIKA 4 ««! Franc Glinšek Član državnega sveta PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Dr. Ivanu Kristanu Na podlagi 58. člena Zakona o državnem svetu dajem predlog, da se v skladu z 39. členom Poslovnika o delu državnega sveta uvrsti na točko dnevnega reda 41. seje državnega sveta predlog, da državni svet na podlagi 97. člena Ustave RS predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme Zakon o financiranju lokalnih skupnosti (občin), z naslednjo vsebino: 1. člen S tem zakonom se ureja financiranje lokalnih skupnosti in delitev sredstev financiranja med državo in lokalno skupnostjo. 2. člen Za financiranje lokalnih skupnosti se zagotovijo sredstva v višini 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda, s tem, daje izvirnih prihodkov 80 odstotkov in finančne izravnave 20 odstotkov. Podrobnejšo ureditev prihodkov lokalnih skupnosti se določi z zakonom o finančni izravnavi. 3. člen Ta zakon velja za štiriletno obdobje. cien Zakon vstopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Obrazložitev Državni svet se je zavedal transformacije državnih skupnosti v Republiki Sloveniji in že od vsega začetka zavzel jasno stališče, da je življenjskega pomena za delovanje lokalnih skupnosti ureditev njihovega financiranja. Ker s svojimi pobudami in stališči ni uspel, predlagam sprejem navedenega zakona iz razloga, da se še pred lokalnimi volitvami opredeli višina sredstev za financiranje lokalnih skupnosti. Predlagam, da se pri določitvi višine sredstev za financiranje lokalnih skupnosti upošteva podpisana listina Evropske skupnosti o lokalni samoupravi. Iz primerjalne analize Ministrstva za finance »Mednarodna primerjava javne porabe med Slovenijo in nekaterimi drugimi državami« z dne 12.11.1993 je razvidno, da imajo države, po katerih smo se zgledovali pri organiziranju in oblikovanju lokalne samouprave naslednje odstotke bruto domačega proizvoda za financiranje občin: Italija 13.1%, Avstrija 9.6%, Madžarska 12%, Nemčija 8.5%. Menim, daje za urejeno delovanje lokalnih skupnosti potrebno zagotoviti sredstva v višini najmanj 8.5 odstotka bruto domačega proizvoda. Iz dosedanjih analiz je namreč razvidno, da Slovenija v ta namen združuje premalo sredstev, saj so bila ta le v višini okoli 5.2 odstotka, kar je bilo zagotovo tudi posledica družbene ureditve sistema. Posledica premajhnih sredstev je bila, da so občine zaradi zagotavljanja primernega standarda potreb svojih občanov v primeru izgradnje infrastrukturnih objektov, vrtcev, šol ipd. vedno razpisovale samoprispevke ali na drug način združevala sredstva. S predlaganim zakonom na ta način zagotavljamo samostojno delovanje dveh vej oblasti, državne in lokalne, ter njihovo nemoteno delovanje. ,i Zaradi preoblikovanja občin po Zakonu o ustanovitvi občin In določitvi njihovih območij in Zakonu o lokalni samoupravi ter zaradi postopka sprejema proračunskega memoranduma za leto 1995, v katerem naj bi opredelili sredstva, je potrebno sprejeti predlagani zakon pred sprejetjem memoranduma in pred izvedbo lokalnih volitgv, zato predlagam, da se zakon sprejme po hitrem postopku. Državni svetnik: Franc Glinšek nom in Brežicam povrniti dobro mesto in ime. Potrebno bo razčistiti razmerja med državo in občino narediti kabelski sistem v občini, napeljati zemeljski plin, izboriti odškodnino zaradi življenja v bližini NEK, predvsem pa postaviti strokovno vodstvo bodoče občine. Kot župan bo dosegel strokovno izvajanje, zatogovil sklepčnost občinskega sveta. Zavzel se bo za čim nižje davke in izpolnitev svojega vodilnega programa. Turistična taksa naj bo dodatni vir dohodka občine in naj se vlaga v turizem. Županstvo naj bo profesionalno saj bo zahtevalo odgovorne človeka, ki bo imel veliko zahtevnega dela. Zavzel se je tudi za lokalno TV, ohranitev lokalnega radia, skratka pozitiven odnos do medijev. Čuti odpor proti državni monopolizaciji. Posavje kot regija ima že veliko neuspešnih poizkusov. Postati mora močen partner državi. Od ostalih kandidatov se loči po svoji mladosti, drznosti in misli, da se mladim lahko in mora zaupati sredinska opredelitev. Drago Sotler, SNS — Odločil se je za kandidaturo predvsem zaradi zdravega programa SNS, katere je tudi član. Ima dolgoletne izkušnje v vodenju KS in podjetja. Prva naloga bo analiza stanja, sanacija gospodarstva, izkoristiti bližino Hrvaške in Zagreba. Postaviti bo treba strokovno vod -stvo, odbore, KS morajo ostati aktivne najmanjše celice družbenega življenja. Davkov ne bi poviševal, bi pa obdavčil tiste, ki sedaj od svojega dela ne odvajajo državi ustreznih sredstev (siva ekonomija). Brežice so turistična občina in taksa naj se vrača v turizem. Župan mora biti profesionalec, ker bo dela veliko. Ima pozitiven odnos do medijev, treba jih je podpirati in jim pomagati v njihovi širitvi dela in vpliva. Je proti centralizirani državi in upravi. Volilci naj se odločijo za najboljšega kandidata med skoraj enakimi. Za nazaj bi morali vsaj v štirih letih popraviti tisto, kar se je zgodilo čez noč (nacionalizacija, denacionalizacija). Jože Avguštinčič, neodvisni kandidat — Je za poštene odnose in za pošteno delo. Občino je treba postaviti na prave noge in popraviti nepravilnosti. Prizadeval si bo uresničiti voljo volilcev. Delati bo treba v smeri boljšega življenja v občini, izkoristiti poseben položaj mesta in občine. Denar davkoplačevalcev pravilno usmerjati, morajo imeti vpoglet v porabo občinskih sredstev. Brežice so turistično mesto in občina,*vendar je treba iti naprej. Ni pomembno ali župan je profesionalno ali voluntersko, pomembno je, da delo opravlja javno in pošteno. Mediji so potrebni v človekovem prostoru. Zavzema se za regionalizem za Posavje in enakopraven položaj Brežic v posavski regiji. V Brežicah živijo pretežno pošteni ljudje, zato je prav, da imajo pošten program in poštenega župana. Do sedaj še ni bil na obla-Nsti, zato ne želi kritizirati. Teodor Oršanič, neodvisni kandidat — Je neodvisen kantlidat, upokojenec, bil direktor GG Brežice. Delo pozna, zmore in hoče aktivno sodelovati, ker misli, da je začetek potrebno dokončati. V prihodnosti bo ozko sodelovanje z državno upravo nujno, brez tega ne bo kvalitetnega oziroma boljšega življenja, oziroma pogojev za boljše življe- nje. Postaviti bo treba sposobne ljudi, dobre strokovnjake, le to je ključ do uspeha. Potrebno bo socialno delovanje vseh struktur. Denar davkoplačevalcev spoštuje, misli, da so občani že tako nadpovprečno obdavčeni. Vedeti je treba, da gre že tako ali tako več denarja v Ljubljano, kotpa ga pride nazaj v občino. Župan bo moral biti profesionalec, ker ga čaka ogromno dela. V primeru izvolitve bo deloval kot doslej, na voljo bo vsem občanom, za medije trdi, da so potrebni in nepogrešljivi, vendar bi morali v svojih prispevkih namenjati zaključke bralcem oziroma poslušalcem in ne tega početi namesto njih. Je nasprotnik parol in je človek dejanj. Županstvo bo zahtevna zadeva in v najsled-njem obdobju tudi zelo odgovorno. Jože Avšič, LDS — Že dosedanje delo povezano s sploš-nim gospodarskim in političnim delovanjem oziroma življenjem. Da kandidira, so ga pregovorili v stranki. Delo se mu zdi zanimivo, ker ga pozna že od prej. Postavil bi dobro strokovno ekipo, zavzel bi se, da se pristojnosti občine oz. države striktno razmejijo. Brežice morajo zagotoviti enakopraven položaj v posavski regiji. Položaja in vloge KS ne bi zmanjševal, nasprotno, pristojnosti bi se lahko celo povečale. Kot gospodarstvenik meni, da so davki že sedaj previsoki. Vsekakor bi jih bilo smotrno zniževati. Poskusiti bo treba zagotoviti tudi dodatna proračunska sredstva zaradi bližine NEK in državne meje, obdavčiti pa predvsem tiste, ki delajo in ustvarjajo, država pa tega ni sposobna iztržiti. Turistična taksa je prisotna povsod po svetu njena funkcija in namen pa je spodbujati razvoj in turistično dejavnost. Župan mora biti profesionalec, saj bo delo trdo in zahtevno. Vloga in pomen medijev se mu zdita še tako pomembna, pomembna prisotnost na lokalnem in regijskem nivoju. Utrditi status regije, doseči enakopravno partnerstvo do države. Misli, da so to prve prave demokratične volitve na lokalni ravni in velika odgovornost pred županom, ker bo moral uresničiti obljube in napovedi. Dama in Monika Ban Lesenih drogov ni več V Slovenski vasi od danes ni več lesenih drogov za javno razsvetljavo. Te so zamenjali novi, moderni kandelabri, ki jih je nabavil in vasi poklonil Zdravko Ogris. Nova svetila sta postavili družini Vovk in Zore, električno napeljavo pa je uredil Branko Novosel. Krajevna skupnost je prispevala »jurčke«, plastične prozorne kare za žarnice. In tako se zdaj vas v mraku razkošno sveti. Ostaja le še želja, da bi imeli javno razsvetjavo tudi v drugih predelih kraja. (Božidar Zore) NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Širitev obstoječega pokopališča Krško Sprejet je odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Krškem v Predvidena je nova poslovilna vežica, poslovilni prostor, grobna polja, vhodniportalin nadstrešna stopnišča ter prostor za raztros pepela Kdaj bo do širitve pokopališča res prišlo? Pokopališče Krško predstavlja območje, kjer je potreben velik poudarek na urejanju prostora in odnosu do le-tega. Raziskave v preteklih letih so pokazale, da bi bilo potrebno odpreti povsem novo pokopališče in na novi lokaciji. Vendar pa se je v letu 1 992 pristopilo k razmišljanju o širitvi obstoječega pokopališča za daJjše obobje. V ta namen je IS SO Krško naročil prostorsko študijo o možnostih širitve pokopališča, na podlgi ugotovitev v študiji pa so bili podani pogoji za spremembo planske dokumentacije. V nadaljevanju nalog so se za pokopališče izdelale posebne strokovne podlage in osnutek ureditvenega načrta. Ureditveni načrt obravnava obstoječe in razširitveno območje pokopališča v skupni velikosti 4,85 ha, od tega je obstoječe pokopališče velikosti 1,30 ha, novo pa velikosti 3,55 ha. V okviru pokopališča so obstoječa poslovilna vežica in grobna polja, predvidena pa je nova poslovilna vežica, poslovilni prostor, grobna polja, vhodni portal in nad-strešnica stopnišča. Obstoječa poslovilna vežica se bo adaptirala in namenjena bo gospodarski dejavnosti. V objektu se bodo uredili prodajni prostori, prijavna pisarna, čajna kuhinja, razstavni prostor pogrebne opreme in pomožni prostor. Nov poslovilni objekt je predviden na razširjenem delu pokopališča v velikosti 670 m2, v katerem se bodo uredili prostori za pokojne (šest celic), prostor za poslednjo poslovitev svojcev, prostor za poslovilni obred, čajna kuhinja in garderoba za osebje pogrebne dejavnosti, sanitarije ter skladišče pogrebne opreme. Vhodni portal poudarja glavni vhod na pokopališče. Grobna polja se bodo uredila na zahodnem in južnem delu pokopališča kot enojni in dvojni grobovi, otroški grobovi, vrstni grobovi, žarni grobovi, prostor za raztros pepela, grobišče in prostor za skupno grobišče umrlih v primeru večje nesreče. Skupno je na novi površini predvidenih 1523 grobov, kar naj bi zadostovalo za obdobje cca. 30 let. Nadstreš-nica stopnišča se bo zgradila na zahodnem delu pokopališča. Kiosk, ki je začasen objekt, se bo po preureditvi obstoječega poslovilnega objekta odstranil. Ureditveni načrt obravnava tudi prometno in komunalno urejanje območja (prometna ureditev, vododvodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, energetsko omrežje, telefonsko omrežje, odpadki in ogrevanje). Zaradi globokega spoštovanja (pietete) do umrlih in žalnih slovesnosti na pokopališču se bodo uredile protihrupne in vizuelnebariere (protihrupne stene in gosto zasajene zimzelene rastline). Objekte in ostale ureditve je potrebno zgraditi po pogojih, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VIII MCS. (Galex) Kostanjevica v prihodnje Zgodovinska specifika kraja bo obdržana Razvoj turizma na otoku, oživitev oz. zadrževanje prebivalstva, izboljšanje okolja, ohranjanje parcelne mreže, ambientalnih vrednost, obnovitev povezave in infrastruktura. Iz ureditvenega načrta za mestno jedro Kostanjevica je razvidna namera razvoj turizma na otoku. Potrebna je povezava otoka kot središča z ostalimi turističnimi točkami v okolici Kostanjevice, ponudba na otoku mora pritegniti turiste, kakor tudi organiziranje javnih prireditev na trgih, reko Krko je potrebno aktivirati v turistične namene, obnoviti in reaktivirati verske in kulturne ustanove ter urediti pešpoti in odprte prostore. Za oživitev otoka oz. za zadržanje prbivalstva je velikega pomena očiščenje tistih dejavnosti, ki sem ne sodijo (skladišča, klavnica, kmetije), podpirati specializirane trgovine in drobno, nehrupno, čisto obrt, urediti prenočišča za turiste v sklopu obstoječih objektov ter omogočiti novo pozidavo na otoku. K izboljšanju okolja bo veliko pripomoglo očiščenje reke Krke, ukinitev tranzitnega prometa čez otok, zapreti pa bo treba tudi izpuste z one- snaženimi vodami, sanirati obstoječa gnojišča in preseliti klavnico. Pri ohranjanju parcelne mreže je mišljeno ohranjanje dveh mestnih ulic, prečnih povezav in pozidanih »četrti«, obstoječe organizacije parcel ter upoštevanje obstoječe gradbene linije. Z ureditvijo dostopa do vode in pešpoti vzdolž levega brega Krke, ohranjanjem razmerja (kontrasta) pozidanega in nepozidanega omstora uroditvijo intimnih kotičkov ter ohranjanjem vedut, vizur in dominant na otoku bodo am-bientalne vrednote prišle še do večjega izraza. Potrebno bo obnoviti pozidave (ob upoštevanju tradicionalne kostanjeviške arhi-tekure), sanirati neprimerno oblikovane objekte, porušiti provizorije in pomožne objekte, ki so v propadajočem stanju ali neprilagojeni tradicionalni pozidavi ter zgraditi nove objekte v duhu kostanjeviške arhitekture. (Galex) Odmev na članek Sabotaža ali dejanje iz obupa, Našglasšt. 2816. nov. 1994 stran 6 Čeprav sem v enem od odprtih pisem bivšemu direktorju Papirnice Videm, gospodu Rol-fu Normanu, zapisal, da bom dogajanja v zvezi z Vidmom budno spremljal tudi, ko ne bom več v tem podjetju, moram priznati, da na ta nekoč 2300-članski kolektiv, ki je svoj čas ustvarjal polovico posavske akumulacije, za 80 milijonov dolarjev izvoza, razpisoval okoli 400 kadrovskih štipendij, zgradil 433 stanovanj in dodelil stanovanjska posojila 960 individualnim graditeljem, da o vlaganju v infrastrukturo, kulturo in šport sploh ne govorim, pomislim z grenkobo le še občasno ob predirljivem piskanju pare ali neprijetnem smradu iz sistema kuhalnikov. Tovarna Celuloze in papirja je s svojim delovanjem dajala pečat celi regiji, ko se nam o Nuklearni elektrarni še sanjalo ni. Vsi trgovci so se še posebej pripravljali na 25. v mesecu, ko je bil v Vidmu plačilni dan. In potem — KONEC! Krška občina je bila še ne tako dolgo tega tretja najbolj razvita občina v Sloveniji, pa so tudi podjetja v ostalih slovenskih občinah izgubila jugoslovanski trg. Ne bom se spuščal v ugibanja, katere so največje napake, ki so pripeljale do tega konca, in ali imajo stvari ozadja ali ne. S tem se naj ukvarjajo institucije in ljudje, ki so zato delo plačani. Ob umiranju Vidma, ki se ni zgodilo čez noč, ampak je trajalo, me je zelo motilo to, kako je okolica to mirno gledala in sprejela. Najbolj pa je bilo ob vsem tem očitno neprizadeto občinsko vodstvo, kljub temu, da je bilo vsakomur jasno, da se bo s stečajem Vidma zelo povečalo število nezaposlenih v Krškem, da gre pri prenosu sedeža no-vonastalega podjetja v Ljubljano za perfiden prenos kapitala in s tem njegov odliv iz Posavja, da pa bodo regiji ostali samo problemi z ekologijo in problemi nasploh. Navzlic temu, da po zagotovilih sedanjega vodstva papirnica ima perspektivo in da povpraševanje po papirju v svetu raste. Drugače »močvirni-kom« tako ali tako ne bi »dišalo«. In tako se občinsko vodstvo zgane šele sedaj (bi rekli, tik pred volitvami), pa se kljub temu ne postavi na stran tistih, ki so jih izvolili, se Dravi delavcev, ampak na stran »lastnika« podjetja, ter združno ugotavljajo, ali gre za sabotažo, kaj je ozadje in kolikšna je nastala materialna škoda, ob tem pa še ustanovijo posebno komisijo, ki bo v stilu časa, za katerega sem verjel, da je za vedno mimo, opravljala delo pravosodnih organov in odkrivala »mračne sile«. Drugače pa je, vsaj tu smo si, upam, edini, stavka popolnoma legitimna poteza nezadovoljnih delavcev, mar ne? Stavka je učinkovita, na žalost, prav zaradi škode, ki ob tem nastane, drugače za stavko sploh ne bi šlo. Pa naj sedaj to kdo imenuje ali sabotažo ali ne vem kakšno dejanje ali napad na samoupravni socialistični sistem in pridobitve revolucije ter bratstvo in enotnost, kot je bilo včasih okvalificirano skoraj vsako opozarjanje na napake. Občinarjev, lastnikov Vitacela pa očitno še manj, ni prav nič skrbela materialna škoda, nastala z izgubo vsega tistega, kar sem naštel v uvodu, ali izguba, ko je Celuloza stala po več mesecev zato, ker vodstvo ni bilo sposobno zagotoviti ali surovin ali trga ali obratnega kapitala. Sam nikoli nisem bil zagovornik posebno radikalnih potez (zaradi tega se tudi nisem udeleževal protestnih shodov Vidmovih delavcev in sem vodil svojo bitko, sedaj ugotavljam, da očitno z mlini na veter) in kljub vsemu še verjamem v pravno državo, zato me še posebno moti dejstvo, da bi verjetno težave Vidma naletele na večji odmev, če bi prišlo do generalnega štrajka in popolne zaustavitve proizvodnje že dosti prej, kar pa se seveda ni moglo zgoditi zaradi nesposobnosti in neenotnosti vodstva sindikata Pergam, ki se je bolj ubadalo z obliko organiziranja proizvodnje, kar je povsem zadeva stroke in vodstva, ter slepo verjelo zagotovilom ljudem iz Sklada in poslovodnega odbora, da Videm ne bo šel v stečaj. Naj mi ne zamerijo delavci SOP-a, Kovinarske in vseh ostalih podjetij v Posavju (na Videm sem bil nekoliko emocionalno navezan), ki se pridružujejo tej žalostni karavani, pa nihče niti ne zalaja za njo. Jože Novak Papirniška 17, Krško Monopol ali konkurenca? Ali bomo električno energijo tržili? Če se bodo direktive evropske unije (EU) uresničevale naprej, potem smo temu zelo blizu. Ali bo to dobro za porabnike električne energije (industrijske in gospodinjske), pa je predmet velikih diskusij in razhajanj. Energetika predstavlja enega od največjih in najpomembnejših industrijskih sektorjev, ki je bil v dosedanjem razvoju v državah članicah Evropske unije (EU) zaščiten od tuje konkurence, na domačem tržišču pa v monopolnem položaju. Vlade posameznih držav so preko energetike izvajale svojo gospodarsko in socialno politiko. Komisija EU je že v Beli knjigi leta 1985 zapisala, da se mora tudi na področju energetike vzpostaviti delovanje internega tržišča, za pravno ureditev pa se je prvotno naslonila na ustanovitveni rimski sporazum, ki določa: prosto gibanje blaga in storitev, nadzor nad državnimi monopoli, konkurenčna pravila ter odpravo in nadzor nad državnimi subvencijami. Aktivnosti EU na tem področju so bile uresničene z naslednjimi smernicami: PUBLIC PROCUREMENT DIRECTIVE: S to direktivo so bili na tržišče postavljeni sektorji: oskrba z vodo, transport, energija in telekomunikacije. ELECTRICITY AND GAS TRANSIT DIRECTIVE, 1991: S to direktivo je bilo opredeljeno, da imajo določena nacionalna podjetja s področja električne energije in plina pravico, da se dogovarjajo glede prenosa preko sosednjega omrežja; cilj je povečana izmenjava električne energije in plina med članicami EU. PRIČE TRANSPARENCY DIRECTIVE, 1991: Ta direktiva zavezuje podjetja, da javno objavljajo svoje tarife za industrijske porabnike, kar je bila v dosedanjem poslovanju poslovna skrivnost. ORIGINAL DRAFT DIRECTIVE, JANUAR 1992: Ta direktiva je odprla liberalizacijo in sicer določa: — odpravo ekskluzivnih pravic podjetij pri proizvodnji električne energije in upravljanju visokonapetnostnega omrežja; — odpravo vertikalno povezanih podjetij (kot so: EDF, ENEL, ESB) in razdelitev poslovanja na proizvodnjo, prenos in distribucijo. To pomeni ločeno upravljanje in računovodstvo za vsak segment poslovanja. Komisija EU vidi v tej ločitvi ključ za transparent-nost cen in ustvaritev pogojev za resnično delovanje tržišča; — omenjena uveljavitev Third Party Access-a (TPA) — to je dostopa tretjih oseb. Namen te direktive je, da se odpre omrežje velikim porabnikom električne energije in plina (nad 100 GWh letno) ter da si prosto izbirajo dobavitelja znotraj EU. Pričakuje se, da bo popolna uveljavitev te direktive januarja 1996, ko naj bi porabniki prosto izbirali dobavitelja električne energije. Tako bi notranje tržišče električne energije postalo tudi stvarnost, vendar... Pojavljajo se veliki odpori proti takšnemu razvoju energetike. Očitki so obojestranski. Birokratom EU očitajo, da ne razumejo bistva energetike in njenega delovanja, birokrati EU pa vračajo, da je monopolen položaj pač udoben in da si nihče ne želi konkurence. Vendar pa je dejstvo, da električna energija ni proizvod, ki bi ga prodajali in kupovali na tržnici in da je pri oblikovanju tržišča potrebno biti zelo previden. Izhajati moramo iz narave proizvoda, ki ima nekaj izjemno neugodnih lastnosti za delovanje tržišča, to je, da morata biti proizvodnja in poraba sočasna, torej se ne da skladiščiti, hkrati pa mora biti električna energija vedno na voljo, ob katerem koli času si jo porabnik zaželi. Energetika ima izjemen multiplikati-ven učinek na ostale panoge gospodarstva, zato si pomanjkanja energije ni mogoče privoščiti. Glavna dilema v pogojih, ki so jih določile direktive EU, je torej v tem, kdo je zadolžen za varno preskrbo porabnikov. Celotno področje investicij, načrtovanja in dobave je vprašljivo. Vprašljive so rezervne kapacitete, za primer izpadov delujočih turbin. Prenosno omrežje ni grajeno za velike prenose na velike razdalje. Potrebni bi bili novi daljnovodi, ki pa so z vidika varstva narave izjemno sporni (magnetno delovanje). Postavlja se tudi vprašanje izhodiščnega položaja; danes namreč nacionalna energetska podjetja prevzemajo tudi socialne funkcije, kot na primer pri premogu, ki je nekon-kurenčen, vendar se ekspla-otira zaradi zadrževanja delovnih mest (Nemčija, Irska, Slovenija ...). Žal je vse več indikatorjev, ki kažejo, da bo energija s tržnim delovanjem dražja, saj je onemogočeno optimiranje. Izkušnje iz Velike Britanije, ki je prva sprožila procese deregulacije, decentralizacije in privatizacije, kažejo v to smer. In kje smo v Sloveniji? Slovenija ima za evropske razmere formalno najbolj decentraliziran sistem, celo bolj, kot ga predvidevajo končna določila EU. V Sloveniji deluje 14 samostojnih podjetij, razdelitev na proizvodnjo, prenos in distribucijo pa je bila opravljena že pred leti. Trenutno se s slovensko energetiko ukvarja vrsta tujih svetovalcev: v okviru programa PHARE sta tu podjetji BCEOM in GOPA, potem irski ESB; na zahtevo EBRD proučujejo naše tarife iz London Economics Ltd, po- tem je tu še Evropski sklad; poleg številnih tujcev pa je vključenih še vrsta domačih strokovnjakov, tako posameznikov kot tudi institucij. Razpolagamo že z vrsto vmesnih poročil, vendar je vlada kot lastnik premoženja in upravljanja na potezi, da pove kam in kako. Dejstva so naslednja: — Kvaliteta energije je že danes na evropski ravni, saj delujemo v istem sistemu kot Evropa — UCPTE, torej lahko pričakujemo predvsem izboljšanje v smislu približevanja storitev porabnikom. — Cene električne energije v Sloveniji so na ravni 50 odstotkov povprečnih cen električne energije v EU. Žal v energetiki ne znamo tako poceni proizvajati in to je vzrok v temu, da cene ne pokrivajo stroškov proizvodnje. — Cena električne energije se bo morala v prihodnje, ne glede na organiziranost, realno podražiti med 50 in 60 odstotki, kar bo ceno približalo evropski uniji, v nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo protidumpingške postopke, saj gre v tem primeru za klasični dumping. Tega neugodnega dejstva žal ne more spremeniti niti ponovna reorganizacija sistema elektrogospodarstva, niti privatizacija, pa čeprav so tudi glede tega mnenja deljena. Elektrogospodarstvo ima nedvomno še veliko postoriti pri racionalizaciji poslovanja in približevanju svojih storitev porabnikom, kljub temu pa se morda danes, ko smo soočeni z varno in zanesljivo oskrbo, niti ne zavedamo, kaj imamo (tudi zdrav človek ne ceni svojega zdravja). Električna energija na tržnici bo draga in zanesljiva, morda bo na ljubljanski tržnici cenejša, sicer pa pustimo tujim svetovalcem, da nam povedo, kaj je za nas najboljše. mag. Drago Fabijan r NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Pevska revija v Sevnici V soboto, 26. novembra, organizirata Posavsko pevsko združenje in Zveza kulturnih organizacij Sevnica revijo oktetov Po-savja. V sevniškem Gasilskem domu si boste lahko ogledali moško vokalno skupino Svoboda iz Krmelja, oktet Orlica iz Pisec, vokalno skupino Corona iz Boštanja, ženski oktet Brestanica in oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice. Gost na reviji bo moški pevski zbor Vinka Poljanca iz Škocjana na avstrijskem Koroškem, (pripravila nic) Nova galerija v Sevnici Nova razstavno-prodajna galerija v prostorih seviš-kega Mercatorja nad trgovino Sevničanka Sevnica, 18.novembra — V Sevnici so v tem mesecu za javnost odprli že drugi pomembni objekt. Poleg pred dnevi odprte nove športne dvorane so Sevničani dobili tudi novo razstavno-prodajno galerijo. Pobudnik projekta je bil Peter Vene, stalni razstav-Ijalec v galeriji. Na otvoritveni razstavi s svojimi umetniškimi izdelki sodelujejo predvsem domači razstavljalci: Alojz Konec, Tadeja Gabrič, Lado Leben, Rudi Stopar, Peter Vene, Nena Be-dek, Mirko Bogovič, Zdravko Balog, Alojz Rak, Silvo Mirt, Janja Flisek, Jan Rak, Judith Zgonec-Tschefinger... Pozdravni govor je prispe- val g. Alojz Klemenčič, podpredsednik sistema Mercator, domačin iz Boštanja, v njem je primerjal odnose in zakonitosti v trgovini s tistimi v kulturi in umetniškem ustvarjanju in zaključil, daje med njima mnogo soodvisnosti in podobnosti. Rudi Stopar se nam je predstavil tudi kot pesnik z recitali iz najnovejše pesniške zbirke, slišali smo duet kitare in violine, Alojz Konec pa je poudaril pomembnost nove galerije, ki bo omogočala razstavljanje mnogim umetnikom, občani pa bodo tako lahko spremljali tudi tovrstna dogajanja in umetniška ustvarjanja domačih in ostalih slovenskih, evropskih in svetovnih ustvarjalcev, (dama) Obisk v galeriji Hamer Velika Dolina, 15. novembra — Učenci osmega razreda OŠ iz Velike Doline so v spremstvu učiteljice likovne vzgoje Brigite Barkovič obiskali razstavo posavskih likovnikov. Le-ta je bila nedavno odprta v galeriji Hamer v Slovenski vasi. Direktor podjetja Hamer Peter Špiler je mladim obiskovalcem podrobno razložil pomen vsake umetnine. Največ zanimanja je bilo za umetnini tu rojenega Ivana Bogovičiča, ki je kot kratkohlačnik obiskoval šolo v Veliki Dolini. (Božidar Zore) Izlet invalidov občine Krško na 3. sejem SENIOR in zdravo življenje v Celju Letos so invalidi občine Krško že drugič obiskali sejem Senior v Celju. Udeležili so se tudi otvoritve same, ki jo je popestrila revija pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Invalidi občine Krško so si na sejmu Senior ogledali številne razstavne predmete. Poudarek je bil na zdravi prehrani. Razstavljeno je bilo veliko novih pripomočkov za boljše počutje in zdravje. Po ogledu sejma so se odpravili na znamenite krofe v Trojane, nato pa naprej v Izlake, kjer so si ogledali zdravilišče Medijskih toplic in izvir tople vode pod zemljo. V Spodnjem Sliv-nem so se okrepili na kmečkem turizmu Kimovec. Odšli so tudi na geometersko središče Slovenije. Potovanje so nadaljevali proti gradu Bo-genšperk. 0g|eda|j so si ga in zvedeli marsikatero zanimivost iz časa, ko je tu še živel Janez Vajkard Valvasor. Polni lepih vtisov o kulturni dediščini, so krenili proti domu. (Tone Potokar, pripravila Kati) Ljubitelji cipsa, pozor! Tolikokrat smo že srečali Čipsi, da smo se vendarle odpravili po njegovi sledi. Pripeljala nas je k Češnovarjevim na Mali Koren. Zakonca Franc in Dragica sta se pred časom odločila, da bosta poskusila z nečim novim — Slovenci pač še nismo imeli svojega krompirčka. Prve vrečke so prišle na dan spomladi, zdaj pa so stvari že utečene. Morda bomo kmalu dočakali še kaj več ... Tudi v uredništvu smo se malce posladkali (poslanili). (nic) Tiskovna konferenca Prvi dve endoskopski operaciji žolča v brežiški ________bolnišnici________ ki ju je izvedel prof. dr. Ladislav Pegan, predstojnik kirurških služb UKC in predstojnik kirurške gastroen- terološke klinike Brežice, 17. novembra — V Splošni bolnišnici Brežice so se zavedli, da lahko le s sodobno medicinsko opremo dosegajo enako raven kvalitete zdravstvenih storitev in izvajajo enake zdravstvene posege kot v drugih splošnih bolnišnicah. Na tiskovni konferenci so sodelovali: v.d. direktorja Splošne bolnišnice Brežice Tone Zorko, dipl. soc, dr. Peter Zorčič, strokovni vodja bolnišnice, dr. Stjepan Cicva-rič, predstojnik kirurškega oddelka bolnišnice, dr. Miroslav Laktič, predstojnik ginekolo-ško-porodniškega oddelka, dr. Mladen Šoštarič, predstojnik RTG, prof. dr. Ladislav Pegan in predstavniki Olvmpusa (proizvajalec endoskopske opreme). Z nakupom nove opreme Holter monitoring, sistema, s katerim lahko štiriindvajset ur na dan spremljajo aktivnosti in delovanje srca, ter nove opreme za endoskopske kirurške in ginekološke operativne posege je brežiška bolnišnica vsekakor mnogo pridobila na kvaliteti zdravstvenih storitev. Novi EKG Holter, kot ga skrajšano imenujejo, je aparat, ki računalniško obdela in razvrsti podatke štiriindvajseturne-ga pravilnega ali nepravilnega delovanja srca, kar je v primerjavi s dosedanjim klasičnim EKG aparatom, ki je delovanje srca spremljal le eno minuto, enormna prednost in izboljšava. Z novo opremo za endoskopske kirurške in ginekološke operativne posege so prav tako zelo izboljšali kvaliteto storitev, saj bodo odslej operacije za bolnike bolj prijazne oziroma bolečine po prestani operaciji veliko manjše. To so t.i. operacije »na vhodu«, rana se skoraj ne vidi, bolnik ali bolnica ostane v bolnišnici le dva do tri dni po operaciji, po desetih dneh pa lahko opravlja tudi fizična opravila. Direktor Zorko je na koncu odgovoril na nekaj vprašanj, ki so se nanašala predvsem na prihodnje delovanje bolnišnice in njenih obstoječih oddelkov. Povedal je, da si velike bolnice lahko privoščijo velike izgube, medtem ko si manjše, kakršna jetudi brežiška, izgub ne morejo in ne smejo privoščiti. Tudi porodnišnica v Brežicah je trenutno ekonomsko vzdržljiva, saj je število rojstev na zaposlenega ginekologa (več kot tri) nad povprečjem v državi. Dodal je, da bo moralo Posavje, če želi res postati prava in močna regija, zaščititi tudi svoje zdravstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje v Krškem že imamo, čimprej moramo dobiti še Zavod za zdravstveno varstvo, (dama) Popravilo vsebine V prejšnji številki Našega glasa je prišlo v člankih, ki zadevajo obisk ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča v Posav-ju, do nekaterih napak in nepravilnosti. Popravljamo, da gospod Tone Zorko ni doktor, ampak sociolog in ni direktor strokovnih služb brežiške bolnice, ampak direktor Splošne bolnice Brežice. Vedno prisoten tiskarski škrat nam je tudi tokrat pona-gajal pri nekaterih slovničnih pravilih, direktorja Zorkota pa preimenoval v Zorčiča. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. Uredništvo Našega glasa Romski otroci prejeli priznanje Festival najmlajših video in filmskih ustvarjalcev v Kopru Koper, 16. in 17. november — Projekt Psihosocialna integracija Romov, ki ga vodi Tatjana Avsec, vsako leto organizira letovanje za romske otroke iz krške občine. Na letošnjem letovanju avgusta v Rib-nem pri Bledu je bila osnovna aktivnost filmska delavnica, v okviru katere so otroci sami izdelali film - od vsebine, scenografije, kostumografije in ga končno tudi odigrali. Osnovni namen delavnice je bil, da se otroci spoznajo s procesom nastajanja filma in da aktivno skozi različne izrazne dejavnosti ustvarjajo k skupnemu cilju. Nastal je petnajstminutni film Stric iz Amerike (morda ni naključje, da so otroci, ki prihajajo iz romske revščine, dali filmu prav tak naslov). Film je bil povabljen na srečanje najmlajših video in filmskih ustvarjalcev v Koper. Tu so otroci prejeli priznanje za uvrstitev med najboljše. Čestitamo! Obisk dvodnevnega srečanja, ki so se ga udeležili tudi igralci Nataša Brajdič, Moran Jurkovič, Milenko Kovačič, Sabina in Mihela Brajdič, je finančno omogočil Center za socialno delo Krško. (Galex) Dan starostnikov Senovo, 19. novembra — V prostorih senovške Lisce sta v soboto ob treh popoldne krajevni odbor Rdečega križa in Društvo upokojencev s Senovega organizirala srečanje starostnikov s kulturnim programom in srečelovom. Na srečanje se je prijavilo 145 oseb, starejših od 75 let (nekateri so prišli s spremstvom), tiste, ki pa se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti, bodo člani Rdečega križa in Društva upokojencev obiskali na domu. Nad 90 let stare udeležence srečanja so še posebej obdarili. Program je zajemal govor Mete Habicht (za KO RKS) in Tonija Pleterskega (za DU), nastop okteta DPD Svoboda Senovo, učencev osnovne šole XIV. divizije pod vodstvom g. Jožeta Ojsterška in harmonikarja Lojzeta Zvara ter večerjo za vse povabljene. Pokrovitelji srečelova pa so bili Območna organizacija RKS Krško, Društvo upokojencev Senovo, Konfekcija Mont in Steklarna s Kozjega, cvetličarna Kerin iz Krškega; s Senovega pa: Lisca^ prodajni center Andar, samopostrežba Mercator, Konzum, Zeleznina M, Tekstil — Mercator, cvetličarna Irena in Majda Abram —Prehrana Lisca. Aktivistke Rdečega križa so poskrbele za pecivo, materialno ali z delom pa so pomagale še: Zora Vrečko, Fanika Macur, Anica Gašek, Djurdja Zubovič in Slavica Ševerkar. (pripravila nic) Pri šentjernejskem Petelinu KS Šentjernej bo postala občina Romski otroci med snemanjem filma. KS Šentjernej je velika 92 km2 in se razteza od reke Krke do hrvaške meje na Gorjancih, od Prekope do Gradišča. S petinštiridesetimi naselji tvori 5500 prebivalcev. Je dokaj zaposlitveno središče, kmetijsko področje, razvita pa je tudi storitvena dejavnost. Ima vse institucije, ki so predpogoj za delovanje bodoče občine (osnovno šolo, otroški vrtec, lekarno, banko, trgovine, elektrotehno...) Po novem zakonu o lokalni samoupravi je bil maja izveden referendum, ki je pokazal, da so se krajani Orehovice odločili za svojo občino, Šent-jernejčanipane. Ko je državni zbor sprejemal določbe o občinah, je Šentjernej določil kot občino, Orehovico pa ne. Le—ta ima 1200 prebivalcev in dvanajst naselij. Bodoča občina Šentjernej pa bi imela približno 6800 prebivalcev in sedeminpetdeset naselij. Jože Bregar, poklicni tajnik KS Šentjernej in kandidat za župana LDS: »Prepričan sem, da je prav, da Šentjernej z okolico občina je, ker imamo na ta način večje možnosti samostojnega razvoja, kot pa če bi ostali v okviru občine Novo mesto. Vsaka občina ustvarja svoje prihodke do določene meje in sedaj bomo tudi mi dobili več denarja, kot pa če bi ostali v okviru občine Novo mesto. Predpogoj uspešnosti delovanja je dobro vodstvo. Izkušnje pri občinskih poslih bodo zelo pomembne in kdor nima izkušenj ter kraja ne pozna, bo zelo težko izpeljal svoje naloge. Prostoifiki pogoji za bodočo občinskč^upravo deloma so, deloma pa jih bo potrebno še zagotoviti. Jaz izkušnje imam, kaj kraj rabi, vem bolje od drugih. Popolnoma kvalificiran za to pa ni nihče. Sicer pa bodo o tem odločali drugi.« Velik ponos Šentjerneju je njihova sorazmerno velika osnovna šola, ki ima okoli 770 učencev jn zaposlenih preko 60 ljudi. Šolski okoliš obsega preko 50 vasi KS Šentjernej in Orehovica. Centralna šola stoji torej v Šentjerneju, podružnica pa je v Orehovici. Pouk poteka enoizmensko, karje zelo ugodno. Imajo okoli 300 vozačev, pri čemer nastopijo določene težave pri vključevanju v interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk. Šola se uveljavlja na kulturnrm in športnem področju, tekmujejo tudi iz znanja iz predmetov. Deluje tudi glasbena šola in likovni krožek, ki se predstavlja na razstavah v šoli ali na banki. Trenutno imajo razstavo mlečnih izdelkov in polizdelkov, kar so si po govorilni uri ogledali tudi starši in skupaj spregovorili o problemu jutranje prehrane učencev. Vsako jesen učenci pripravijo kostanjev piknik, na katerega povabijo starše in učitelje. Letos je to srečanje potekalo po oddelkih, da se starši in učitelji spoznajo. Na koncu Šolskega leta pa organizirajo živ—žav na hipodromu, kjer je vsako leto zelo živahno. Ves izkupiček pri-služenega denarja namenijo za učbenike. Vsako leto na šoli organizirajo knjižni sejem, ki poteka dva dni na njihovi šoli. Učenci se seznanijo z novostmi na knjižnih policah. Letos so dali povdarek na nadarjene učence, da bi jih dodatno zaposlili in bili do njih še posebej pozorni. Pričeli so tudi z novo obliko vzgoje Romov. Učitelji opažajo, da ko Rom šolo neha, ostane doma in ker se nihče z njim ne ukvarja, počasi izgublja, kar se je naučil. Letos so pričeli z dopolnilno šolo, kjer se ne učijo po programu, pač pa se pogovarjajo o splošnih življenjskih stvareh, pojejo, na koncu tudi zaplešejo. Sestrici Dušanka in Nataša Irkovič iz Mihovice, ki šolo obiskujeta redno, ena tretji in druga prvi razred, pravita, da se učita kar dosti, vendar sta razočarani, ker se drugi otroci do njiju grdo obnašajo in morata sedeti v zadjni klopi. V šoli imajo zagotovljeno tudi redno prehrano, pri čemer opažajo, da standard pada. Velike težave nastopijo pri plačevanju stroškov prehrane, pa tudi učbenikov. Pavel Turk, ravnatelj te šole, je s svojimi učenci in njih delom zelo ponosen. (Lea Co-larič) NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Novo v Krškem X X L — nova Imovina z bogato in kvalitetno _______ponudbo_______ na Cesti krških žrtev 5 Boutique XXL na C.K.Ž. 5 vam resnično ponuja največ. Na sliki: notranjost, Bombi pred dobro založenimi policami Krško, 19. novembra — Pred nekaj tedni so v Krškem odprli nov butik, XXL, v lasti Franca špana, bolj znanega po imenu Bombi. Pod istim imenom ima g. Špan že tri leta butik v Sevnici. Ker je v Sevnico prihajalo mnogo kupcev tudi iz Krškega, seje Bombi odločil, da svojim strankam ponudi še nekaj več. Na lokaciji, s katero je zelo zadovoljen, so odprli moderno in pregledno urejen poslovni lokal, XXL jeans & ca-sual, z ekskluzivnim programom in ponudbo. Butik ponuja izdelke znanih proizvajalcev: Emanuel, Soviet, Blue one, Gas, Cocoa ... Posebna ponudba trgovine je eksklu-zivna ponudba znamke RE-PLAY in je edina v Posavju. Bombi, lastnik butika, je prepričan, da ljudje že poznajo izdelke, ki jih lahko v njegovi trgovini kupijo. Nakupovat pridejo tako mladi kot njihovi starši. Še vedno prevladuje trend športnega oblačenja, predvsem s kvalitetnimi izdelki. V XXL na C.K.Ž. 5 se bodo trudili, da bo ponudba redna, ugodna in vedno boljša, tako, da se bo stranka rada vrnila in se odločila za ponoven nakup. Geslo, da se pri njih lahko oblečete od pet do glave, je s tako kakovostno ponudbo zagotovo potrjeno. Pridite in se prepričajte tudi vi. V discoteki Pacific sta na modni reviji 18. novembra skupaj z butikom XXL sodelovala tudi optika Bautin in frizerski salon Jelka Pernovšek, oba iz Sevnice. Manekenska skupina Michele iz Maribora, v kateri nastopata vrhunski manekenki Sergeja Heric in Katja Kori, je predstavila ponudbo omenjenih udeležencev modne revije. Za zabavni večer, kot je to že v navadi, sta poskrbela Emilija Kokič (eks. Ri-va) in DJ Pero. (dama) Videm papir na razpotju Obeta se mu prisilna pora vna va — brez pomoči države ne bo šlo Krško, 17.novembra — V podjetju Videm papir je bila novinarska konferenca, na kateri je direktor podjetja, Jože Cerle, predstavil trenutno poslovanje in načrte za prihodnost. Videm v stečaju bo kot formalni lastnik razpisal prodajo Vidma. Cerle je dejal, da še vedno obstaja spor med prejšnjim in sedanjim lastnikom, konec oktobra pa je bil podan tudi predlog za prisilno poravnavo obveznosti podjetja. Po njegovih besedah je imelo podjetje v 10 mesecih 4 milijone nemških mark izgube, načrtovana izguba letos pa je bila 5,2 milijona nemških mark. Lanska izguba je po Cerletovih besedah znašala 817 milijonov tolarjev (okrog 11 milijonov mark) in še ni pokrita. V podjetju Videm papir je trenutno 609 zaposlenih, od tega 536 s stalno odločbo, povprečna netoplača pa je 613 mark. Podjetje je tudi že več kot mesec dni brez žiroraču-na, kar onemogoča normalno poslovanje, še posebej, kar se tiče izdajanja plač. Po Cerletovih besedah je tudi zato potrebna prisilna poravnava, ki lahko traja eno leto, odvisno od obnašanja upnikov. Prisilna poravnava naj bi pomenila finančno reorganizacijo podjetja, vsi večji upniki (Elektro Celje, Nova Ljubljanska banka, Videm v stečaju in Sklad za razvoj RS) pa so potrdili sodelovanje pri poravnavi, pravi Cerle. Formalni lastnik podjetja je Videm v stečaju in kot pravi Cerle, bo država morala poskrbeti, da bo potencialni kupec in novi lastnik imel ustrezno razvojno vizijo in potrebna ekološka vlaganja. Cerle je dejal, da se je v zadnjem obdobju širilo veliko neresnic o Vidmu, za ohranitev podjetja pa bo po njegovih besedah potrebna tudi pomoč države. Na obratovanje Videm papirja, ki tri četrtine svojega proizvoda izvaža, je vplivala tudi stavka v Vitacelu, ki pa sedaj že obratuje. (M.K.) KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA ZDENKO PACF.K.«. p. TOVARNIŠKA 1,68270 KRŠKO TKL. 21 184 NUDIMO VAM! - pranje od posteljnine do delovnih oblek - kemično čiščenje vseh \tm oblučil - čiščenje posteljnine Ml-RINUS - M1-R1MA ODPRTO VSAKDAN OH 6.0(11)0 16.00 SOBOTA OD r.00 DO 1S.00 t Gospodarska zbornica Slovenija Območna zbornica Posavje Javni razpisi za razvojne spodbude Zainteresiranim sporočajo spisek še odprtih javnih razpisov, ki so jih objavila ministrstva v posamezne namene. — ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Jamstva in subvencioniranje obresti pri posojilih malemu gospodarstvu. Razpis je namenjen je proizvodnji, obrti, gostinstvu in turizmu (predvsem prenočitvenim zmogljivostim), tehničnim storitvam ter turistični in poslovni infrastrukturi. — ZA PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJE a) Sofinanciranje razvojnih projektov gospodarskih družb v letu 1994. Razpis je namenjen družbam, ki uspešno poslujejo in imajo ustrezno strukturo virov financiranja, da z načrtovanim razvojnim projektom omogočijo novo produktivno zaposlovanje in povečanje obsega prodaje na domačih in tujih trgih ter potrebujejo dodaten kapital tako za ekspanzijo, razvoj novih proizvodov ali storitev ter ekološko neoporečnih tehnologij, kakor tudi za izboljšanje kvalitete proizvodnih programov in procesov. b) Posojila iz sredstev EBRD. Namenjen je gospodarskim družbam, ki imajo najmanj 50 zaposlenih, višina posameznega posojila je lahko od 1 do 9,5 milijona DEM. c) Subvencioniranje obresti za kredite za poprivatiza-cijske razvojno-izvozno usmerjene investicijske programe. Razpis je namenjen gospodarskim družbam, ki bodo pridobila sredstva za razvoj in podporo konkretnim izvoznim projektom iz poprivatizacijskega programa RS za vzpodbujanje gospodarskega razvoja družb, ki so že pripravile program lastninskega preoblikovanja za Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo. — RAZPIS ZA PRIDOBITEV KONCESIONARJA ZA IZKORIŠČANJE VODNEGA ENERGETSKEGA POTENCIALA REKE SAVE NA ODSEKU OD SUHADOLA DO DRŽAVNE MEJE S HRVAŠKO. Iščejo se podjetja, ki bi vstopila v konzorcij za konkuriranje pri pridobitvi koncesije. (Galex) IMTEERAL Turisična agencija Tel. 0608/61 150 62 428 Silvestrovanje v pivnici HOFBRAUHAUS v Munchnul CENA 286 DEM vključuje: avtobusni prevozi, sllvesterskl menu hi bogat zabavni program v svetovno znani pivnici HOFBRAUHAUS , 1 x prenočevanje z zajtrkom. Kvalitetne storitve! <&' M PRIJAVE: do 30. novembra; itevHo mest omejeno Silvestrujte tržnica Sevnica, 20. novembra — Poleg sadja in zelenjave ste na sevniški tržnici lahko kupili tudi prašička - odojka, cena 6500 SIT za 23 kg žive teže. Cene sadja in zelenjave: pomaranče 195 SIT, mandarine 170, limone 210, kaki 220, kivi 260, jabolka 30, hruške 200, grozdje 220, nashi 220, banane 110, suhe slive 350, fige 75, dateljni 500 /pol kg, pistacija 300 SIT/ 25dkg, kostanj 150, arašidi 250, orehi 1000SIT/kg. Paradižnik, paprika in melancane 250 SIT, solata 200 (radič 280), cvetača 220, česen 300 (10 kg-2400 SIT), por 200, čebula 100 (11 kg-770 SIT), kumare 200, peteršilj 300, korenje 140, fižol 280, krompir 40 (30 kg-900 SIT), jajca 18 SIT. Ajvar 280 SIT/I, med 500/I, sok 540 SIT za 9 litrov, (dama) tržnica Krško, 19. novembra — Utrip na krški tržnici je bil v soboto manjši kot v preteklih tednih. Cene so bile naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 100, hruške 160, grozdje 250, limone 220, orehi (jedrca) 1000, paradižnik 240, paprika 250, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 150, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, fižol (zrnje) 300, fižol (stročji) 300, jajca 17, sveže zelje 30, pesa 120, česen 250 in cvetača 250 tolarjev. (Galex) Brežiška tržnica Brežice, 19. novembra — Cene se kljub bogati ponudbi niso veliko spremenile. Bile so naslednje: peteršilj in por 300, korenje 120—150, cvetača 250, zelje 60, rdeče zelje 100, zelena solata 200, mehka solata 300,-ohrovt 150, brstični ohrovt 250, radič 200, čebula 120, česen 400, črna redkev 130, hren 600, kislo zelje 150, kisla repa 170, pomaranče 180, limone 200, banane 120, jabolka 60—70, kivi 300, grozdje 250 in mandarine 150 tolarjev. Pisana je bila tudi ponudba božičnih in novoletnih okraskov (kroglice za jelko 20—40, ostali okraski 150—200 SIT). Kupiti pa je bilo mogoče tudi ženske copate med 1000 in 1800 tolarji, moške copate pa so cenili 1200—1800 tolarjev. Cokle pa so stali 2000 tolarjev. (Galex) Zasebna lekarna Lekarna »Pod sv* Rokom« v Sevnici, last Brede Drenek-Sotošek, speč. mr. ph. Sevnica, 18. novembra — Gospa Breda Drenek-Sotošek je bila dvajset let direktorica sevniške lekarne, za privatno lekarno pa se je odločila zaradi nesoglasij, ki spremljajo delo v javnih zavodih in ker se ni dalo spremeniti načina dela. Breda Drenek-Sotošek je diplomirani farmacevt, specialist informatike (bolniku na čim bolj preprost in razumljiv način podati informacijo ali nasvet o zdravilu), in je bila prvi tovrstni specialist v Sloveniji. Danes ima registrirano podjetje LEKOS (lekarna, kozmetika, svetovanje) s proizvodnjo zdravil po lastnem receptu. Povedala je, da je bila odločitev za zasebno lekarno zahtevna in težka, povezana z ogromnimi stroški, saj so najnovejši nujni medicinski in laboratorijski aparati, ki jih pri svojem delu uporablja, zelo dragi. V podjetju so vam poleg lekarniških uslug na voljo tudi razni kozmetični posegi. »Programi, ki izžarevajo zdravje in lepoto« je geslo kozmetičnega salona Studio B. V njem strankam nudijo nego obraza in dekolteja, uspešno zdravijo mladostne akne za dekleta in fante, opravljajo regenerativni lifting za zrela ženska leta, regenerativni program za moške, anti-celulitni program, program huj-šanja in zdrave prehrane, depi-lacijo dlak na obrazu brez bolečin z radiofrekvenco, aku-presuro. Vsi programi se izvajajo po najsodobnejših metodah, z najnovejšimi aparati in preparati. Poseben poudarek celovite ponudbe pa je pravilno in pravočasno strokovno svetovanje. Ker je novi lokal na Dro-žanjski cesti 68 odmaknjen, je po mnenju Brede Drenek to lahko velika prednost. »K meni radi pridejo ljudje, bolniki ali ne, ki si želijo pogovora. Lažji, lepši in uspešnejši je neposreden pogovor s pacientom, saj sem prepričana, da si ga želi skoraj vsak. Mislim, da bi morali farmacevtom vrniti nji- hov položaj (tako kot ima ali naj bi imel pacient enega zdravnika, naj bi imel tudi svojega farmacevta), saj je to predpogoj za uspešno zdravljenje in učenje kulture jemanja zdravil. Dejstvo je namreč, da se vrata v ordinacijah vse prehitro odpirajo in zapirajo, premalo je časa za temeljit razgovor bolnika in zdravnika,« pravi Drenekova. V lekarni Pod sv. Rokom lahko dobite: zdravila na zdravniški recept, zdravila, ki se izdajajo brez recepta, veterinarska zdravila in dodatke h krmi, sredstva za osebno higieno, otroško prehrano, kozmetiko svetovno priznanih firm, domače mešanice raznih svežih čajev, pripravljenih v lekarni, Breda Drenek-Sotošek različna olja in destilirano vodo. Posebna ponudba lekarne pa je: biohrana po želji, vse za diabetike, vinska apoteka, ortopedski pripomočki, akcijske prodaje s posebnimi popusti do 15%, po dogovoru dostava na dom, svetovanje. Pridite in lahko se boste pogovorili o vseh težavah. Ga. Breda Drenek-Sotošek je med drugim tudi avtorica publikacije »Farmacevtov nasvet ob izdaji posamezne zdravilne oblike zdravila«, ki jo priporočamo v branje širokemu krogu ljudi. V njej je zapisala znano Demokritovo misel: »Ljudje prosijo bogove za zdravje, sami pa so zanj odgovorni!« (dama) Tuberkulinizacija je terenska diagnostična preiskava, s katero se ugotavljajo morebitne obolele živali. Različni tipi mikobakterij, ki povzročajo tuberkulozo pri skoraj vseh domačih živalih, lahko okužijo tudi človeka. Možni in ne tako redki pa so tudi primeri, ko je domačo žival s to boleznijo okužil človek. Mlečno govedo je v tej zvezi posebej važno, ker gre dnevna proizvodnja mleka med širok obseg potrošnikov. Ker obstaja možnost, da se mikobakterije bolne živali znajdejo v mleku, je nujno, da so vse mlečne živali v tem pogledu popolnoma zdrave. Okužena žival širi bolezen tudi z drugimi izločki. Prašičji sejem V soboto so v Brežice pripeljali 240 pujskov, starih do tri mesece, po ceni 280—320 SIT za kilogram žive teže pa so jih prodali 120. Nad tri mesece* starih je bilo 70. Cena zanje se je gibala med 220 in 280 SIT/kg, prodali so jih 45. (nic) Po zadnjem programu za odkrivanje, preprečevanje in izkoreninjanje tuberkuloze pri govedu se pregledajo vse krave in breje telice v občini v času dveh let. Ugotavljanje temelji na dejstvu, da okužen organizem močneje reagira, če pride v stik z antigenom (tuberkuli-nom). Ta se vbrizga v kožo živali. Po treh dneh se to mesto pregleda. Če je žival okužena (ali sumljiva), pride na tem mestu do boleče otekline. S takšnimi živalmi se postopek še enkrat ponovi, in sicer najmanj po šestih tednih. Ce je pozitivna še enkrat, se odredi zakol, lastnik pa dobi realno odškodnino. Število tuberkuloznih živali v Sloveniji iz leta v leto pada. Tudi od pozitivnih je večina obolelih za drugimi boleznimi (ali pa so bile v stiku z nekim infektom). Nekatere druge bolezni namreč dajejo lažne pozitivne rezultate. Ti pregledi so po zakonu obvezni, lastnik pa je dolžan dati živinozdravniku potrebne podatke o živali (ime, starost, brejost...). Vsi stroški v zvezi s tem se krijejo iz kmetijskega proračuna. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 RAZVEDRILO Tunizija 3. del Pa se sliši Ljubezensko sporočilo jasmina ane k< Nabeul — Tunizijski moški so strastni ljubimci in nenehni osvajalci. Zapeljati poskušajo vsako žensko, predvsem pa se radi obračajo za svetlolasimi turistkami, ki so nekoliko bolj polne postave. Svojega zanimanja sploh ne skušajo skriti. Njihova osvajalska metoda je zelo neposredna, zato smo se Slovenke nemalokrat znašle v neprijetni situaciji, ko nismo znale reagirati na njihovo vsiljivo snubljenje. S turistkami, poudariti moram, da se Tunizijke ne sprehajajo pogosto po ulicah, se ne spogledujejo samo trgovci ampak tudi hotelsko osebje. Ko sem kasneje premišljevala, kako smo zbegane hitele mimo gostiln na ulici Habib Bourguiba, pred katerimi so sedeli sami moški, sem se nasmehnila, saj smo dekleta vse skupaj verjetno potencirano občutila. Sčasoma sem se na žvižganje, klicanje in pošiljanje poljubov navadila in se začela ob vsem zabavati. V mestnem drevoredu so po zraku plavale omamne vonjave, kot hlapi ljubezenskega napoja. Moški nosijo dišeč bel cvet jasmina za ušesom in s tem oznanjajo, da iščejo žensko ali ženo. Če ga nosi za desnim ušesom, to pomeni, da je samski, če pa za levim, pomeni, da eno ženo sicer že ima, vendar bi rad še kakšno. To je posebnost Nabeula, katerega ime tudi v prevodu pomeni jasmin. Moški v Tuniziji so očarljivi in hkrati nevarni. Njihova dvoličnost te lahko spravi v obup, saj jih nikoli ne spoznaš dobro. Čeprav je menda Tunizija izmed islamskih držav še najbolj liberalna in ženskam omogoča največ pravic, takšnega vzdušja ni bilo čutiti v javnosti. Ceste in ulice so bile na prvi pogled skorajda prazne ženskih postav. Resda od leta 1957 volijo, da je poligamija prepovedana in da jih v poroko ne morejo prisiliti, obstaja pa nenapisan zakon, naj se Nabeul — Romansko ime je bilo Neapolis, kar pomeni novo mesto. To mesto je že iz rimskih časov znano po lončarstvu, ki se je ohranilo še do danes. Turistom je na ogled tudi zanimiv muzej ročnih izdelkov in arheološki muzej. (Monika Ban) žene raje držijo doma. V Tuniziji imajo slavja in prazniki velik pomen in eden izmed teh je tudi poroka. Le-te se, kot vse ostalo, razlikuje od kraja do kraja, velja pa, da trajajo po več dni in zahtevajo posebne priprave. Na dan imenovan Henna nevestine dlani in podplate pobarvajo z na- ravnim barvilom — kano, kar je poročni obred in hkrati pomeni, da ja zaljubljena oziroma zadovoljna s spolnim življenjem. Kadar sem v mestu srečala Tunizijko, sem si najprej ogledala to estetsko delo na njenih nogah in rokah. Kako lep način izražanja zadovoljstva. XXL/ jeans & casual *r-*r' Ponudba ekskluzivnih programov: REPLAY, EMANUEL, SOVIET, GAS, BLUE ONE, COCOA,... Oblečemo vas odpete do glave v KRŠKEM na CKŽ 5 vsak dan od 9 - 18 h sobota od 9 - 12 h AcrocephaluS (7) Ureditev nadomestnega biotopa za čebelarje v peskokopu na Bizeljskem Pozdrav iz Dublina V uredništvo najboljšega posavskega človeka, kot ga imenuje Drago Fabijan je prispela razglednica iz glavnega mesta Irske, Dublina. Za državo s 3,5 milijona prebivalcev je značilna 18-odstotna brezposelnost, kar jo uvršča na drugo mesto v Evropski skupnosti, takoj za Španijo. Povprečna mesečna plača znaša 800 irskih funtov, kar je dobrih 2.000 nemških mark. Za Irsko je značilna izjemno dobra glasba, tipično angleško vreme, podobne pa so tudi ženske. Pivo je v redu, le cene so zmerno visoke. Steklenica guinnessa stane v pivnicah, ki zaživijo šele ob 21. uri, 2 funta (400 tolarjev). Hrana ni preveč dobra, razen lososov. Mnogi Irci so ljubitelji viskija, vendar ga je mogoče dobiti le v redkih prodajalnah. Najbolj znana sta Black Bush in Jameson. Irska je znana po ovčereji, kar kažejo tudi ugodni nakupi pletenin in tekstila. Prometna varnost je vse prej kot zgledna, saj celo policaji vozijo skozi rdečo luč. Prehodov za pešce pa skoraj ni opaziti. Zelo redek je tudi železniški promet. BLIN CITY, IRELAND V peskokopu kremenčevega peska na Bizeljskem je trenutno edina večja znana gnez-ditvena kolonija čebelarjev v Sloveniji, v kateri gnezdi v peščenih stenah še nekaj vrst ptic, občasno celo breguljke, morda celo zlatovranka. Predlagali so zasnovo projekta ureditve nadomestnega biotopa, ki bo tudi v prihodnje omogočal gnezdenje ogroženim čebelarjem in drugim vrstam. Namesto prvotno predlagane ponovne kmetijske rabe naj bi na področju peskokopa v prihodnje nastal sekundarni biotop, kjer bi bile poleg osnovne naravnovarstve- ne funkcije dane možnosti tudi za razvoj naravoslovnega turizma in vzgojno-izobraže-valnih aktivnosti. To je bil zadnji prispevek glasila Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Acrocephalus, ki smo ga pripravili. Upamo, da ste vsaj malo seznanili z vrstami ptic na področju spodnjega Posavja in s problemi, ki nastajajo okrog njih. (Pripravil: Galex) ?oascg" ČASOPIS M POSAVJI IN OKUIKC Državni svetnik Franc Glinšek seje sklenil prebiti v novi krški občinski svet. Nekdanji partnerji so umeli malo drugačne načrte in tako je Aci (kot mu pravijo prijatelji) malo zatrmaril. Postavil je lastno listo. Nekoliko nerodno bi ji bilo reči »Lista enega« pa jo je poimenoval »Lista za čisto Krko in dober cviček«. Oboje je namreč lahko zaščitni znak ozemlja in prebivalcev med Gorjanci in avto cesto Ljubljna — Zagreb. Potem pa so se nepridipravi lotili natančnega raziskovanja: »Aci, kaj pomeni tisto o cvičku?« Aci je brž ugotovil, da bi znal imeti pri konkurenci otepunge zaradi očitkov, da na nelojalen način privablja glasove. Tudi preveč pravih poznavalcev dobrega cvička in zagnancev za čisto Krko bi mu utegnilo pokloniti svoj glas, zato je sklenil: »Pa nič! Bom imel kar 'Listo Glinšek Franc', se bo vsaj videlo, da sem eden sam proti listam, na katerih so celi seznami kandidatov. Županski kandidat Branimir Vodopivec (na listi Slovenske ljudske stranke) se sicer ukvarja z mnogimi rečmi a tisti, ki ga poznajo, vedo povedati, da so čebele na vrhu njegove lestvice priljubljenosti. Saj potem z medom res nekoliko trguje a obstaja sum, da veliko več medu podari prijateljem in znancem, kakor ga proda. Seveda se je vprašal, kako bo spravil skupaj županske dolžosti (če bo izvoljen) in čebelarjenje. Če bom služajno izvoljen za župana, se bom moral vsaj polovici panjev (od dvestotih) odpovedati.« Nekdo drug mu je svetoval: »Potem se odpovej onim ta levim!« V Brežicah morajo slabše situirani občani plačevati ogrevanje stanovanj nekaterim mnogo bolje preskrbljenim oziroma ljudem, za katere se ve, da zelo dobro zaslužijo. Seveda imena in priimke neplačnikov objavijo in jih v opozorilo njim in tistim, ki bi na kaj takega (kar dve leti neplačanega ogrevanja stanovanja) pomislili, obesijo kar v hodnike blokov. Če se bo kdo spomnil, da ni poravnal zneskov za ogrevanje svojega stanovanja, oškodovanci (sostanovalci morajo zaradi tega plačevati višjo ceno ogrevanja) prosijo, da to nemudoma stori, v nasprotnem primeru bodo nekatere prisiljeni povabiti na razgovor in javno pojasnilo. Kaj se v resnici dogaja v brežiškem zdravstvenem domu, še ne vemo zagotovo. Nekateri so nam povedali, da je nezadovoljstvo zaposlenih precejšnje. Preden se bomo odpravili poizvedovat o omenjenih negodovanjih, vodstvu ZD in vsem zaposlenim svetujemo, da notranje razprtije razrešijo in uskladijo v prid bolnikom. Zakon in kolektivno pogodbo bo nujno in potrebno spoštovati, ker vsaj uradno nismo na divjem vzhodu, divjega zahoda pa že dolgo ni več. Prelepe manekenke. Pogostokrat se dogaja, da se na modnih revijah predstavijo dobri butiki s kvalitetno ponudbo, pa ljudje tega ne opazijo. Zakaj pa ne? Ker so njihova oblačila na telesih precej lepih deklet, v katera vsi »bulijo«. Mogoče pa tudi ne? (Galex) Sendvič ni bil na nivoju. Na prireditvi Večer rokometa v Sevnici so se predstavili tudi veterani iz dobrih časov sevniškega rokometa. Legenda Anton Možic, vratar, je bil navdušen nad videzom nove športne dvorane, ki je po njegovem mnenju na nivoju. Ne pa ne sendvič, ki ga je dobil po tekmi. Anton! Mogoče bo prihodnjič bolje. (Galex) Pa še to. Obveščamo vse, ki bi radi svoje domislice objavili v rubriki Pa se sliši, da ne bomo upoštevali nepodpisanih prispevkov. Lahko se domenimo za anonimnost, vendar moramo avtorja zamisli vseeno poznati, tako da bomo lahko dejstva tudi pri njem preverili. (Uredništvo) Še vedno brez naslova ali Malo tega in malo onega Veseli smo vsake razglednice, ki prispe v naie urednlitvo. Razveseljivo pa je dejstvo da nam nekateri priznavajo lastnost na|boljšega posavskega časopisa. Upamo, da smo res najboljši! (Galex) Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite samil Še pomnite, tovariši? Prejšnji teden sem vas povabil k sodelovanju, glede na to da je ta tekst namenjen določeni populaciji (starci tej generaciji pravijo »mularija«, v svetu pa strokovnjaki to generacijo imenujejo »generacija x«), sem si pač omislil ljubezenske male oglase. To sem storil iz dveh razlogov. 1, Vidim, da mnogi hodijo solzni po cesti 2. Urednik me plača, da nekaj pišem in to za generacijo x. Glede na to, da imam z zastavljeno nalogo nekaj težav, sem si rekel: »Kaj!? Kline! Sami si naj pišejo!« Ma saj bi pustil vse skupaj, pa je honorar tako visok, da se mi splača malo potrpet. Kakor koli že, izgleda, da se bo stvar prijela, celo več, pri -smodila se bo. Tako nisem dobil samo ljubezenskih malih oglasov, temveč tudi ostale oglase, grafite in podobne zadeve. Torej začnimo s tistim, kar smo prejeli od sobote 19, 11.1994. PRVI MALI LJUBEZENSKI OGLAS 23-letna Marjeta (godna zav oprašitev) nestrpno čaka svojega trota. Poišči me na livadi najlepših cvetlic - na avtobusni postaji Krško, vsak dan od 14.00 do 14.20. Šifra: NE ZAMUJAJ, KAJTI AVTOBUS JE TOČEN. -f DRUGI LJUBEZENSKI »MALI OGLAS Učenke 2.g razreda iz Brežic naprošajo vse zainteresirane, da se med glavnim odmorom oglasijo pri Žaretu. Izbira je res velikaTne bo vam žal. Šifra: ČE KDCPČASTI, PIJEMO DUPLI MARTINI. PRVI BREZVEZNI OGLAS Umetniki na svobodi naprošamo vse, ki poznajo avtorja te neumne rubrike, naj mu svetujejo, da naj rajši ostane pri radijskih oddajah, šifra: BRAVO, BALKI. PRVI GRAFIT Tudi nizki ljudje smo lahko na visokih položajih. Milan Kučan. DRUGI GRAFIT Ima vse, kar imajo veliki. Milan Kučan, zvani clio. Izvirni ste, ni kaj. Prav zadovoljen sem z vami. VI kar pišite, Čim več, tem bolje. Ko se bo nabralo dovolj materiala, bomo pa knjigo napisali, super, kajne. Naslov ostaja isti — Naš glas, CKŽ 23, Krško-pripišite »za Edija«. Sicer pa se od prejšnje sre- de v mojem življenju in kar se dogaja okoli, ni zgodilo nič presenetljivega. Morda pa le. Doživel sem močno razočaranje ob uvrstitvi Janje Zupan na svetovnem lepotnem tekmovanju. Pa ne zaradi tega, ker ni bila izbrana med polfi-nalistke, ampak ker bodo sedaj zopet vsi pametni. »Saj sem vam rekel, Janja ni bila ta prava, tisto v rdeči obleki bi morali izbrati za miss Slovenije, tista bi prav gotovo zmagala.« No, kaj misli o tem Janja, boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk in slišali v eni od naslednjih oddaj na Studiu D (Hvala bogu, ponedeljka je konec ali Pa ne, da je petek). Malo boste pač potrpeli, da punca pride iz Sončnega mesta in da se otrese vseh pametnih vprašanj in ugotovitev, da bi bilo morda bolje, če bi.., Upam, da ne bo zahtevala kakšnega močnega honorarja, kajti potem iz moje obljube ne bo nič. P. S. Če bi vi vedeli, kaj pišem v današnjem prispevku, ga prav gotovo ne bi prebrali. Edl [» NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 # ,<*^ /vo Bizjak, prvi slovenski ombudsman, gost prvih Odprtih strani Našega glasa: »Ne smemo biti toliko tolerantni, da bi dopuščali netolerantnosti« Evropa se loteva programa vzgoje za organiziran boj proti rasizmu in ksenofobiji (nestrpnosti do tujcev), sicer pa nalog ne zmanjka niti v bolje urejenih državah z dolgoletno tradicijo: Slovenija je že imela ljudi in odbore, ki so se zavzemali za človekove pravice, v spomin sta se ljudem gotovo najbolj vtisnila prof. dr. Ljubo Bavcon s svojim delom in Bavčarjev odbor, ki je v času slovenske spomladi odigral nedvomno enkratno vlogo (torej ne samo v zanj poglavitnem primeru JBZT) tudi s tem, da je združil skoraj vse snovalce DEMOSA ter odločne, svobodomiselne ljudi. Po letih samostojne Slovenije smo končno dobili tudi institucijo varuha človekovih pra- mnenja so o tem, ali sodijo mednje tudi pošta, državna RTV, za katero je ukazano, da se plačuje naročnina. Jasno je, da so p<5Jj nadzorom varuha človekoXh pravic tudi nekateri monopolisti (nekateri tega ne slišijo radi), ki jim je z zakoni poverjeno delo v državi in imajo od njega določeno korist« Obstajajo tudi omejitve. Varuh človekovih pravic se ne vpleta oz. ne uvede postopka v primerih, ko je neka zadeva v postopku pred sodišči ali pa pred parlamentarno preisko- Je pa med gosti v krškem hotelu sedel tudi Zdravko Kovačič, predsednik društva Rom. Človekove pravice so nedeljive, so celota in ni pravice, ki bi lahko imela prednost pred drugimi ali bi smela biti zapostavljena. Naše javne prireditve »Odprte strani« so se udeležili le nekateri strankarski prvaki in bodoči županski tekmeci: Danilo Si-ter, Robert Kerin in Branimir Vodopivc, medtem ko se drugim ni zdelo potrebno, da bi izkoristili možnost za javni nastop pred publiko in novinarji, da bi (če hočete) zlorabili priložnost in se javno, čeprav v samopropagandne namene, opredelili tudi do tako občutljive problematike, kot so človekove pravice. Vabilo so namreč, ob napovedi v Našem glasu, dobila vodstva strank v vseh treh posavskih občinah. vic, dobili smo zakon, ki to področje ureja in dobili smo prvega ombudsmana, Iva Bizjaka. Kakor je gospoda Bizjaka na to mesto zelo očitno predlagal predsednik države Milan Kučan na podlagi strankarske matematike, tako se je novi varuh človekovih pravic modro odločil, da bo predvsem dobro opravljal svoje delo. Beseda ombudsman izvira iz švedščine in pomeni zastopnika, pooblaščenca. Ombudsman zastopa in varuje interese in pravice vsakega posameznika v sporih z organi, ki izvajajo javna pooblastila. Pri tem ni pomembno posameznikovo državljanstvo, veroizpoved, starost, socialni status, spol... — v primeru, ko v njegove človekove pravice posegajo službe, ki imajo javna pooblastila, kot so organi državne uprave, lokalne samouprave in ostali nosilci javnih pooblastil. To so policija, vojska in državna uprava. Ni pa s tem seznam izčrpan. Ivo Bizjak: »Med javna pooblastila sodita tudi obvezni del zdravstvenega zavarovanja in pokojninsko zavarovanje. Ti seveda nista več državni instituciji, na nek način sta paradržavni. Država je njima in podobnim organizacijam dala pooblastilo, vsem državljanom pa (recimo) ukazala, da so zavarovani. Različna valno komisijo. Zakon tudi opredeljuje, da naj odločitev (organa), na katero se posameznik pritožuje, ne bi bila starejša kot leto dni. Seveda obstajajo izjeme. V primeru sodišč je varuhu omogočeno, da posreduje, ko gre za zavlačevanje postopka ali kadar gre za zlorabo oblasti (to velja tudi za druge organe), zakon pa tudi določa, da ne glede na to, v kateri fazi je postopek, varuh izreče svoje mnenje z vidika človekovih pravic. Torej: Tudi če se neka zadeva obravnava pred sodiščem, lahko (v posebnih primerih) izrazi mnenje, katere vidike bi veljalo posebej upoštevati. Na proceduro pa se vedno vloži tudi pripomba. Naloge institucije varuha človekovih pravic se torej gibljejo v okviru tega delovnega področja. Torej, varuh človekovih pravic obravnava individualne pritožbe posameznikov (to je glede na mednarodne standarde pomembna zadeva). Vsak posameznik, ki mneni, da je prizadet zaradi ravnanja državnih organov, se lahko obrne na varuha. Lahko se ugotovi, da stvar ni v pristojnosti varuha, da je zastarela, da je neko dejanje zloraba pravice do pritožbe (tako piše v zakonu)... Po drugi strani se lahko vloga hitro reši ali pa se izvede preiskava. S preiskavo se dobijo vse informacije, saj so državni organi dolžni od- govoriti v roku. Varuh ima pravico vstopa v prostore vseh teh organov, ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo (ne glede na stopnjo zaupnosti) in s pomočjo teh pooblastil mu je dano zadosti moči, da ugotovi dejansko stanje zadeve. Varuh nato pripravi mnenje, na podlagi katerega lahko prizadeti strani posreduje svoje pripombe. V končnem poročilu se lahko dajo predlogi, pripombe ali mnenja glede delovanja organa, na katerega se je nanašala pobuda, pripomba ali pritožba posameznika. Varuh človekovih pravic lahko predlaga ukrepe za nadomestilo škode, ki je bila posamezniku prizadejana ipd. Če kateri organ ne upošteva mnenj varuha, je možno te stvari posredovati njegovim predpostavljenim, državnemu zboru ali pa to objaviti na stroške tega organa. Varuh lahko predlaga spremembo zakonodaje, če obstoječa zakonodaja ni v skaldu s standardi varovanja človekovih pravic, daje mnenja o posameznih zakonih in drugih predpisih, ki jih izdajajo posamezni organi. V okviru svojih pristojnosti lahko sproži tudi ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem, če govorimo o človekovih pravicah. Ali obstajajo tudi sankcije? Ivo Bizjak: »Edina sankcija, ki je predpisana v zakonu o varuhu človekovih pravic, je kazen za prekršek, če odgovorna oseba ne odgovori na vprašanja ali se ne odzove na vabilo varuha. Predvideno je, da se mora vsak državni uradnik odzvati vabilu, ne glede na to, ali gre za ocenjevanje njegovega dela ali je vabljen kot priča, ekspert ipd. Glavna sankcija je objava imena osebe, ki je ignoriraja mnenje varuha, v javnosti. Če domnevamo, da živimo v demokratični, pravni državi, bo javna objava takega mnenja imela resne posledice za vsakega funkcionarja in njegovega nadrejenega. V drugih državah je praksa pokazala, da si državni uradniki igno-rance varuha ne privoščijo. To bo na nek način merilo prav-nosti in urejenosti države, seveda če bodo tudi naši državni uradniki in vsi drugi nosilci pooblastil vzeli resno to, kar bo varuh ugotovil na osnovi svoje preiskave. Če tega ne bo, potem funkcija nima nobenega smisla.« Vaše mnenje o zagotavljanju pravice do nemučenja, nezapiranja nedolžnih, če vemo, da so tu tudi organi drugačni, da so sicer državni organi s pooblastili, da pa si lahko določena pooblastila prilastijo tudi na lastno pest in izven začrtanih okvirjev? Ivo Bizjak: »Varuh ima pravico vpogleda tudi v zapore in druge ustanove, kjer je omejena svoboda gibanja. To je precej močno pooblastilo. Z zaporniki se lahko pogovarja brez prisotnosti kogarkoli od osebja. Obstaja možnost, da se mimo pobud, ki pridejo od posameznikov, preventivno de-luje in prepreči samovolja posameznih pooblaščenih oseb. Ta vidik je zelo pomemben. V zakonih imamo dokaj dobro urejene človekove pravice. Važnejše pa je, kako se zakoni uporabljajo v praksi. Gre za neposreden odnos državnega uradnika do posameznika, ki se obrne na varuha človekovih pravic. Varuh lahko državnim organom predlaga spremembe poslovanja, ki naj bi bile v smeri boljše učinkovitosti oz. boljšega odnosa do državljanov. Vsi bi se morali zavedati, da je državni uradnik zaradi državljana in ne obratno. To na splošno še ni prišlo v zavest tistih prvih in tu bo še veliko dela.« Kot minister za notranje zadeve ste imeli možnost ogleda zaporov? Ivo Bizjak: »Ne. Zapori spadajo pod ministrstvo za pravosodje. S pravosodnim ministrom sva se dogovarjala, da bi si ogledal Dob, vendar do tega takrat ni prišlo. Videl sem prostore za pridržanje v nekaterih policijskih postajah. Takrat sem dobil nekaj pritožb o urejenosti teh prostorov. Na te pritožbe sem potem ustrezno reagiral.« Potrebno je najti ustrezno pot do varuha človekovih pravic. Verjetno še pričakujete ureditev prostorov. Ljudem je potrebno omogočiti sprejemljivo pot, po kateri se vam bodo lahko pritožili. Ivo Bizjak: »Imamo začasne prostore in naslov jSloven-ska 27, Ljubljana). Ze sedaj prihaja veliko vlog, čeprav institucija varuha formalno še ni začela z delom. Zakon namreč pravi, da z delom prične takrat, ko so izpolnjeni kadrovski, prostorski in drugi materialni pogoji. Vsega tega Ivo Bizjak o svobodi govora in svobodi v tisku: »Tožbe proti novinarjem in časopisnim hišam se mi zdijo pozitivna pot, saj tako sodišče postavlja jasne mejnike in merila. Tudi sam sem tožil urednico časopisa, kjer sem bil sicer predsednik časopisnega sveta. Zaključili.smo s poravnavo, ki je bila zanje dokaj draga, pa ne bi bilo potrebno. Zadovoljen bi bil z objavo čisto skromnega popravka.« še ni, upam pa, da bo to urejeno do novega leta. Služba bo organizirana na enem mestu. Zakon predvideva, da bi bile vloge praviloma pisne. Potrebno je opisati problem, priložiti dokumente. Če zadeva ne bo jasna, bomo povprašali po dodatnih informacijah, da bi stvar lahko obravnavali. Razmišljam o tem, kako se bolj približati ljudem. Zlasti tistim, ki bi se želeli vsaj občasno neposredno pogovoriti z nekom iz te institucije. Poskusno bi se za začetek enkrat v mesecu sam (morda tudi kdo od namestnikov) za nekaj ur mudil vsaj v večjih regijskih centrih. Glede na odmev, bi to prakso nadaljevali. Izkoristiti želim vsako priložnost, da bi bil med ljudmi. Tako sem z veseljem sprejel tudi povabilo za nocojšnji večer. Ko sem bil minister, sem se s takih sre- Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah je sprejela Generalna skupščina združenih narodov že leta 1948 in v njej postavila skupna merila doseženih pravic za vsa ljudstva in vse narode. Ker pa je takrat kolonijalizem bil še krepko živ, se je kmalu postavilo vprašanje, ali imajo nekateri narodi in rase več pravice do človekovih pravic kakor drugi. Takoimenovana Dunajska deklaracija je nato (leta 1993) človekove pravice razširila še na pravico do samoodločbe, razvoja in solidarnosti, na pravice žensk in deklic, na pravico do demokracije, na pravico pripadnikov manjšin, drugih ras in domorodnega prebivalstva do drugačnosti, popolne enakopravnosti in originalnosti. Vključila je še pravice otrok do zaščite in obrambe, do izobrazbe, pavice invalidov... čanj vračal z listki v žepu. Ljudje so se pritoževali na zelo neformalen način in naslednji dan sem zahteval pojasnila. Neposreden stik je za mnoge ljudi pomemben. Za formalno preiskavo je potreben dokaj konkreten opis stanja problema. Zakon predvideva, da je treba slišati in pretehtati stališča obeh prizadetih strank. Iz dosedanje prakse lahko rečem, da bo precej takih vlog, pri katerih se žal ne bo dalo kaj prida storiti, ker bodo problemi zunaj pristojnosti varuha. Veliko pritožb je v zvezi s civilnimi pravdami. To je v rokah sodišča. Če ne gre za zavlačevanje, potem dejansko ni možno kaj prida storiti. Vsakdo, ki ni zadovoljen z odločitvijo sodišča na predhodni stopnji, ima možnost pritožbe in tukaj varuh nima pooblastil, da bi ocenjeval, ali je sodišče presodilo napak. Drugo je, če neka stvar leži več let v predalih. Jasnih kriterijev za opredelitev zavlačevanja pa žal ni. Iz dosedanjih izkušenj na prejšnjih funkcijah vem, da velikokrat zaleže že dokaj neformalno posredovanje (če se nekdo, ki ima določena pooblastila, pozanima za stanje posamezne zadeve pri organu, ki mora o njej odločati). Pogosto se zgodi, da se stvari potem odvijajo hitreje. Potujete na sestanke s kolegi iz drugih držav. Bili ste v državah, kjer je kršitev človekovih pravic bolj na formalni ravni sodbe, pravde, tožbe normalno delujočih družb. Kako si predsavljate sebe na nekoč našem jugu ali v Latinski Ameriki? Ivo Bizjak: »V dobrem mesecu in pol, odkar sem izvoljen, sem bil samo enkrat v tujini. Bil sem v Strasbourgu na prvem srečanju nacionalnih institucij za varovanje in uveljavljanje človekovih pravic. Srečal sem se z ombudsmani in šefi drugih oblik nacionalnih organov za varovanje človekovih pravic. Pogoji delovanja so različni. Srečal sem tudi hrvaškega varuha človekovih pravic, ki je bil izvoljen pred letom in pol. Nima še povsem konstituirane službe, poslovnika, namestnikov. Mislim, da je na hrvaškem, kjer žal ni mogoče izvajati oblasti na celotnem ozemlju države, to funkcijo opravljati dosti težje. Tudi v politiki bi se lahko pogovarjali o tem. Nekateri bodo sedaj pred volitvami dokazovali, da smo demokratična, pravna država, drugi bodo govorili ravno nasprotno. Mislim, da jetu-di glede teh vprašanj resnica nekje na sredini. V primerjavi z državami s 100-letno demo- kratično tradicijo smo seveda povsem na začetku. Dosti tega bo potrebno »spremeniti« v glavah ljudi in te stvari se premikajo počasi. Vedno se pojavljajo novi problemi. Nekateri akutni problemi so pravzaprav vseevropski. Veliko smo se pogovarjali o boju proti rasizmu in ksenofobiji (sovraštvu do tujcev). To je problem, kijev Evropi izredno pereč. Če se samo spomnimo dogodkov v Nemčiji (požigi naselij, kjer stanujejo tujci) vidimo zgovorno ilustracijo razsežnosti in težo tega problema. Tudi pri nas na to vprašanje nismo imuni. Tega se je treba zavedati. Evropa se je na vrhunskem sestanku Sveta Evrope lani odločila, da v okviru Sveta Evrope ustanovi posebno komisijo za boj proti rasizmu in diskriminaciji ter da sproži vseevropsko kampanjo proti nestrpnosti, usmerjeno predvsem mladini. Ta kampanja se bo začela letos decembra. V državah z daljšo demokratično tradicijo se na tem področju pojavljajo nekateri drugi problemi. To pomeni, da nalog ne zmanjka tudi v bolj urejenih državah. Poudarjam pa, da imajo države v prehodnem obdobju dodatne specifične probleme. Problem slabega gospodarskega in socialnega stanja je delika-ten tudi za institucijo varuha. Tisti, ki so imeli v prejšnjem sistemu (socializmu) zagotovljene določene pravice, jih danes nimajo več v takšnem obsegu. To se pojavlja povsod na vzhodu in to je problem, ki ga varuh človekovih pravic ne more v celoti obvladati. Socialne pravice ne spadajo med temeljne človekove pravice. Tudi tu je potrebno upoštevati načelo, da se prepreči, da bi slabo socialno stanje ogrožalo dostojanstvo posameznika. V tem primeru gre za temeljno človekovo pravico, pravico do osebnosti, do osebnega dostojanstva. Drugo vprašanje pa je problem razumevanja teh pravic. Če gledamo splošno deklaracijo o človekovih pravicah (sprejeli so jo Združeni narodi) in evropsko konvencijo o človekovih pravicah, vidimo, da so z vsako pravico povezane tudi nekatere dolžnosti. Te dolžnosti so zapisane zato, ker je vsaka pravica lahko le toliko široka, da njeno uresničevanje ne prizadene uresničevanje pravice drugega človeka, ki ima enako pravico.« Svoboda izražanja je pravica, ki se v vsaki demokratični državi postavlja v ospredje. Ravno v zvezi z vprašanjem nestrpnosti, diskriminacije, sovraštva do tujcev, se hitro po- NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 stavi vprašanje zlorabe te pravice. Kje je meja, kaj storiti in kako preprečiti zlorabo? Ivo Bizjak: »To je dokaj de-likatno vprašanje, še posebno za države »obnovljene« demokracije. Na velik odpor in nerazumevanje bi naleteli državni organi (odkrivanja in pregona), če bi nekoga ovadili zaradi razširjanja rasnega ali drugega sovraštva. Res, da je to dejanje z našo ustavo prepovedano, je pa težko določiti, kje je meja med svobodo izražanja in zlorabo pravice svobode izražanja. To je pereče vprašanje za organe številnih držav. Pomembno je, da vemo, da pravice sežejo tudi do dolžnosti.« Problem Romov je kroničen. V grobem poznate dejstva, ta so jasna tudi domačinom. Krško polje je na robu spopada zaradi preselitve romske skupnosti v bližino ene izmed vasi. Ob tem se je seveda treba pošteno vprašati tudi, kdo izmed nas želi imeti 500 metrov od svojega naselja romsko skupnost. Verjetno bi kaj hitro prišli do spoznanja, da smo tudi Slovenci hudi rasisti. Ni pa to vse. Slej ali prej se bo začela slovenska družba odločneje deliti na bogate in revne. V tem primeru bi se lahko varuh človekovih pravic našel v neljubem položaju, ker bo videl, da se dogaja krivica, ni pa nujno, da bo to dohajanje kot krivica zapisano tudi v njegovih zakonih in pooblastilih. Ivo Bizjak: »Dobivam precej pisem, kjer ljudje tožijo nad svojim slabim socialnim stanjem. Nimam pristojnosti, da bi odobril kakršnakoli sredstva. Nameravam pa na osnovi konkretnih primerov preveriti, kako posamezni socialni mehanizmi delujejo. V zvezi z vsakim takim primerom zahtevamo od centrov za socialno delo (kot državni organi so ti v največji meri zadolženi za reševanje in spremljanje socialne situacije), da dajo informacijo o vsakem posameznem primeru. Če si upam malo napovedovati vnaprej, se bojim, da bom v nekaterih primerih naletel na to, da ustrezen državni organ ne bo imel ustrezne informacije o konkretnem primeru ali da se v okviru obstoječe zakonodaje ne bo dalo pomagati. Tu sta dve možnosti. Če je takšnih primerov več, bo potrebno razmišljati o tem, da se uvede nek nov socialni mehanizem. Če je primer redkejši, imamo humanitarne organizacije, ki skušajo odpraviti ta nesoglasja. Lahko se bo zgodilo tudi, da se bo kak posameznik obračal na ustrezn organ, pa ga tam ne bodo poučili, da ima še kakšno možnost in pravico. Koliko bo takih primerov in v katerem delu Slovenije, ne bom napovedoval. Svojo nalogo vidim v reševanju teh problemov. Vse skupaj bo dalo precej jasno sliko o tem, katere mehanizme bi veljalo spremeniti, izboljšati in dopolniti, da bi bilo spoštovano načelo, po katerem naj zaradi socialnega položaja ne bi bil nihče prizadet v svojem dostojanstvu. Prepričam sem in to tudi poudarjam, da glede nestrpnosti Slovenci nismo imuni. V politiki se je to (primitivno) čustvo pogosto zlorabljalo. Na tem so se gradili nekateri politični programi ali vsaj taktika in to je vredno vsega obžalovanja. Všeč mi je misel: »Ne smemo biti toliko tolerantni, da bi dopuščali netolerantnost«. Človek ima svoje pravice, svoje dostojanstvo iz tega, da je, ne iz tega, da je nekaj (po narodnosti, barvi kože, poklicu, imetju). Obstaja cel kup organizacij, ki bi lahko prispevale k temu, da bi bili bolj strpni do vsakršne drugačnosti. Vsi smo zelo širokosrčni, ampak »samo nekje daleč stran od mene«. To je problem morale, mentalite-te, miselnosti. Mislim, da bo treba najti način, kako sprejemati vsakršno drugačnost, kako s tem živeti, kaj naj bi država naredila v tej smeri.« Našemu gostu očitno ni bilo ravno všeč, da ga je voditelj srečanja uvrstil v »srednjo starostno skupino«, a je to negalantnost vendarle sprejel le z zelo rahlim in obzirnim protestom. Ivo Bizjak o spominih na otroštvo: »Rojen sem v Kranju. Ves čas sem živel na vasi in od tu izhajajo številna mladostna doživetja. Imeli smo majhno kmetijo, od katere se ni dalo živeti. S tem je povezan spomin na to, da smo precej delali. Oče je bil nekoliko starejši, kmalu je zbolel in in tako sem postal najstarejši za delo sposoben moški pri hiši. V Kranju sem obiskoval gimnazijo. Kasneje sem študiral matematiko. Naučil sem se precej jezikov. Nemščino sem se učil v osnovni in srednji šoli, ruščino kot drugi tuji jezik v gimnaziji in ker sem se začel ukvarjati z računalništvom, sem se preko tečajev naučil še angleščino. Leta 1990 sem se začel strankarsko udejstvo-vati. Ste imeli ob prehodu na nove funkcije veliko težav z uvajanjem v pravniški sistem? Ivo Bizjak: »Kot matematik sem v svoji prvi službi padel med računalnikarje. Naučil sem se pristopiti k problemu na organiziran način, zelo formalizirano. To je pristop, ki je uporaben pri zelo različnih problemih. Mislim, da je pri obravnavi pravnih vprašanj strogo formalizirano razmišljanje zelo pomembno.« Vas veseli ta menagerski element, to »plavanje« med problemi in ljudmi? Ivo Bizjak: »Nisem ravno človek, ki bi iskal probleme, toda na to gledam tako, da so problemi zato, da se jih reši. Dejstvo je, da sem se s poslovnimi odnosi srečal tudi prej, saj smo v podjetju imeli opravka tudi s strankami — kupci. Če bi moral opravljati neko rutinsko delo, mi to ne bi bilo všeč. Upam, da mandat šestih let za varuha ni predolg. V študentskih letih ste bili v različnih klubih, skupinah, ukvarjali ste se tudi z novinarstvom. Ivo Bizjak: »Res je, da sem malo tudi pisal. Predvsem pa sem študentska leta vzel kot leta, ko bi se človek moral še malo »oblikovati«. V času študija sem živel v Ljubljani. To je bilo povsem načrtno, ker sem misli, da je potrebno izkoristiti možnosti, ki jih študentski čas daje in mislim, da sem ta leta bogato izkoristil. Ob študiju sem se naučil marsičesa in to mi je kasneje prišlo prav.« Imate štiri otroke. Koliko časa vam vzamejo oz. koliko časa imate ob vsem zanje vi? Ivo Bizjak: »Najmanj časa sem imel, ko sem bil notranji minister, vendar sem skušal čas, ki sem ga preživel doma, kar se da intenzivno uporabiti za otroke. Ko pridem domov, časa zase nimam.« Ste sposobni popolnoma pozabiti na službo? Ivo Bizjak: »Do neke mere že. Mislim, da imam še vedno dobre živce in da razmeroma dobro spim v času, ki mi je še preostal za spanje.« Šport, rekreacija? Ivo Bizjak: Kolikor se le da. Da se pa malo. V srednjih letih se človek hitro zasedi. Zelo rad hodim v hribe. Nad domačo vasjo je Stožič in 1400 metrov višinske razlike prehodim v dveh urah. Moram prizanti, da včasih minejo tedni, tudi meseci, ko nimam časa za takšne pohode. M i pa ta vzpon predstavlja merilo. Če se zavleče dlje, kot bi se smel, že vem, da je nekaj narobe in da je treba poostriti tempo vzponov.« Možnost postavljanja vprašanj smo dali tudi gostom na »Odprtih straneh.« Zdravko Kovačič, predsednik društva »ROM« Krško: »Kaj menite o javno izrečenih grožnjah, da bodo Rome na novi lokaciji, ki jim jo je določila krška skupščina, zažgali skupaj s hišami in gozdom, ki je na tej lokaciji? Ivo Bizjak: »To je vsega obžalovanja vredna izjava. Kaže na precejšnjo nestrpnost. Mislim, da se da o stvareh pogovarjati na drugačen način. Pogovarjati se z grožnjami, ne pomeni pogovarjati se. Če se zaradi kakršnekoli različnosti postavimo v stališče »tega pa nočem videti«, potem je to situacija, ki nima konca. Če bi tovrstnemu gledanju (grožnjam) pritrjeval, potem jutri neka skupina ljudi ne bo prenesla druge in to preprosto vodi v eskalacijo. Problem romov je poseben problem. Mogoče je hujši kot problem reševanja narodnih manjšin. Potrpežljivo bo treba iskati rešitve. Dobra rešitev pa se lahko najde le, če sta v iskanje vključeni obe strani.« Ivan Mirt: »Ali spada v področje reševanja človekovih pravic tudi prizadetost posameznika oziroma skupine prebivalcev zaradi onesnaženosti okolja (jedrski odpadki, hrup, prah, smrad). Koliko lahko kot občan pričakujem od države oziroma institucije (ki ni vladna), da ga zaščiti?« Ivo Bizjak: »Pri reševanju varovanja pravice do zdravega okolja ima varuh samo možnost, da nadzira delo dr- no, samoiniciativno uprli vsiljevanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnega odpada v lasno okolje. Kaj torej menite o primeru Kališevca, kamor so državne institucije brez preverjanja družbene spre-jemljivosti vsiljevale jedrske odpadke?« Ivo Bizjak: »Pravite, da so se ljudje na Kališevcu normalno uprli. Če bomo tako ravnanje jemali kot normalno, potem ne vem kam bomo prišli v pravni državi. Mislim, da ni dobro reševati problemov po 'zakonu ulice'« Danilo Siter: »Krško podjetje Videm je v stečaju. Zaradi politike vodilnih bo mnogo ljudi izgubilo službo, tudi možnosti vlaganja certifikatov niso imeli. Zaradi napak, storjenih v preteklosti, kaže, da smo ob veliko podjetje in da niti krivca za to ne bomo mogli najti. Morda bi sodne procese lahko obnovili ali pa nekatere odločitve lahko obrnili v prid Aleksander Gelb: »Ali se lahko begunec, ki smatra, da somu kršene človekove pravice, obrne na varuha človekovih pravic v Sloveniji?« Ivo Bizjak: »Načeloma da, če so mu kršene pravice s strani organov te države. Situacija beguncev je že dolgotrajna in postaja resna, čeprav je takrat, ko smo jih sprejemali, kazalo, da prihajajo sem le za kratek čas. Trenutno še ni videti možnosti integracije beguncev v slovensko družbo, saj ima ta sama dovolj problemov. Ta problem morajo reševati drugi državni organi, ki morajo skupaj s pomočjo mednarodne skupnosti in mednarodne organizacije zagotavljati ustrezne pogoje za bivanje teh ljudi. Če bi jim bile kršene pravice s strani države, je moja dolžnost, da kršitev obravnavam.« Aleksander Gelb: »Kako boste dosegli objektivnost pri odločanju o tem, katere vloge žavnih organov, ki so pristojni za uresničevanje zakonov in predpisov s tega področja. Imamo ustrezno inšpekcijo in upravne organe, ki izdajajo različna dovoljenja (lokacijska, gradbena), npr. izdajajo dovoljenja za razne javne prireditve, določi se tudi kakšen hrup je dovoljen. Delovanje in ukrepanje vseh teh organov je vse, kar lahko storimo in to bomo tudi počeli. Varuh ni institucija, ki bi lahko sama zase nekaj storila, skušali pa bomo zagotoviti, da bodo vsi tisti, ki so po zakonih poklicani in zadolženi za to, da nekaj storijo na določenih področjih, to tudi storili in opravili.« Danilo Siter je najprej pojasnil, da sta bila v študentskih letih z Ivom Bizjakom sostanovalca (»cimra«, kot se reče v študentskem žargonu): »Lani smo imeli t.i. primer Kališe-vec, kjer so se ljudje, normal- zaposlenim ljudem v Vidmu, če bi se dokopali dokumentov, ki so sedaj nedosegljivi. Glede na to da ima ombudsman možnost, da pride prav povsod, sprašujem, ali ima možnost, da pomaga tudi pri iskanju takih obremenilnih dokumentov?« Ivo Bizjak: »Delavcem v propadlih podjetjih ne morem obljubiti nič posebnega. Sprejeli smo zakon o privatizaciji, ki naj bi delavcem v manj uspešnih podjetjih dajal možnost dobiti delež lastnine preko investicijskih skladov. Osnovno načelo varuha je načelo zakonitosti. Rešitve bo treba iskati v okviru obstoječega pravnega sistema. Imamo sindikat in verjetno še kak organ ali službo in ti lahko sami storijo marsikaj, ne pa, da ves čas iščejo nekoga, ki bo kaj storil zanje ali namesto njih.« i obravnavati oz. v katerih posredovati ali jih zavrniti kot neustrezne.?« Ivo Bizjak: »Zakon določa, kdaj se vloga zavrne: če je nepopolna in če je preteklo preveč časa od domnevne kršitve. Drugače je treba najprej zbrati dovolj informacij in se nato odločiti, ali se bo preiskava začela ali ne. Zahtevati bom moral informacije organa, ki je domnevno kršitev povzročil, pa tudi od posameznika, ki se bo pritožil. Oboje bo vplivalo na mojo odločitev. Boljše pa je z obravnavo pričeti in jo kasneje, če je to potrebno, prekiniti.« Seveda pa se Ivo Bizjak zaveda, da je težko biti strokovnjak za vse in da tudi njegovi pomočniki (predvideva, da bodo štirje) ne bodo mogli biti izvedenci za vsa področja, kamor segajo kršitve človekovih pravic. (Ika) Eros v vojni svetov Ob TV nadaljevanki Sever in Jug Sever in Jug (posneto 1986, ponovitev TVS oktobra '94) je tako rekoč šolski primer dobre televizijske nadaljevanke. Ma-šinerijo štiriindvajsetih nadaljevank po 45 minut poganja ameriška vsestranska profesionalna korektnost. Posamezni obroki tega industrijsko-medijskega »pravljičarskega mamila« so zanesljivo dozira-ni po fabulativnem načrtu, povzetem po romanu Johna Ja-kesa s temo »gone with the wind« ali »v vrtincu«. Zgod-barsko pleteničenje se opira na trdne konstrukcijske principe: državljanska vojna ned abolicionističnim severom in secesionističnim jugom ZDA, vsako stran zastopa ena značilna družina, vsako družino nekaj preprosto izrazitih posameznikov, ki so zapleteni v najrazličnejše odnose v razponu od ljubezni do sovraštva. Osebe, situacije in dialogi so neredko nesramežljivo kli-šejski, tako rekoč stripovski, obrati in »presenečenja« občutno skonstruktuirani, vendar navzlic vsem medijsko pogojenim poenostavitvam in omejitvam zadeva učinkuje gledljivo, ves čas po svoje »napeto« in kot celota preraš- ča v nedvomno dramatično, zgodovinsko, glede na prostor in čas utemeljeno, slikovito, prepričljivo in gledalcem po vsem svetu dostopno varianto neke nacionalne epopeje. Tako se to dela! V (vizualnem) tekstu je torej zagotovljeno ugodje za najširše množice. Kot vsak soliden populistično žanrski (v tem primeru gre za žanr družinske sage) izdelek pa tudi Sever in Jug omogoča določene vdore »višjega«, bolj kritičnega »užitka«, in sicer skozi nekatere tako rekoč provoka-tivne razpoke v svoji na prvi pogled povsem gladki tekstu-ri. V tem smislu se ponuja predvsem žensko vprašanje sredi izrazito patriarhalnega, zaradi politično-ekonomskih problemov notranje razklanega sveta. To »žensko vpraša- nje« predstavljajo predvsem štiri junakinje: Virgilia, Made-line, Ashton in Brett. Vse so v tesnih zvezah z glavnima junakoma nadaljevanke: Orry-jem Mainom kot predstavnikom južnjaških kmetovalcev in lastnikov sužnjev ter Geor-gem Hazardom kot predstavnikom severnjaških industrial-cev (morda niti njuna priimka nista povsem naključna: za nacionalno ekonomijo bi bil kmetovalec »glavni«, industri-alec pa je utelešenje tveganja). Virgilia je Georgova sas-tra, Madeline je Orrvjeva velika ljubezen (poročena i drugim), Ashton in Brett sta Qrryje-vi sestri (prva temnolasi hudi-ček, druga svetlolasi angel). Ključnega pomena je Virgilia, do fanatičnosti odločna aboli-cionistka, ki s poroko z ubež-nim črnskim sužnjem povzro- či središčni razdor med dotedanjima velikima prijateljema Orrvjem in Georgeom. Politič-no-ekonomska nasprotja v socialnem kontekstu tako sov-padejo z izrazito erotično zvezo med izjemno svojeglavo žensko in osvobojenim dru-gorasnim hlapcem, ki mu v očeh južnjaških posestnikov pripada zgolj status dvonožne živali, kar je v določenem smislu tudi »edini ustrezni« status ženske v radikalno patriarhalni družbi. Tega politič-no-erotičnega (historično-hi-steričnega) vidika nadaljevanka seveda ne mora globlje tematizirati, ker se ji mudi naprej po vrtoglavih fabulističnih tirnicah. S črnstvom je do ene četrtine krvi »kontaminirana« tudi Madeline, ki jo predstavlja edina v tej nadaljevanki nekoliko problematična igralska za- sedba: Lesley-Anne Down se je kot zrela lepotica zlasti na začetku prav očitno z vso poklicno rutino trudila nastopati kot dvajsetletnica. Upravičeno je s svojo vlogo zaslovel mladi Patrick Swayze kot Orry, docela prepričljiv v vsakem, tudi »praznem« detajlu. James Read kot George mu je partner, kar se je najbolj pokazalo v devetem nadaljevanju, ko sta ob Virgilijenem »ženskem izzivu«, ki se razkriva kot neločljiv spoj polite-konomije in erotizma, nakazala arhetipsko-mitski spopad med obdelovalcem zemlje in pastirjem; za prvega je ugodnejše južno podnebje, drugi je nomad s severa... Državljanska vojna je spopad med svetovi znotraj ene države. (Ivo Antič) 10 RAZVEDRILO NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 MODNI KOTIČEK Danes bi vam rada opisala, kako narediti enostavno krilo iz pletenine. Model je sestavljen le iz dveh pravokotnih delov pogubne širine (odvisno od širine krila), v pasu pa si bomo prisile kar okrasno elastiko, široko 4 cm. Za ta model potrebujemo eno dolžino materiala (model ni pretirano širok), lahko pa vzamemo dve dolžini blaga (model bo mnogo širši). Ko si merite dolžino krila, morate k tej dolžini prišteti še dodatek za šiv v pasu — 1 cm —in dodatek za rob dolžine 2-4 cm. Nato si pripravimo šivalnik, napeljemo sukanec, uredimo vezavo (preizkusimo jo na enaki tkanini), nastavimo dolžino vboda za sestavni šivv 2—2,5 mm. Ob navdarnem ši- , vu izdelamo sestavni šiv. Na začetku in koncu šiv pričvr-stimo. Vsak rob tkanine ločeno obzankamo. Šiva razlika-mo, obzankamo dolžino in pas. Na dolžini zalikamo rob in ga izdelamo s skritim robnim vbodom, kot prikazuje skica. n .Kfivnvifl IWcm SPEDNll DEL ZRDNU DEL Tako na materialu označimo enostaven kroj. S črtkano črto so označeni dodatki za šive. Nato po črti skrojimo. Sledi ročno sestavljanje stranskih šivov z navadnim vbodom. Ta šiv izdelamo ročno z navdarkom. Z iglo, v katero je vdeta enojna nit z vozlom na koncu, prebadamo dve plasti blaga istočasno. Da se plasti ne premikata, ju prej spnemo z bucikami po označeni liniji šiva. Dolžina navadnega vboda je 6—10 mm. Zapognjeno tkanino držimo v roki in z iglo prebadamo zgornjo plast, nato iglo poševno zabodemo v spodnjo plast. Šivamo rahlo in delamo kratke vbode. Nato pripravimo elastiko. Dolžino določimo na podlagi obsega pasu (odre-žemo vsaj 5 cm krajšo). Lahko pa rečemo, da je dolžina elastike odvisna od njene raztez-nosti. Elastiko z bucikami pripnemo na stranskem šivu na sredini spredaj in zadaj. Se-stavljalni šiv elastike je na sredini zadaj. Nato jo s cik-cak šivom, ki je bolj elastičen, prišijemo v pas. Pri šivanju pazimo, da je elastika enakomerno raztegnjena in da se tkanina ne izmakne izpod no-gice. Na koncu šiv zatrdimo, sukanec pa odrežemo. Krilo še končno polikamo (pazimo, da ne likamo po elastiki, ker dobi lesk in se lahko poškoduje elastičnost niti). Krilo je gotovo, lahko ga pomerimo. Pa veliko uspeha pri izdelavi! (Vida Hiršelj) >Z LOJTRCO POD OKENCE« Od 16. do 19. ure torek, 22. 11. 1994 1.(2) Srečno, srečno — Fantje treh dolin 2. ( 1) Valček za vaju —Miro Kline 3. ( 3) Jesen življenja — Tone Čuček 4. ( 4) Nocoj si povejmo — Zasavci 5. ( 5) Ne joči — Franc Mihelič 6. ( 6) Nocoj praznujemo — Franc Korbar 7. (15) Stara vrba — Slavček 8. (12) Kjer se prebuja Slovenija — Henček 9. (10) Še midva — Dan in noč 10. (7) Trmasti vasovalec — Trio Svetlin in Marjana Izžrebana nagrajenka: Tilka Turšič Župeča vas 54, Cerklje ob Krki l\^copoL75 KliEJEN VJA-KAK. KRAJ OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU WSIK SLA, \NASIAM \dENARNA \FnVAE- K/S/K. \uueuj. AFRoDi-Te v/sta/Jo- W i* SOLHDE MOŠKO IME JURIJ AUTINON] NOVAK- DAMJAN JUG0SL RAblO-TBLEV/Z \NSJSTMt. KAMEMB 2cbA \NAUOE-VANJE \GESLA SLEČ STROK IA EKOLOGIJO AMER. LETMS. MUŽM DEŽEN, &RŠČ ms s«? >>RI JUH- \ZW01ŽL KOMAN EMILA ZOLtm ftlEKSAN verski IZEFOKM DROG IGftlR ŠT/MAC AK&AR VELA 7A TI \OR2ElE Vatooisr SLOVEN NAŠ GLAS ARGENT MESTO V&DfMOE M0SKO IME TA-NTAL IGRALUA KARTA PAPIGA NIN METER. KEMIČNI ELEMENT CAT) VEL. RAS ŽUPAN Vnemama)] GR3K/ filozof &oybsw PRESTOL raAčA zrsz O&CEKE SL REŽISER, SLAVKO ,OSEŽ,NI ZAIMEK. SKfMDlJ GOJITEV PIJAČA IZ RUMA ČEŠKI SRAM K imm\ ZVOK. TCŠKCOŠA |S4/wa* SN1ŠKI STIK konec \POLOrOKA\ KONICA Arfjneej KOLA S. SRČClS. vejbMJA^ LATVIJA SmNUA tSAZiL MčSTO ŽVEPLO STRICE VAŽEMA uov'94- VILIP. NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 ŠPORT IN REKREACIJA 11 ROKOMET Večer rokometa v Sevnici RK Lisca Sevnica — člani (Foto: B. C.) Sevnica, 16. novembra — Tradi-coinalna sevniška panoga rokomet oz. njeni privrženci so s predstavitvijo rokometnih aktivnosti počastili pridobitev nove športne dvorane, ki so je pridobil ne dolgo tega. V okviru prireditve Večer rokometa v Sevnici so se predstavile vse selekcije, ki delujejo pod okriljem RK Lisca. V sezoni 1994/95 predstavljajo kraj pod Lisco naslednje selekcije: mlajšh dečki (letnik 1982 in mlajši, 1984 in mlajši), starejši dečki (letnik 1980 in mlajši), kadeti (letnik 1978 in mlajši), člani, ki nastopajo v drugi državni ligi — vzhod, mlajše in starejše deklice in kadetinje (letnik 1979) ter članice, ki tekmuieio v drugi drugi državni ligi — jug. Na večeru rokometa so se predstavili tudi veterani iz časov, ko je bil RK Sevnica v drugi jugoslovanski ligi. V pozdravnem nagovoru je predsednik upravnega odbora RK Lisca Vili Glas med drugim povedal: »Našo prireditev so s svojo prisotnostjo počastili predstavniki rokometne zveze Slovenije, sodniške in trenerske organizacije, sponzorji kluba, člani gradbenega odbora, predstavniki javnih medijev ter trikratni državni prvaki RK Pivovarna Laško.« Ob koncu večera rokometa so člani RK Lisca pomerili v prijateljski tekmi z ekipo Pivovarne. (Galex) Prijateljska tekma RK Lisca Sevnica: RK Pivovarna Laško 19:31 (10:12) Sevnica, 16. novembra — V prijateljski tekmi so se sevniški rokome-taši dostojno kosali državnim prvakom in se v nobenem trenutku niso predali. V prvem delu so domači še držali korak s pivovarji, v drugem delu pa se je premoč gostov izrazito pokazala. Vseeno pa velja pohvaliti vse igralce RK Lisca za borbeno in kvalitetno igro, še posebej pa je izstopal Sečki, ki je šestkrat premagal celjske vratarje. Z odličnimi obrambami pa sta se odlikovala tudi domača vratarja Senica in Godec, ki sta na trenutke napadalce gostov spravljala v obup. RK Lisca: Senica, Godec, Novšak 1, Teraž, Mijovič 2, Šunta 2, Povše, Plazar 1, Gabrič, Sečki 6, Lupše 2, Simončič 4, Jug 1, Marcola, Sirk (Galex) Prva slovenska liga RK Pivovarna Laško : RK AFP Dobova 31 121 (16:10) Celje, 19. novembra — Ekipa AFP Dobove je na gostovanju pokazala eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu. Še posebej sta se odlikovala vratar Denič in strelec Glaser. Rezultat bi lahko bil bil še ugodnejši, vendar so bili Dobovčani v napadu premalo pazljivi, saj so po nepotreb- nem izgubili sedem žog, kar so hitri domačini kaznovali z zadetki. RK AFP Dobova: Denič, Oapo 3, Mijačinovič 6, Voglar 1, Ogorevc, Petrič, Žibert 1, Glaser 5, Kranjc 2, Kekič, Stojakovič 2, Kuhar. (Jože Arh) Druga slovenska liga RK Ormož: RK Interier Krško 18:23(9:14) Ormož, 19. novembra — Igralci Interierja so dosegli še eno pomembno zmago in tako ostajajo še vedno v vodstvu druge slovenske lige. Po iz-enačem začetku so Krčani povedli z rezultatom 10 : 5 in razliko do konca tekme obdr- žali. Najboljša sta bila vratar Imperl in krožni napadalec Keše s šestimi zadetki. RK Interier: Imperl, Papež 2, Keše 6, Kukovica, Levičar, Deržič S. 3, Mašič, Deržič 1.4, Urbanč D. 1, Bogovič 7, Kozo-le. (Jože Arh) RK Lisca Sevnica t RK Bakovci 33:25(14:9) Sevnica, 19. novembra — V sevniški športni dvorani so pred številnimi ljubitelji rokometa bolje začeli gostje, vendar je kmalu postavil stvari na svoje mesto odlični domači vratar Senica, ki je v prvem polčasu spravljal goste v obup. Obranil je kar 16 sfrelov. K zmagi Sevničanov je pripomogla tudi hitra in učinkovita igra v napadu, v kateri se je izkazal Sečki. Tudi v drugem delu Sevničani niso dopustili borbenim gostom, da bi se približali na manjkot štiri zadetke. RK Lisca: Godec, Senica, Ha-džiali, Mijovič, Sunta 1, Rantah 3, Plazar 1, Novšak 4, Sečki 10, Lupše 7, Simončič 7, Jug. (Galex) Dopisujte v Naš glas Prva violina sevniškega rokometa — Sečki (Foto: B. C.) Streljanje Rezultati 3. kola — puška: SD Ljubo Šercer Ljubljana—SD Leskovec 1687_: 1693 (Koritnik 551, Bencin 559, Župane 583). SD Heroja Maroka Sevnica — Ormož 1629 : 1665 (Petrin 521, Umek 511, Hrovat 557). Rezultati - pištola: Kruno Brežice — Kranj 1595:1624 (Sotler 542, Fe-renčak 527, Seiko 526). Heroj Marok Sevnica — Domžale 1610 : 1553 (Ognjenovič 538, Mirtelj 529, Ajster 543). (Jože Arh) Hrastnik, 19. novembra —Druge tekme za Pokal Prijateljstva se je udeležilo 30 ekip in 5 ekip deklic oz. 122 tekmovalcev in tekmovalk. Ekipa Leskovca je zasedla 4. mesto, med posamezniki pe je Boštjan Arh osvojil 2. mesto. Rezultati ekipno: Tabor Jezica (534), Olimpija (520), Žalec (511), Leskovec (509). Rezultati posamezno: Dovč (182, Arh (181), Trifunovič (180), 17. Zorko Matej (170), Zorko Mišo (167), 58, Arh Gašper (160). (Jože Arh) Ljubljana, 19. novembra — Na prvem kontrolnem tekmovanju za sestavo strelske reprezentance Slovenije je nastopilo sedem leskovških strelcev in trije Brežičani. Uspešen je bil Dejan Župane, ki se je z drugim mestom že zagotovil mesto v državni reprezentanci za dvoboj s Hrvaško, ki bo decembra. Rezultati puška — mladinci:_Žni-daršič (585), Župane (576), Žižek (574), 19. Koritnik (547), 22. Zorič (538), 25. Fridl (531), 27. Mlakar (525). Med mladinkami se je Grab-narjeva uvrstila na 5. mesto (364), na 12. mesto pa se je uvrstila Arhova (350). Med člani je Bencin zasedel 34. mesto s 555. krogi. V kategoriji pištola je med člani Sabadoš (Kruno) zasedel 26. mesto, med mladinci pa je Ferenčak osvojil 4., Sinka pa 12. mesto (oba Kruno). (Jože Arh) PLES Slovenske Konjice, 20. novembra — Prvega letošnjega ratingturnirjav športnih plesih, ki ga je organiziral plesni klub Pingi iz Maribora, se je udeležilo tudi sedem parov krškega kluba. V močni absolutni slovenski konkurenci sta najboljši rezultat dosegla pionirja Jaka Piltaver in Tina Korber v standardnih plesih z 12. mestom ter mlajša mladinca Sebast-jan Vodlan in Urška Klakočar z 7. mest.im v latinskoameriških plesih. (Galex) Krško, 15. novembra — Na ustanovnem občnem zboru posavskega plesnega kluba Lukec so se odločili, da se bodo na začetku ukvarjali izključno s športnim plesom in da bodo delovali na posavskem področju in širše. Prisotni so za dobo enega leta izvolili petčlanski upravni odbor: za predsednico Marijo Stopinšek.za predsednika Jožeta Piltaverja, za sekretarko in blagajničarko Sabino Zakšek, za predstavnika tekmovalcev Bojana Klakočarja, za člana Ivana Albrehta. Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik Franc Curhalek ter člana Dušan Vodlan in Mira Prah. Predsdnik nadzornega odbora je Dušan Sečen, člana pa Anica Antolovič in Milan Semec. Klub bo strokovno in organizacijsko sodeloval z agencijo Lukec - plesno šolo in ima poudarek na tekmovalnem plesu. (Galex) Kolesarstvo V tekmovanju za Zlato kolo se je Igor Kranjc iz Brestanice, ki vozi za Rog, z 48 točkami uvrstil na 2. mesto, takoj za Sandijem Papežem. Priznanja je podelil slovenski predsednik Milan Kučan. (Galex) Gimnastika Mali nogomet Učenci OŠ Dobova občinski prvaki Dobova, 14. novembra — V športni dvorani OŠ Dobova so izvedli zaključni del občinskega prvenstva v malem nogometu za učence 7. in 8. razredov osnovne šole. Med ekipami štirih šol, ki so se uvrstile v finale, so bili najboljši učenci OŠ Dobova. Ob bučni podpori svojih navijačev so v odločilni tekmi po streljanju enajstmetrovk premagali ekipo OŠ Velika Dolina in se tako uvrstili na področno tekmovanje. Po končanem tekmovanju so podelili diplome in praktične nagrade prvim trem uvrščenim ekipam ter proglasili najboljšega strelca, igralca in vratarja. Diplomo za najboljšega strelca in hkrati tudi igralca je dobil Niko Brcen (OŠ Velika Dolina), za najboljšega vratarja pa so proglasili Davorja Pintariča (OS Dobova) Rezultati posameznih tekem: OŠ Dobova —OŠ Dobova0:1, OŠ Velika Dolina — OŠ Pišece 6:1, OŠ Brežice — OŠ Pišece 4 :0, OŠ Dobova — OŠ Velika Dolina 2:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Dobova, 2. OŠ Velika Dolina, 3. OŠ Brežice, 4. OŠ Pišece. (M.Z.) Nogomet Po 10 kolih brežiške občinske ma-lonogometne lige je na vrhu še vedno ekipa športnega društva Studenec in Športnega društva Selo. Izidi 10. kola; Fenix — Orlica 5:3, Blisk — Studenec 1 :16, Sela — Dobova 3:3, Artiče grad — Hiša Cepin 3 : 8, Slo-venc — Sony 4:1. (Galex) KOŠARKA KK Interier Krško : KK Kraški zidar 71 :58 (30:30) Leskovec, 18. novembra —V prijateljskem srečanju so igralci Interierja nastopili močno oslabljeni, saj je poleg temnopoltega Stevensa manjkal tudi Ademi, ki je z mlado reprezentanco na turneji po ZDA. Kljub temu je ekipa pokazala zavidljivo igro, predvsem v odločilnih trenutkih, ko so z dobro obrambo onemogočili nasprotnika. Tokrat je bil še posebej razpoložen za igro Kraljevi, ki je odigral celo tekmo in dosegel 23 točk ter imel 19 uspešnih skokov v napadu in obrambi. Zmaga je bila več kot zaslužena. KK Interier: Rozman 2, Lučev 5, Bordelius 6, Avsenak Krajcar 10, Vego, Zaturovski 11, Santelj 3, Kraljevič 23, Samar 11. (Jože Arh) Športni napovednik 23. novembra ob 19,30. uri — OŠ Leskovec Prijateljska košarkaška tekma KK Interier: KK Benston (HRV) 25. november — kegljišče Term Čatež V okviru akcije Razgibajmo življenje — občinsko rekreativno tekmovanje v kegljanju 26. november ob 20. uri — OŠ Sevnica RK Lisca : RK Krog 26. november — OŠ Dobova RK AFP Dobova : RK Primorske novice ! 26. november — Telovadnica Sokola 23. Holvev memorial — II. kvalifikacijska tekma za nastop na DP 1995 za dečke, deklice, kadetinje in kadete. Svečana telovadna akademija Brežice, 18. novembra — V športni dvorani pri OŠ v Brežicah je potekala svečana telovadna akademija ob 90-letnici telovadnega društva Sokol Brežice, na kateri so se predstavili telovadci in telovadke TD Sokol Brežice ter brežiški športni razredi, telovadke Hrvatskega Sokola iz Brežic, ritmične gimnastičarke z Vrhnike in slovenska moška gimna-stična reprezentanca na čelu z evropskim prvakom Aljažem Pega-nom. Med vsemi povabljenimi gosti sta na častni tribuni sedela tudi Lojze Kolman in starosta slovenske gimnastike Leon Štukelj, ki si je z zanimanjem ogledal telovadno akademijo. Najstarejši olimpijec na svetu je impresioniran nad tem, kako množično se mladi ukvarjajo s telesnimi gibljivostmi. Na vprašanje radijskega kolega Renata Zorka o perspektivi mladih telovadcev je povedal Leon Štukelj naslednje: »Glede na to, kar sem videl danes, je možno, da se uvrstijo v sam vrh tega športa. Potrebno bo še marljivosti, ambicije in seveda resne vztrajnosti. Kako bo, pa je težko napovedati. Dane so jim vse možnosti, d* se uveljavijo, če bodo marljivi.« Po svečani akademiji je bila v galeriji Posavskega muzeja Brežice otvoritev razstave z naslovom 90 let Sokola in športne vzgoje v Brežicah, ki jo je s sodelavci pripravil in predstavil Marjan Gregorič, odprla pa predsednica brežiškega Sokola Mi-mica Avsec. Več o Sokolu in njegovem delovanju v eni prihodnjih številk. (Galex) Slovenska moška gimnastična reprezentanca (Foto: B. C.] Sevnica, 20. novembra — Na predzadnjem hitropoteznem turnirju ŠK Milana Majcna Sevnica za mesec november 1994 je izmed 13. tekmovalcev zmagala mojstrski kandidat Martin Povše (11 točk) Sledijo: Zvonko Mesojedec (10), Janko Blas (8), Gvido Šorli (7), Iztok Blas (6), Mojca Grilc (6) itd. Zanimivo je bilo, da je Povše izgubil le s tretjevršče-nim Jankom Blasom ter da bi Meso- jedec še lahko zmagal, če bi v zadnjem kolu premagal Povšeta. Skupni seštevek po 11 turnirjih: Povš-i! 157(11 turnirjev), Mesojedec 148 (11), Kuzmič 146 (10), Janko Blas 117(9), Derstvenešek103(11),Kol-man 97 (10), Kranjec 88 (6). Zadnji letošnji mesečni turnir bo 18. decembra ob 9. uri v prostorih ŠK Milana Majcna v domu TVD Partizan Sevnica. (Galex) Plavanje Celje, 20. novembra — Devetega tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga za pokal mesta Celja se je udeležilo 278 plavalcev in plavalk iz 26 klubov iz sedmih držav. Nastopili so tudi krški plavalci in dosegli naslednje vidne uvrstitve: mladinci — 200 m prosto G. Povhe 4. mesto, B. Bizjak 9. mesto: 200m prsno M. Čargo 2. mesto; 200m hrbtno B.Bizjak 4. mesto, M.Kerin 7. mesto; 400m prosto G. Povhe 5. mesto; 100m prosto G. Povhe 3. mesto; 10Om delfin G. Povhe 4. mesto; 10Om hrbtno M. Kerin 7. mesto. Kadeti: 200m prosto N. Pribošič 3. mesto; 200m prsno N. Pribošič 2. mesto, B. Baje 5. mesto, M. Cerle 7. mesto; 200m hrbtno J. Žarn 4. mesto; 200m delfin R. Kunej 4. mesto; 400m prosto S. Fuerst 5. mesto, A. Herakovič 7. mesto; 100m prosto S. Fuerst 8. mesto; 100m prsno N. Pribošič 3. mesto, B. Baje 7. mesto, M. Cerle 8. mesto; 100m delfin R. Kunej 6. mesto; 200m mešano N. Pribošič 2. mesto, R. Kunej 5. mesto. (Galex) Gradec, 20. novembra — Na 12. mednarodnem plavalnem mitingu McDonalds Trophv '94 so nastopile tudi plavalke Celulozarja: Natalija in Anja Repec ter Maša Ivanovič. Zaradi nepopolne informacije o nastopanju na mitingu so krška dekleta zamudila priložnost za osvojitev pokalov in denarnih nagrad. Tekmovanje je potekalo za štirih kategorijah. Natalija, Anja in Maša so se uvrstile v polfinale na 50 m kravi, Natalija Repec pa je v finalu osvojila 5. mesto. Rezultati: Člani: 50m prosto N. Repec 5. mesto, A. Repec 9. mesto, M Ivanovič 10. mesto; 100m mešano N. Repec 6. mesto, M. Ivanovič 10. mesto; 50m delfin N. Repec 4. mesto, M. Ivanovič 8. mesto; 10Om prosto N. Repec 6. mesto, A. Repec 9. mesto, M. Ivanovič 17. mesto. Mladinci: 100m prosto A. Repec 3. mesto. Kadeti: 10Om prosto M. Ivanovič 2. mesto; 100m mešano M. Ivanovič 2.mesto. (Galex) Naši športniki Posavja za leto 1994 V uredništvo smo prejeli 28 glasovnic, kar je zelo vzpodbudno. Z vašimi glasovi se je oblikoval naslednji vrstni red. Športniki: Jure Rovan (10 glasov), Gerhard Lekše (9), Dejan Župane (4), Gregor Povhe (2), po en glas so prejeli Igor Kranjc, Toni Kos, Marko Stopar, Robert Grojzdek, David Imperle, Robert Volj-čanjšek in Vlado Kevo. Športnice: Vladka Looatič (10), Natalija Repec (9), Maša Ivanovi (5), Nika Pribošič (3), po en glas pa so prejele Petra Radišek, Marija Leskovšek, Tanja Sluga in Anja Repec. Ekipe: ženska štafeta PK Cellulozar 4X100 prosto, RK Interier (7), AK Fit (7), RK AFP Dobova (4), KK Interier (4), Karate klub Brestanica (2), po en glas Revolver Shooting Club Krško, Karate klub Sevnica, MNZ Allo, Allo. Glasujte še naprej! GLASUJEM — za našega športnika — za našo športnico . — za ekipo (moško ali žensko) .................. Priimek in ime .............................. : Naslov Kraj . * 12 NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Kronika 1 Avtošola AMD Krško Iz Operativno — komunikacijskega centra UNZ Krško smo prejeli poročilo o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško. Zabeleženih je bilo nekaj kršitev pri prestopanju državne meje, tatvin, nesreč..... Opravili hišno preiskavo Kriminalisti iz Krškega so na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri J.M. iz Brežic. Našli so več predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, našli pa so tudi 73 nabojev za avtomatsko puško cal. 7,62 mm, 4 tromblonske nastavke za avtomatsko puško M 70, 12 nabojnikov za avtomatsko puško M 70, 2 proti-točni raketi in dva naboja različnega kalibra. Ilegalno prestopila mejo B.R. in B.M., oba državljana BIH, sta se z avtobusom pripeljala iz Samobora v Bregansko selo, od tu pa sta nadaljevala pot proti državni meji in jo tudi ilegalno prestopila. Policisti so ju pri opravljanju varovanja zelene meje izsledili v naselju Obrežje in ju vrnili nazaj na Hrvaško. Romuna k sodniku za prekrške Kar dvakrat sta poskušala N.D. in M.V., romunska državljana, prestopiti državno mejo brez ustreznih veljavnih dokumentov. Najprej so ju policisti zavrnili na mejnem prehodu Dobova, ko sta se pripeljala z vlakom, naslednjič pa so ju izsledili šele v Bukošku, nakar sta bila odpeljana na PP Brežice, predlagali pa so ju tudi v postopek pri sodniku za prekrške. Stroj ga je zagrabil J.K. iz Mladja se je telesno hudo poškodoval pri podma-zovanju pogonskega mehanizma in verige na traktorski prikolici, namenjeni raztresa-nju gnoja. Ker je pogonski mehanizem obratoval, mu je valj zagrabil desni rokav suknjiča. Domači so to še pravočasno opazili in izključili pogon prikolice. Kljub temu je J.K. zadobil hude telesne poškodbe in bil odpeljan v bolnico Novo mesto. Notranji minister Ster podelil Priznanje policijski postaji za urejenost Ljubljana, 10. novembra V okviru akcije Turistične zveze Slovenije »Moja domovina — lepa, urejena in čista« je potekala tudi akcija za najbolj urejeno policijsko postajo, v kateri je sodelovalo 137 policijskih postaj. Med šestnajstimi postajami v ožjem izboru je prav brežiška dobila najboljše ocene in prejela priznanje iz rok ministra za notranje zadeve Andreja Šte-ra. Priznanje je v prostorih višje šole za notranje zadeve prevzel namestnik komandirja PP Brežice Jože Pečelin. Ocenjevala se je čistoča in opremljenost notranjih prostorov, prostorov namenjenih strankam, odnos do strank in izgled okolice. Kot je povedal namestnik komandirja Pečelin, sam objekt, ki je skupaj z opremo star že 14 let, v kraju ne izstopa. »Postaja se mora vklopiti v kraj, ki je povezan s turizmom in se približati lju- dem. Ni nam vseeno, kako se ljudje počutiji, ko pridejo k nam po pomoč ali proti svoji volji,« je povedal namestnik komandirja. V sami zgradbi policijske postaje je moč videti veliko zelenja, na stenah visijo slike učencev OŠ Brežice, pa tudi čistoči prostorov se ne da oporekati. Tudi tujci, ki potujejo mimo, se ozrejo na postajo in opazijo urejenost, kajti ta kaže tudi na urejenost družbe v celoti. Turisti iz Nizozemske so bili najbolj navdušeni nad cvetjem na okenskih policah, ki so ga celo fotografirali. Po besedah Jožeta Pečeli-na bodo skušali urejenost obdržati tudi v prihodnje in upajo, da bodo v naslednjih letih znova pri vrhu. Omeniti velja, da na postaji dela 60 ljudi, obseg njihovih nalog se je po vojni za Slovenijo močno povečal, vendar pa še vedno najdejo čas tudi za urejanje okolice. Policisti sami kosijo, strižejo grme in urejajo okolico. Kaže, da so dokaj harmoničen kolektiv. Zasluge za prejeto priznanje imajo tudi čistilka Slavica Sotolšek, policist Ludvik Divjak in komandir Ivan Plohi, ki se je trudil predvsem za pridobitev sredstev za adaptacijo prostora za stranke in dežurnega policista. »Nekaj sredstev pa zberemo tudi policisti sami,« je še dodal namestik komandirja PP Brežice Jože Pečelin. (Galex) Pel stoletja uspešnega dela d.O.O. KRŠKO Podjetje za prodaja avtomobilskih delov VALVAZORJBVO NAHRUŽJK 7 (SM270 KRŠKO TlZl../T?SK -V.: OtiOH/ -T / -O I O A-fo»->/re/ Of%OV/f>2X-OH* Prvi zarodki organizacije so se pojavili leta 1947, ko se je med simpatizerji motorizacije pojavil kroj ljudi z dolgoročnimi cilji. Zelja teh prvih članov, ki so še neorganizirano delali v okviru Ljudske tehnike, je bila, da bi dobili motorno vozilo in začeli z vzgojo šoferjev. Dejavnost v prvem letu je bila v glavnem usmerjena v zbiranje članov, v popularizacijo društva, sodelovanje na prireditvah in v iskanje motornega vozila. V začetku leta 1948 je bil na članskem sestanku izvoljen upravni odbor in ustanovljena Avto-moto grupa Krško, ki je pripadla matičnemu društvu v Brežicah, dejavnost v tem letu pa se je razširila na organiziranje delavnice, tečaje za šoferje in podobno. Ker je v istem letu začela z organiziranim delom Ljudska tehnika in je bil njen sedež v Krškem, so ustanovili matično društvo v Krškem z grupami v Brežicah in na Senovem. Na ustanovnem zboru avgusta leta 1948 so izvolili prvi upravni in nadzorni odbor. V prvem letu delovanja društva so zabeležili 44 tečajnikov, kar je bila le še potrditev dobrega dela v društvu. V prihodnjih letih je društvo doživelo manjše vzpone in padce, vendar še danes uspešno deluje. Danes v Avtošoli AMD Krško dela 14 inštruktorjev, med katerimi jih je šest v rednem delovnem razmerju, ostali pa delo opravljajo honorarno. Vsi inštruktorji poučujejo vse kategorije. Pohvalijo se lahko s številnim voznim parkom, ki vsebuje 5 osebnih vozil (2 gol- «teil>L^»» kurence razmišlja Štritof takole: »Mislim, da konkurenca ni povsod zdrava. Nekatere av-tošole so se pokazale kot zelo vsiljive s tem, da lovijo kandidate kar po cestah in domovih. Prednost naše avtošole je predvsem v kvaliteti, ne pa v ceni.« O razlikah v vožnjah s kandidati in na sploh o delu inštruktorjev smo povprašali nekdanjega inštruktorja (sedaj upokojenca) Ivana Vaniča: Vozni park Avtošole AMD Krško (Foto: B. C.) fa, 3 R5 diesel), tovornjak s priklopnikom Tam 130 T11 ter dva motorja (MZ in Yamaha). V lanskem letu je 326 kandidatov pridobilo vozniški izpit v posameznih kategorijah, uspešnost pa je bila 71 -odstotna. Tečaje za CPP, ki so potekali v Krškem, na Senovem in Raki, je lani opravilo 64 kandidatov, letos pa že 59. V letošnjem letu je bilo opravljenih že 13 tečajev za A,B,C in E kategorijo, ki jih je obiskalo 313 slušateljev. Do konca leta bodo organizirali še dva tečaja. Lani in letos je vozniški izpit pridobilo tudi 33 Romov. »Delo z njimi je zelo težko, ker so mnogi med njimi nepismeni in je zato potrebno zanje pripraviti ustni izpit. Vozijo pa izredno dobro. Zadovoljivo pa je dejstvo, da se tudi oni zavedajo pomena cestnoprometnih predpisov in upoštevanja varnosti v prometu«, je povedal Franc Štritof vodja šole Franc Štritof, ki v njej dela že celih 30 let. Zadnja leta so se pojavile tudi konkurenčne avtošole, kar se kaže tudi v zmanjšanju števila kandidatov. Glede kon- Ivan Vanič »Razlika v delu je od leta 1951, ko sem opravil prvo vožnjo, do danes zelo očitna. Takrat vozila niso bila primerno opremljena za avtošole, ker niso imela dvojnih komand, bila so slaba, skoraj brez zavor in rezervnih delov. Danes s takimi vozili ni mogoče voziti, kajti povečan promet zahteva od kandidata za pridobitev vozniškega dovoljenja več znanja. Delo inštruktorja mi je bilo v veselje in se ga lepo spominjam.« (Galex) Otvoritev asfaltirane ceste Za prebivalce največje katastrske občine, Dolnji Leskovec, nova cesta pomeni upanje v boljšo prihodnost Brestanica, 19. novembra — V Dolnjem Leskovcu pri Brestanici so zaključili s trimesečnim delom modernizacije dva tisoč tristo metrov dolge ceste. Gre za novo asfaltirano cesto od brestaniškega gradu mimo Lovske koče do srednjega dela Dolnjega Leskovca. V ta namen so prebivalci kraja pripravili slovesno otvoritev in blagoslovljene ceste. Poleg prebivalcev so bili med povabljenimi tudi predsednik KS Brestanica Mirko Avsenak, tajnik KS Andrej Mozar, predsednik izvršnega sveta SO Krško Herman Kunej in Ivan Navoj, vodja sektorja komunalno-stavb-nega podjetja Kostak, ki je izvajal polaganje asfalta. Otvoritveni govor je imel Herman Kunej, ki je povedal:-»To cesto, ki ste jo krvavo potrebovali, so gradili vsi, zato ni od posameznikov, ampak od vseh.« Poudaril je, da je pre-plastitev ceste proti ribniku morala počakati, da pa bo tudi ta še prišla na vrsto. Brestaniški župnik Jože Špes je cesto blagoslovil in zaželel vaš-čanom varno vožnjo, Herman Kunej pa je prerezal slavnostni trak. Potem so se vsi odpeljali do Lovske koče in tako uradno odprli cesto. Lansko leto, ko so vaščani ustanovili gradbeni odbor, so se nenehno soočali s problemi in na uradu krajevne skupnosti sprva niso dosegli veliko, je povedal predsednik gradbenega odbora Ivan Ku-kovičič. Takrat je bil v prednosti načrt prestavitve brestaniškega pokopališča. Na bolje pa je začelo kazati šele letos junija, ko sta jih Herman Kunej in sekretar za notranje zadeve v Krškem podprla in omogočila, da je bila prošnja za asfaltiranje ceste uslišana. Če pa ne bi bilo Tonija Hriberška, člana gradbenega odbora za asfalt, ki je moral potrkati na mnoga vrata in prositi za pomoč, Dol- DOlJISKOVFj ti 1 nji Leskovec verjetno še vedno ne bi imel asfaltirane ceste. Tako mislijo tudi vaščani, zato je Toni Hriberšek dobil priznanje za prizadevno in uspešno soorganiziranje modernizacije ceste, ki mu ga je podelil predsednik KS Mirko Avsenak. Po podatkih, ki jih je navedel Hriberšek, je vsako gospodinjstvo dalo približno tisoč tristo mark, lastniki vikendic petsto mark, asfalt, ki ga je plačala Kostaku krajevna skupnost, je veljal dva milijona in pol tolarjev, podlaga za asfalt pa milijon in pol. Lovsko društvo je tako kot vsako gospodinjstvo prispevalo tisoč nemških mark. Pomembno pa je, da je v novo cesto vloženih tisoč dvesto do tisoč štiristo ur prostovoljnega dela vašča-nov. Dolnji Leskovec je največja katastrska občina, deli pa se na tri dele: Košen vrh, srednji del in zasavski del. Leta 1949 so dobili elektriko, 1972. so napeljali vodovod in 1989. telefon. Srednji del ima danes približno trideset domačij in osem vikendic, lanskoletni popis prebivalstva pa je pokazal velik demografski upad. V Dolnjem Leskovcu je več kot dvajset praznih in porušenih hiš. »Ta kraj je bil dolgo časa sinonim za zaostalost. Kmetje na siromašni zemlji niso imeli dobrega pridelka in ker mladi niso videli prihodnosti, so odhajali,« je razložil Mirko Avsenak. Dolnji Leskovec je zgodovinsko povezan z gradom špernberg, ki naj bi bil stal nekje na tem področju, vendar zgodovinarji nimajo natančnih podatkov. V ljudskem jeziku pa se je še vedno ohranilo ime kraja Vahte, ki bi lahko bilo domnevno področje gradu. Dolnji Leskovec, kjer danes živi 270 prebivalcev, je izrazito kmečko področje in poleg kmetij nima nobene obrti. »Vendar,« je dodal gospod Avsenak, »se veča zavest, da je mogoče živeti tudi na zemlji.« Toni Hriberšek je povedal, da je zanje asfaltirana cesta izreden napredek in uspeh, saj pravzaprav sploh niso verjeli, da jo bodo kdaj dobili. Leskovec naj bi postal kraj, kamor bi se mlade družine vračale in želele tu ostati. Se veliko je takih odročnih vasi, ki so potrebne boljše cestne in komunikacijske povezave. Upajmo, da se jih ne bodo spomnili samo takrat, ko bi jih lahko uporabili za raznovrstna odlagališča. (Monika Ban) NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 13 Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE BREŽICE KANDIDATI ZA ŽUPANA SO: 1. JOŽE AVGUŠTINČIČ, roj. 07.11.1954, GORNJI LENART 62, AVTOKLEPAR, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: MARTIN PILTAVER IN SKUPINA VOLIVCEV, 2. VLADISLAV DERŽIČ, roj. 21. 09.1937, DVORCE 20 POLITOLOG, UPOKOJENEC, predlagatelj: FRANC ZORKO IN SKUPINA VOLIVCEV, 3. ALEŠ PAVLIN, roj. 24. 03. 1970, BREŽICE, Bl-ZELJSKA CESTA 10, DIPLOMIRANI EKONOMIST, PODJETNIK, predlagatelj: DEMOKRATSKA, STRANKA SLOVENIJE, OBČINSKI ODBOR, 4. ROK KRŽAN, roj. 04. 08.1936, BIZELJSKO, VINARSKA CESTA 14, UČITELJ, UPOKOJENEC predlagatelj: SILVA ŠEKORANJA IN SKUPINA VOLIVCEV, 5. PETER ZORČIČ, roj. 15. 04. 1943, BREŽICE, ČER-NELČEVA 4, ZDRAVNIK, STROKOVNI VODJA BOLNIŠNICE, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, KONVENCIJA, 6. JOŽE AVŠIČ, roj. 20.02.1949, ČATEŽ OB SAVI, TO-PLIŠKA CESTA 11, EKONOMIST, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS, IZVRŠILNI ODBOR, 7. TEODOR ORŠANIČ, roj. 10. 05.1932, BREŽICE, TRDINOVA 2, DIPL. ING. GOZDARSTVA, NEPOKLICNI PREDSEDNIK SO, predlagatelj: KRUNOSLAV FILIP-ČIČ IN SKUPINA VOLIVCEV, 8. JOŽE BLAŽINČ, roj. 22. 03.1954, RIGONCE 27 INŽ. STROJNIŠTVA, TEHNIČNI VODJA, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS, KANDIDACIJSKI ZBOR, 9. DRAGOTIN SOTLER, roj. 27. 01. 1940, BREŽICE, LAMUTOVA 2, EKONOMIST, DIREKTOR, predlagatelj: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS, KANDIDACIJSKA KONFERENCA 10. VINCENC ŠUŠTERIČ, roj. 25.12.1933, BREŽICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11, MAGISTER KEMIJE, DIPL. ING., UPOKOJENEC, predlagatelj: SDSS, KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE Volitve bodo 4. decembra 1994. Voli se en (1) kandidat. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih borcev 18 Številka: 008-6/94-1 Predsednik: Datum: 12.11.1994 Marko ZUPANČIČ, I. r. Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA „ SVETA OBČINE BREŽICE Številka volilne enote: 1 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Brežice, Šentlenart, Zakot — Bukošek — Trnje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1. DRAGOTIN SOTLER, roj. 27.01.1940, BREŽICE, LAMUTOVA 2, poklic: EKONOMIST, delo: DIREKTOR 2. STANKO RADANOVIČ, roj. 07. 04. 1955, BREŽICE, GORNJI LENART 18, poklic: GRADBENIK, delo: NEZAPOSLEN 3. MARJAN NOVOSELC, roj. 30.01.1955, BREŽICE, BRE-ZINA 87, poklic: PAPIRNI-ČAR4 delo: VARNOSTNA SLUŽBA 4. PETER NOVAK, roj. 12.03. 1962, BREŽICE, GORNJI LENART 16, poklic: BREZ POKLICA, delo: POM. VZDR. - OPERATER 5. JOŽE PAVLOVIČ, roj. 25. 05. 1955, BREŽICE, PRE-ŽIHOVA 10, poklic: KOVI-NOSTRUGAR, delo: KOVI-NOSTRUGAR 6. ANTON HERVOL, roj. 26. 08. 1941, BREŽICE, BRE-ZINA 39, poklic: MESARSKI POMOČNIK, delo: MESAR-KLAVEC 7. MARIJA NOVOSELC, roj. 26.10.1964, BREŽICE, BRE-ZINA 87, poklic: KONFEK-CIONARKA, delo: ŠIVILJA 8. SLAVKO KOPRIVC, roj. 20. 03. 1962, BREŽICE, CUNDROVEC 16 A, poklic: AV-TOMEHANIK, delo: KLJUČAVNIČAR 9. STANISLAV ZORKO, roj. 08. 01. 1923.BREŽICE, CESTA BRATOV CERJAKOV 7, poklic: TRGOVSKI POMOČNIK, delo: UPOKOJENEC SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1.ZVONIMIR ŠKOFLJANEC, roj.05.12.1935,BREŽICE,-KRŽIČNIKOVA 21, poklic: KIRURG-ZDRAVNIK, delo: SPECIALIST-KIRURG 2. CIRIL KOLEŠNIK, roj. 05. 04.1950, BREŽICE, CESTA BRATOV MILAVCEV 75, poklic: PROFESOR ZGODOVINE, delo: PREDSEDNIK IS 3. PRIMOŽ RUEH, roj. 05.10. 1939, BREŽICE, STARE PRAVDE 60, poklic: LESNI TEHNIK, delo: ZASEBNIK GOSTINC 4. ANGELA IVANČIČ, roj. 24. 12. 1957, BREŽICE, ČRNC 71, poklic: STOMATOLOG, delo: STOMATOLOG 5. TOMAŽ ŠUBIC, roj. 25. 09. 1956, BREŽICE, KREGAR-JEVA 7, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 6. ANTON LIPEJ, roj. 28. 04, 1933, BREŽICE, ŠUBIČEVA 8, poklic: DIPL. ING. GOZDARSTVA, delo: UPOKOJENEC 7.JOŽEFPODVINSKI,roj.22. 10. 1951, BREŽICE, PEŠPOT 4, poklic: ELEKTRO-MEHANIK, delo: OBRTNIK 8. JOŽE KELHAR, roj. 22. 10. 1946, BREŽICE, CUNDRO-VEC 23 A, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: POMOČNIK VODJE 9. FRANČIŠEK FERENČAK, roj. 12. 03.1939, BREŽICE, SODARSKA POT 10, poklic: LESNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA - SND 1. MITJA STERGAR, roj. 25. 09.1968, BREŽICE, SLOMŠKOVA 11, poklic: DELAVEC, delo: VOZNIK VILIČARJA 2. MATJAŽ VOLČANJŠEK, roj. 05. 01. 1974, BREŽI-CE.SLOMŠKOVA 11, poklic: TRGOVEC, delo: PRODAJALEC ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. PETER ZORČIČ, roj. 15.04. 1943, BREŽICE, ČERNEL-ČEVA 4, poklic: ZDRAVNIK, delo: STROKOVNI VODJA BOLNIŠNICE 2. MILENKA JESENKO, roj. 29.01.1942, BREŽICE, POD OBZIDJEM 20, poklic: PREDMETNA UČITELJICA, delo: RAVNATELJICA 3. IVAN PINTERIČ, roj. 27. 04. 1947, BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 26, poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: POMOČNIK DIREKTORJA 4. JOŽICA STAJIC, roj. 30.08. 1950, BREŽICE, BIZEUSKA CESTA 18, poklic: VIŠJA UPRAVNA DELAVKA, delo: VODJA SPL. SEKTORJA 5. BRANKO BARLIČ, roj. 31. 07. 1945, BREŽICE, VALVASORJEVA 34, poklic: ZOBOZDRAVNIK, delo: ZOBOZDRAVNIK 6. FRANC BRATANIČ, roj. 24. 06.1940, BUKOŠEK 9, poklic: POKLICNI VOZNIK, delo: AVTOPREVOZNIK 7. MARIJA KNEZ, roj. 23. 05. 1944, BREŽICE, KREGAR-JEVA 51, poklic: ADMINISTRATIVNA DELAVKA, delo: BLAGAJNIČARKA 8. FRANC VENIŠNIK, roj. 27. 08. 1941, BREŽICE, BRE-ZINA 29, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: KOMERCIALIST 9. MIRAN KAUDEK, roj. 03. 10.1949, BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 21, poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo: UPRAVNI DELAVEC 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS 1. ANTON ŽNIDERŠIČ, roj. 27. 04.1972, ČRNC 65, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 2. JOŽE LEVAK, roj. 19. 05 1960, BUKOŠEK 28, poklic AVTOELEKTRIKAR, delo KMET 3. FRANC VOGRINC, roj. 11 07. 1961, CUNDROVEC 4 poklic: KMETOVALEC, delo: KMET 4. MARTIN KRŽAN, roj. 02.03. 1956, CUNDROVEC 21, poklic: KOMERCIALIST, delo: DIREKTOR 5. VLADIMIR CERJAK, roj. 16. 10.1954, GORNJI LENART 24, poklic: MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, delo: KMET 6. ANTON HERVOL, roj. 05. 01. 1945, BUKOŠEK 67, poklic: GLASBENIK, GOSTINEC, delo: PODJETNIK 7. SLAVKA PRESKAR, roj. 19. 06.1946, GORNJI LENART 47, poklic: KMETOVALKA, delo: KMETOVALKA 8. MARTIN GODLER, roj. 05. 09.1946, BREZINA 16, poklic: KMETOVALEC, delo: OBRTNIK 9. ALOJZIJA VIMPOLŠEK, roj. 29.07.1952, BREŽICE, LE-NARTOVA POT 22, poklic: KMETOVALKA, delo: PODJETNICA LISTA MLADIH-NOVA GENERACIJA 1. EDVARD ŠTRAUS, roj. 31. 03. 1968, BREŽICE, KOZJANSKIH BORCEV 28, poklic: EKONOMIST, delo: PODJETNIK 2. BLAŽ DE COSTA, roj. 04. 05. 1966, BREŽICE, ILIJA GREGORIČA 8, poklic: DIPL. ING. STR. , delo: ANALITIK 3. SIMONA ROZMAN, roj. 25. 10. 1968, BREŽICE, BRATOV CERJAKOV 5, poklic: DIPL. DIRIGENT, delo: UČITELJ 4. BORIS PAPAC, roj. 13.04. 1966, BREŽICE, GREGORČIČEVA 4 A, poklic: DIPL. INŽ. GOZD.,delo: UPRAVNI REFERENT 5. FRANC ŠKALER, roj. 08.11. 1968, BREŽICE, BREZINA 43 A, poklic: DIPL. INŽ. STROJ., delo: ANALITIK 6. BORIS ANTOLOVIČ, roj. 23. 02. 1969, BREŽICE, LINHARTOVA 4, poklic: DIPL. ING, delo: PODJETNIK DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ANDREJ PAVLIN, roj. 12. 07.1935, BREŽICE, BIZELJ-SKA C. 10, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. JOŽE SENICA, roj. 30. 06. 1935, BREŽICE, MAJSTRO-VA 8, poklic: PROFESOR TELESNE VZGOJE, delo: PROFESOR NA SRED. ŠOL 3. ANTON MAROLT, roj. 07. 10. 1955, BREŽICE, KRE-GARJEVA1, poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo: UČITELJ NA SRED. ŠOLI 4. VILJEM PAVLIC, roj. 23.06. 1940, BREŽICE, VALVASORJEVA 24, poklic: UČITELJ, delo: TAJNIK 8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS 1. BOJAN PETAN, roj. 25. 03. 1961, BREŽICE, POD OBZIDJEM 26 A, poklic: DIPL. PRAVNIK, delo: SVETOVALEC DIREKTORJA 2. ALOJZIJ SLAVKO SUŠIN, roj. 21.08.1938, BREŽICE, KOSOVELOVA 7, poklic" ZDRAVNIK, delo: DIREK^ TOR N 3. ANTON ZORKO, roj. 23.05. 1940, BREŽICE, ČERNEL-ČEVA 4, poklic: DIPL. SOCIOLOG, delo: V. D. DIREKTOR 4. VOJKO BIBIČ, roj. 92. 12. 1962, BREŽICE, LAMUTOVA 4, poklic: MAGISTER GRADBENIŠTVA, delo: DIREKTOR 5. HRVOJE ORŠANIČ, roj. 27. 08. 1960, BREŽICE, ŠOLSKA 4, poklic: DIPL. INŽ. GOZDARSATVA, delo: REFERENT 6. MARJETICA BLAŽEVIČ, roj. 14. 12.1958, BREŽICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11, poklic: ZDRAVNIK, delo: ZDRAVNIK 7. VANDA KOSTEVC ZORKO, roj. 20. 07.1944, BREŽICE, ČERNELČEVA 4, poklic: ZDRAVNIK, delo: ZDRAVNIK 8. KAROL VIMPOLŠEK^ roj. 21. 09. 1948, BREŽICE, ČOLNARSKA 34, poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: DIREKTOR 9. IVAN CERJAK, roj. 05. 04. 1939, BUKOŠEK 69, poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: PODJETNIK 9. SDSS-SOCIALDEMOKRAT-SKA STRANKA SLOVENIJE 1. MARIJAN HLADNIK, roj. 01. 12. 1930, BREŽICE, ŠOLSKA 8, poklic: DIPL. INŽ. GOZD., delo: UPOKOJENEC 2. IVAN TOMŠE, roj. 08. 05. 1942, BREŽICE, CESTA BRATOV MILAVCEV 15; poklic: UČITELJ, delo: UPOKOJENEC 3. VINCENC ŠUŠTERIČ, roj. 25.12.1933, BREŽICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11; poklic: MAGISTER KEMIJE DIPL. ING., delo: UPOKOJENEC 4.ADOLF KORBER, roj. 23. 04. 1938, BREŽICE, VALVASORJEVA 11; poklic: PROSVETNI DELAVEC, delo: PROFESOR 5. BORIS BRATANIČ, roj. 12. 11. 1951, BREŽICE, FINŽ-GARJEVA 15, poklic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: PODJETNIK 6. MIRKO ROZMAN, roj. 22. 08. 1958, BREŽICE, KOCBEKOVA 18, poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: GOSTINSKI DELAVEC 7. DARKOSRPČIČ,roj.30.09. 1958, BREŽICE, ILIJA GREGORIČA 4, poklic: TRGOVEC, delo: OBRTNIK V prvi (1.) volilni enoti se voli devet (9) članov občinskega sveta. Volitve bodo 4. decembra 1994. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih borcev 18 Številka: 008-5/94-1 Datum: 12.11.1994 Predsednik: Marko ZUPANČIČ, I. r. Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 7* člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, Št. 72793, 7/94, 33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREŽICE Številka volilne enote: 2 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Jesenice na Dolenjskem, Krška vas, Mrzlava vas, Skopice, Velika Dolina, Velike Malence. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. MIHAEL ŠKRLEC, roj. 16. 01. 1938, VELIKA DOLINA 4A, poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: UPOKOJENEC 2. SILEVESTER LOPATIC, roj. 30. 12. 1949, BORŠT12B, poklic:GRADBENI INŽ.,delo: TEH. KOMERCIALIST 3. SANDIŽOKALJ, roj. 16. 03. 1967, SLOVENSKA VAS 34, poklic: GEODET, delo: VODJA KOM. KATASTRA 4. MIHAEL RAČIČ, roj. 15. 08. 1958, CERINA 2, poklic: AVTOLIČAR, delo: VODJA SKLADIŠČA 5. VIDA TOMŠE, roj. 14. 06. 1952, KRŠKA VAS 5A, poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA, delo: KNJIGO-VODKINJA 6. MARIJA POPIJAČ, roj. 13. 11.1951, MRZLAVA VAS 14 A, poklic: PRODAJALKA, delo: PRODAJALKA 7. ANDREJ MOLAN, roj. 22. 10. 1961, CERKLJE OB KRKI 63, poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo: NABORNI REFERENT 8. BRUNO POTOKAR, roj. 04. 12.1945, DOL. SKOPICE 7, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1.LADOKRIŽMAN,roj.26.09. 1963, ČATEŽ OB SAVIJO-PLIŠKA CESTA 17, poklic: NATAKAR, POSLOVODSKA ŠOLA, delo: KOMERCIALIST 2. JANEZ GRAMC, roj. 03.11. 1968, CERKLJE OB KRKI 11. poklic: INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, delo: REFERENT V RAZVOJU 3. MARIJA BUDIČ, roj. 16.12. 1969, PODGRAČEN01, poklic: KMET. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 4. ELKA ZEVNIK, roj. 26. 09. 1969, ČATEŽ OB SAVI, RIMSKA CESTA 22, poklic: VZGOJITELJICA, delo: KMETOVALKA 5. MIHAEL PRAH, roj. 20. 07. 1964, KORITNO 16, poklic: MEHANIK, delo: KMETOVALEC 6JOŽEARH,roj.06.02.1958, HRASTJE 10, poklic: AV-TOMEHANIK, delo: VZDRŽEVALEC 7, FRANC TOMŠE, roj. 26.08. 1965, GLOBOČICE 8, poklic: LESNI TEHNIK, delo: SKUPINOVODJA 8. KATARINA SLAKONJA, roj. 23. 06. 1972, ČATEŽ OB SAVI, ČATEŽKA 13, poklic: ŠTUDENT, delo: NEZAPOSLENA 3. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS 1. ANDREJ HORŽEN, roj. 24. 02.1962, BORŠT19, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR 2. MARIJA FRANKO, roj. 03. 01.1967, OBREŽJE 25, poklic: MEDICINSKA SESTRA, delo: GOSPODINJA 3. BREDA MARINČEK, roj. 25. 02. 1969, ŽUPEČA VAS 8, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: ŠTUDENTKA 4. ANTON ŠKVARČ, roj. 19. 12. 1921, DOLNJE SKOPICE 27, poklic: DELAVEC, delo: UPOKOJENEC 5. RUDOLF KOS, roj. 21. 04. 1925, JESENICE NA DOLENJSKEM 12, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 6. ŠTEFAN URBANČ, roj. 17. 08. 1964, RAČJA VAS 24, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 7. IVAN SRPČIČ, roj. 25. 03. 1945, ČREŠNJICE 27, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 8. ANDREJ NOVOSEL, roj. 13. 10. 1948, PERIŠČE 2, po- "| 4 NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 \_______________________________________________________________________________________________________________________ klic: KMET, delo: KMETOVALEC 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS 1.NIKO RAINER, roj. 05. 12. 1956, ŽUPEČAVAS21, poklic: DIPL. INŽ. GOZD., delo: VODJA ZAVODA 2. STANE ILC, roj. 27. 09. 1934, KRŠKA VAS 102 A, poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENEC 3. JANEZ AVŠIČ, roj. 09. 11. 1942, ČATEŽ OB SAVI,. TOPLIŠKA 9, poklic: GRAD. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 4. MARJAN ŽIBERT, roj. 10. 06. 1940, GAJ 2, poklic: STROJ. TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 5. BOJAN TIČAR, roj. 16. 05. 1960, CERINA 1 B, poklic: VARN. INŽ. , delo: VODJA KOMERCIALE 6. MARTIN PRESKAR, roj. 06. 11.1947, CERINA 3 D, poklic: STR. TEHNIK, delo: DIREKTOR 7. ALOJZIJ KODRIČ, roj. 26. 03. 1938, VINJI VRH 8, poklic: KMET, delo: KMET 8.VLADISLAV DERŽIČ, roj. 21. 09. 1937, DVORCE 20, poklic: POLITOLOG, delo: UPOKOJENEC 5. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. JERNEJ ZORKO, roj. 23.08. 1937, ŽUPEČA VAS 21 A, poklic: UMETNOSTNI KOVAČ, delo: UMETNOSTNO KOVAŠTVO 6. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUGE VOLILNE ENOTE 1. MARTIN GRAMC, roj. 20. 09.1940, GAZICE 3, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 2. ALOJZ GODEC, roj. 05. 07. 1936, OBREŽJE 9 B, poklic: STRUGAR, delo: UPOKOJENEC 3. MILAN JAMNIK, roj. 28. 03. 1956, ČATEŽ OB SAVI, ZAGREBŠKA 14, poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: NEZAPOSLEN 4. JANEZ IVŠIČ, roj. 26. 11. 1953, KRŠKA VAS 64, poklic: UPRAVNI DELAVEC, delo: DIREKTOR 5. JOŽE ŠKOFLJANEC, roj. 30.01.1948,GLOBOČICE1 C, poklic: STROJNI ING. , delo: VODJA VARSTVA DELA 6. CVETKA KOŽAR, roj. 13. 10.1948,D.PIROŠICA17A, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: VODJA AGEN. ZAVAROV. 7. MILAN KREAČIČ, roj. 26. 05. 1957, VEL. MALENCE 34, poklic: KOMERC. TEHNIK, delo: IZVOZNI REFERENT 7. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1. JOŽEF LOVŠE, roj. 28. 01. 1950, BUŠEČA VAS 35 A, poklic: PAPIRNIŠKI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST 2. JANEZ MOČNIK, roj. 20.08. 1961, BORŠT 24, poklic: PROFESOR TELESNE VZGOJE, delo: NEZAPOSLEN 3. ERNEST KOŽAR ST. , roj. 29. 04. 1935, VELIKE MALENCE 49 A, poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: UPOKOJENEC 4. JOŽE VOLK, roj. 30. 05. 1965.SOBENJAVAS1, poklic: AVTOM EHANIK-VOZ-NIK, delo: STROJNIK TGM 5. ANTON SEMENIČ, roj. 14. 12.1967.SOBENJAVAS2, poklic: OSNOVNA ŠOLA, delo: VOZNIK KAMIONA 6. ANTON PUNGERČIČ, roj. 14.01.1952, ŽEJN015, poklic: POKLICNI ŠOFER, delo: VOZNIK KAMIONA 7. MIRKO KOMUČAR, roj. 23. 06. 1968, SOBENJA VAS 26, poklic: OSNOVNA ŠOLA, delo: AVTOPRALEC 8.ALBlNJUREČIČ,roj.04.04. 1963, ŽEJNO 7, poklic: ŽE- -LEZOKRIVEC, delo: GRADBENA DELA V drugi (2.) volilni enoti se voli osem (8) članov občinskega sveta. Volitve bodo 4. decembra 1994. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih "^borcev 18 Številka: l»8-5/94-1 Datum: 12.11.1994 Predsednik: Marko ZUPANČIČ, I. r. Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, Št. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREŽICE Številka volilne enote: 3 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Dobova, Globoko, Kapele. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1.IVAN KNEZ, roj. 14. 08. 1950, MALI VRH 22 B, poklic: AVTOLIČAR, delo: NEZAPOSLEN 2. VLADIMIR PETANČIČ, roj. 25.10.1968, GLOBOKO 37, poklic: PAPIRNIŠKI TEHNIK, delo: REF. ZA PRODAJO 3. ANTON SLUGA, roj. 12.09. 1966,MOSTEC16,poklic:-PROMETNO TRANSPORT-Nl ODPRAVNIK, delo: PROM. TRANSPORT. ODPR. 4. JOŽE PODGORŠEK, roj. 23. 11.1962, KAPELE 8, poklic: AVTOKLEPAR, delo: POKLICNI GASILEC 5. JOŽE REBERŠAK, roj. 26. 05. 1961, GLOBOKO 10 A, poklic: OSNOVNA ŠOLA, delo: VZDRŽEVALEC 6.ANTONŽGALIN,roj.29.12. 1953, PIRŠENBREG 31, poklic: OSNOVNA ŠOLA, delo: PROIZVODNJA PLOŠČ 2. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1.IVAN ŽIVIČ, roj. 05. 03. 1930, GLOBOKO 43, poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: UPOKOJENEC 2. FRANC UREK, roj. 16. 04. 1953, KAPELE 50, poklic: TEHNIK, delo: VODJA KOM. SLUŽB 3. FRANC ZORKO, roj. 15.10. 1945, SELA 42, poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR 4. ANGELA POČEK, roj. 28. 04. 1939, MOSTEC 5, poklic: UČITELJICA, delo: UPOKOJENKA 5. STANISLAV ČANŽAR, roj. 07. 09. 1942, SELA 42 A, poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: NABAVNI REFERENT 6. BRANKO BOGOVIČ, roj. 30. 06. 1938, LOČE 4, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: NEZAPOSLEN koV.NSK, \rSS.NSK, DEMOKRATI 1. JANEZ VOGRINC, roj. 07. 10.1968, GABERJE 43, poklic: ING. STROJNIŠTVA, delo: TEHNIČNI REFERENT 2. ANTON ROZMAN, roj. 09. 02.1958, MALI VRH 29, poklic: KOMERCIALIST, delo: PODJETNIK 3. DARINKA CVETKO ŠEGO-TA, roj. 18. 06. 1942, DOBOVA, TRG 7. JULIJA 1, poklic: PRAVNIK, delo: UPOKOJENKA 4. JOŽEFA FERENČAK, roj. 18. 03. 1955, DOBOVA, CVETNA ULICA 34, poklic: TRGOVKA, delo: TRGOVSKA POMOČNICA 5. MIHAEL ŠKVARČ, roj. 09. 12. 1949, DOBOVA, ILIRSKA 1, poklic: POSLOVODJA, delo: POSLOVODJA 6. JOŽE ROZMAN, roj. 23.03. 1935, SELA 109, poklic: TRG. POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS 1.JOŽEBLAŽINČ, roj. 22. 03. 1954, RIGONCE 27, poklic: INŽ. STROJNIŠTVA, delo: TEHNIČNI VODJA 2. MARTIN LEPŠINA, roj. 18. 09.1931, GLOBOKO 1, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC 3. VINKO CVETKOVIČ, roj. 28. 02. 1946t RAKOVEC 13, poklic: INZ. ELEKTROTEHNIKE, delo: PODJETNIK 4. IVAN ŠKVARČ, roj. 01. 09. 1949, VELIKI OBREZ 52, poklic: KMETOVALEC, delo: KMET 5. IVAN KENE, roj. 12. 06. 1939, GLOBOKO 52, poklic: TESAR, delo: DELAVEC 6. ANTON ŽIBERT, roj. 11.02. 1937, LOČE 31, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 5. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA - SND 1. JANKO UREK, roj. 04. 06. 1968, JERESLAVEC 4, poklic: DELAVEC, delo: DELAVEC 2. JOŽE NOVOSELC, roj. 21. 09. 1974, KAPELE 27, poklic: DELAVEC, delo: NEZAPOSLEN 6. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. FRANC VRANETIČ, roj. 06. 10. 1953, KAPELE 21, poklic: KV ELEKTRIČAR, delo: OPERATER 2.ZVONKO BRATANIČ, roj. 13.01.1953, VRHJE 53, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PODJETNIK 7. LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV 1. FRANC POLOVIC, roj. 01. 10. 1948, SELA 2, poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. JOŽE GLOGOVIC, roj. 16. 12.1962, VELIKI OBREZ 8, poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. ROMANU RADANOVIČ, roj. 09.10.1962.SLOGONSKO 25, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. MIROSLAV PAVLIC, roj. 26. 12. 1953, GLOBOKO 31, poklic: AVTOLIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. IVANČERNOGA,roj.13.09. 1953, DOBOVA, CVETNA 19, poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. STANKO IZTOK OSTRELIČ, roj. 16. 09.1953, DOBOVA, SELŠKA CESTA 2, poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS 1. BORUT MOKROVIČ, roj. 10. 12. 1946, RIGONCE 6, poklic: DIPL. ING. STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR 2. RUDOLF VOLJČANJŠEK, roj. 19. 06. 1949, KAPELE 63, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SEKRETAR IS 3. VOJKO ŠUŠTERIČ, roj. 18. 12.1960, PIRŠENBREG 21, poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: KMET PODJETNIK 4. MIRKO LAZANSKI, roj. 30. 06. 1950, DOBOVA, MLADINSKA 1, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR 5. BRANKO BLAŽEVIČ, roj. 05. 02. 1965, KAPELE 49, poklic: DIPL. ING. GRADB. , delo: REFERENT 6. IVAN ŽIBERT, roj. 14. 12. 1949, DOBOVA, VADNALO-VA10, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR V tretji (3.) volilni enoti se voli šest (6) članov občinskega sveta. Volitve bodo 4. decembra 1994. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih borcev 18 Številka: 008-5/94-1 Predsednik: Datum: 12.11.1994 Marko ZUPANČIČ, I. r. Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, Št. 72/93, 7/94, 33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE BREŽICE Številka volilne enote: 4 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Artiče, Bizeljsko, Pečice - Križe, Pišece, Sromlje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. PETER SKRIVALNIK, roj. 27. 01.1954, PIŠECE 12 A, poklic: METALURŠKI KOVAČ, delo: SKLADIŠČNIK 2. MIRANVERŠEC,roj.12.02. 1957, VITNA VAS 13, poklic: POKLICNI ŠOFER, delo: AVTOPREVOZNIK 3. FRANC BRATOŠ, roj. 25. 09. 1968, OREŠJE 88, poklic: KMETIJSKA ŠOLA, delo: VINOGRADNIK 4. IVAN DIMIČj roj. 05. 05. 1964, ARTICE 6, poklic: STRUGAR, delo: IZDELOVALEC PALET 5. BENO BAN, roj. 29. 05. 1967, OKLUKOVA GORA 21, poklic: OSNOVNA ŠOLA, delo: VZDRŽEVALEC 6. PETER BERSTOVŠEK, roj. 29. 06. 1950, TREBEŽ 47, poklic: KLEPAR, delo: NEZAPOSLEN 7. FRANC TRAVNIKAR, roj. 17.11.1960, ARNOVO SE-LO 44, poklic: MIZAR, delo: OPERATER 2. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. RUDOLF RAJTERIČ, roj.08. 12. 1957, BREZOVICA 5, poklic: VRTNAR, delo: VODJA HORTIKULTURE 2. ERIKSLATNER, roj. 05. 01. 1937, BUKOVJE 8, poklic: DIPL. OEC. , delo: PODJETNIK 3. NEODVISNI DUŠAN MEDVED 1. DUŠAN MEDVED, roj. 22. 05.1971, TREBEŽ 21 A, poklic: ŠTUDENT, delo: NEZAPOSLEN 4. NEODVISNA LISTA 1.ŽIVKOLUPŠINA,roj.05.09. 1958, BIZELJSKO, VINARSKA CESTA 7, poklic: TRGOVEC, delo: POSLOVODJA 2. KARL - FRANC ANTO-LOVIČ, roj. 21.03.1946, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 65, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: OBRTNA DEJAVNOST 3. FRANC KUNST, roj. 16.08. 1944, OREŠJE 78, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 4. MIRAN KAJS, roj. 02. 01. 1959, STARA VAS BIZELJSKO 30, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 5. FRANC KELHER, roj. 21. 12. 1955, STARA VAS BIZELJSKO 31, poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: PRO-METNIK 6. ANTON MEDVED, roj. 14. 01. 1962, OREŠJE 24, poklic: KMET. TEHNIK, delo: VODJA POSESTVA 7. FRANC BALON, roj. 09. 03. 1933, BIZELJSKO, PIŠEŠ-KA CESTA 2, poklic: KMET. TEHNIK, delo: KMETOVALEC 5. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-LDS 1.FERDO PINTERIČ, roj. 15. 05.1960, SROMLJE 11, poklic: DIPL. OBRAMBOSLOVEC, delo: REFERENT 2. ROMAN ŠEPETAVC, roj. 07. 03. 1955, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 75, poklic: DIPL. ING. AGR., delo: DIREKTOR 3. VLADO DERENDA, roj. 03. 05. 1958, ARTIČE 34, poklic: KLJUČAVNIČARSKI DELOVODJA, delo: VODJA SERV. DELAVNIC 4. MIROSLAV LEVAK, roj. 20. 01. 1969, PODGORJE 18, poklic: KMET. STROJNIK, delo: KMET. STROJNIK 5. ANTON KOCJAN, roj. 31. 12. 1938, SILOVEC 6, poklic: ŠOFER, delo: UPOKOJENEC 6. STANISLAV CERJAK, roj. 07.11.1947, DEČNOSELO 62, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 7. JANEZ PETROVIČ, roj. 26. 06.1952, PEČICE 8, poklic: AVTOELEKTRIKAR, delo: REF. ZA REKLAMACIJE 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS 1. BOGDAN MATJAŠIČ, roj. 13.02.1967, SROMLJE 22, poklic: DIPL. PRAVNIK, delo: SEKRETAR SUPVO 2. ANTON KORŠIČ, roj. 29.05. 1956, ARNOVO SELO 34, poklic: INŽ. AGRONOMIJE, delo: DIREKTOR 3. LAJOŠ ŠPELJAK, roj. 21. 12. 1961, BIZELJSKO, VINARSKA 2A, poklic: INŽ. STROJNIŠTVA, delo: PODJETNIK 4.ZVONKO ČERNELIČ, roj. 10.06.1963, DEČNOSELO 13, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 5. ANDREJ KOVAČIČ, roj. 01. 07. 1972, DRAMLJA 1, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 6. IVANOMERZEL,roj.16.08. 1972, PEČICE 38, poklic: ŠTUDENT, delo: NEZAPOSLEN 7. MARTINJELČIČ,roj.14.12. 1943, OKLUKOVA GORA 1, poklic: INŽ. AGRONOMIJE, delo: KMET 7. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. MIRAN OMERZEL, roj. 09. 06.1965, PAVLOVA VAS 70 A, poklic: DIPL. ING. STROJNIŠTVA, delo: INŽENIR VZDRŽEVANJA 2. ZLATKA KOLMAN, roj. 06. 06.1965, PODGORJE 79 C, poklic: TRG. POMOČNICA, delo: PODJETNICA 3. JOŽE JAGRIČ, roj. 24. 10. 1965, DEDNJAVAS8, poklic: VODOVODNI INSTALATER, delo: NEZAPOSLEN 4. GAJ GRGIJ, roj. 12. 08. 1974, STARA VAS BIZELJSKO 77 A, poklic: KAMNOSEK, delo: KAMNOSEŠTVO 5. ZDENKA NOVAK, roj. 25. 10. 1948, KRIŽE 11, poklic: GOSPODINJA, delo: KMETICA 6. FRANC KOSTANJŠEK, roj. 18.11.1938, SROMLJE 39, poklic: AVTOMEHANIK, delo: UPOKOJENEC 7. MARIJA GLOGOVŠEK, roj. 17. 08. 1922, ZG. OBREZ 27, poklic: GOSPODINJA, delo: KMETICA 8. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. ALENKA ILJAŠ, roj. 27. 01. 1954, BIZELJSKO, BIZELJSKA CESTA 69, poklic: PREDMETNA UČITELJICA, delo: PODJETNICA 2. FRANC BRANKO VOLČA-NJŠEK, roj. 26. 09. 1949, ARTIČE 21 A, poklic: GRADBENI DELOVODJA, delo: GRADBENI DELOVODJA 3. MARTIN DUŠIC, roj. 28. 09. 1948, PIŠECE 12 A, poklic: UČITELJ, delo: RAVNATELJ O. S. 4. JOŽE MIHELIN, roj. 13.08. 1955, STARA VAS BIZELJSKO 86 c, poklic: VARNOSTNIK, delo: VARNOSTNIK 5. IVAN JURATOVEC, roj. 23. 11.1945, VOLJČJE 10, poklic: TAPETNIK, delo: KMETOVALEC 6. FRANC BALAS, roj. 06. 03. 1947, A/INOVO SELO 70, poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: INŠPEKTOR RUJP 7. MARTIN NAJGER, roj. 06. 11. 1944, BREZOVICA 32, poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK 9. LISTA ZA KRAJEVNO SKUPNOST KRIŽE-PEČICE 1.JOHAN BOŽIČNIK, roj. 18. 05. 1942, KRIŽE 12 A, poklic: KMET, delo: KMET V četrti (4.) volilni enoti se voli sedem (7) članov občinskega sveta. Volitve bodo 4. decembra 1994. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih borcev 18 Številka: 008-5/94-1 Predsednik: Datum: 12.11.1994 Marko ZUPANČIČ,!, r. NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 15 LDS ZA VEČ SLOVENIJE Več rasti in razvoja za naš kraj Mi gremo naprej skupaj z vami Kaj želimo našim ljudem? Srečnejšo in brezskrbnejšo prihodnost. Kako jo bomo dosegli? e z obljubami, temveč z RAZVOJEM. Kako ga bomo zagotovili? Z nenehno RASTJO drobnega gospodarstva, z oživitvijo gospodarstva, infrastrukture, šolstva in vseh oblik kulture in športa. Slogan LDS pravi: VEČ SLOVENIJE, mi pa dodajmo: VEČ RASTI IN RAZVOJA ZA NAŠ KRAJ! V naš program smo zato med drugim zapisali: ZAVZEMALI SE BOMO ZA: — vsestransko zaščito zaposlenih v Rudniku Senovo in ustrezno izrabo objektov rudnika; — zagotovitev optimalnih pogojev za razvoj podjetništva; — uresničitev programa CRPOV v hribovskih kmetijah in ureditev cest; — čimprejšnje dokončanje cest z vso infrastrukturo skozi vse Senovo in rekonstrukcijo cest do Koprivnice; — ureditev sodobne PTT centrale in novih priključkov ter izgradnjo bencinskega servisa; — dograditev osnovne šole glede na potrebe izvajanja programa devetletke na Senovem in telovadnice v Koprivnici; — učinkovitejšo dežurno službo v osnovnem zdravstvu in za zagotovitev nekaterih specialističnih dejavnosti v naši ambulanti; — določitev statusa športnih in kulturnih objektov v kraju z ustreznimi vsebinami. Prav gotovo ste, spoštovani krajani KS Senovo in Koprivnica, med zgoraj naštetimi našli tudi svoje težave in želje. Z uresničitvijo tega programa in seveda ob podpori podobnih ciljev drugih strank bo naš slogan: VEČ RASTI IN RAZVOJA ZA NAŠ KRAJ! uresničen. Ob spoštovanju naše preteklosti in krajevne tradicije ter ob smelem pogledu v varnejšo prihodnost, Vas, spoštovani volilci, vabimo, da podprete NAŠ program in glasujete za LDS. 1. VOLILNA ENOTA (KS SENOVO, KS KOPRIVNICA) 1. Ime in priimek: Vidko BUDNA rojen: 12.2.1934 stalno bivališče: Senovo, Ka- juhova 2 poklic: višji dentist zaposlitev: upokojenec 4. Ime in priimek: Boža OJSTRŠEK rojena: 4.11.1955 stalno bivališče: Senovo, Reš- tanj 9 poklic: predmetna učiteljica zaposlitev: OŠ Senovo 5. Ime in priimek: Toni SOTOŠEK 2. Ime in priimek: Tone PETROVIČ r?*«n: 1*:12,J"70 „ . . rojen: 112.1961 s,aln0 blval,šce: Koprivnica, stalno bivališče: Senovo, Ti tova cesta 98 poklic: učitelj razrednega pouka zaposlitev: OŠ Senovo Koprivnica 5 poklic: glasbenik zaposlitev: samostojni kulturni delavec 3. Ime in priimek: Ivan ABRAM rojen: 28.2.1949 stalno bivališče: Senovo, Reš- tanj 37 poklic: strojni delovodja zaposlitev: Rudnik Senovo «5 - Ko takole nekaj dni pred volitvami še tehtate, komu nakloniti morda celo odločilni volilni glas, Vam predstavljamo naš program, ki je nastal kot posledica VAŠIH potreb. V LDS govorimo o VEČ SLOVENIJE; v naši volilni enoti bomo ta VEČ dosegli SKUPAJ z VAMI in programom, ki mu bomo dali življenje z: — dokončanjem ureditvenega načrta trga, ki bo pomenil razvoj; — realizacijo elementov za novo obrtno cono, ki prinaša nove zaposlitve; — pospešenim oživljanjem gradu RAJHENBURG; — ureditvijo pokopališč s spremljajočimi objekti in ostalo infrastrukturo; — odvozom odpadkov iz vseh vasi; — večjo kvaliteto vodne oskrbe na vseh območjih; — posodobitvijo cest; — pridobivanjem ugodnih kreditov za razvoj kmetijstva (namakalni sistemi); — podjetniško poslovnim centrom (Zdole); — dokončanjem projekta »Pločniki in javna razsvetljava« v Dolenji vasi; — realizacijo nadvoza v Starem gradu; — izgradnjo večnamenskega prostora (gasilski dom, dom mladih itd.); — sanacijo deponije. Z našim programom vam ne obljubljamo drobtinic z bogatinove mize, ki se šibi pod dobrotami, ampak vam zagotavljamo, da boste teh dobrot tudi deležni. Kolikor ste pripravljeni, iti naprej skupaj z nami, zaupajte svoj glas LDS in si s tem omogočite uresničitev zastavljenih ciljev. 2. VOLILNA ENOTA (KS ROŽNO-PRESLADOL, KS BRESTANICA, KS ZDOLE, KS DOLENJA VAS) 1. Ime in priimek: Marjan ABRAM rojen: 17.7.1953 stalno bivališče: Brestanica, Rožno 37 poklic: srednja elektrostroka zaposlitev: samostojni obrtnik 4. Ime in priimek: Jelka ZIDARIČ rojena: 5.10.1953 stalno bivališče: Brestanica, Vrtna 14 poklic: predmetna učiteljica zaposlitev: OŠ Krško 2. Ime in priimek: Vida BAN rojena: 12.11.1952 stalno bivališče: Zdole, Zdole 58 poklic: gimnazija pedagoške smeri zaposlitev: ni zaposlena 5. Ime in priimek: Nada HOČEVAR rojena: 3.6.1948 stalno bivališče: Krško, Dolenja vas 51 poklic: poklicna frizerska šola zaposlitev: samostojna frizerska šola 3. Ime in priimek: Mirko AVSENAK rojen: 17.5.1934 stalno bivališče: Brestanica, Cesta na ribnik 7 poklic: strojni delovodja zaposlitev: upokojenec 4. VOLILNA ENOTA (KS LESKOVEC, KS SENU-ŠE, KS VEL. TRN, KS VEL PODLOG, KS KRŠKO POLJE) 4. Ime in priimek: Dušan ARH rojen: 16.1.1959 stalno bivališče: Leskovec, Ul. 11. novembra 34 poklic: elektroinženir zaposlitev: samostojni obrtnik 1. Ime in priimek: Branko JANC rojen: 26.4.1956 stalno bivališče: Leskovec, Greben- čeva 5 a poklic: Višja šola za organizacijo dela zaposlitev: DZ REPUBLIKE SLOVENIJE 5. Ime in priimek: Franc NEČEMER rojen: 25.3.1952 stalno bivališče: Krško, Veliki Podlog 64 poklic: vrtnar zaposlitev: samostojni obrtnik 2. Ime in priimek: Niko SOMRAK rojen: 25.5.1956 stalno bivališče: Leskovec, Anke Salmič 35 poklic: gradbeni tehnik zaposlitev: SO Krško 6. Ime in priimek: Anton JANC rojen: 9.12.1950 stalno bivališče: Krško, Ravni 16 poklic: inž. varstva pri delu zaposlitev: Vitacel Krško 3. Ime in priimek: Justina MOLAN rojena: 20.3.1947 stalno bivališče: Raka, Raka 19 poklic: učiteljica — ravnateljica zaposlitev: OS Raka 7. Ime in priimek: Alojz LEKŠE rojen: 17.8.1938 stalno bivališče: Krško, Senuše 10 a poklic: gasilec zaposlitev: Poklicna gasilska enota Krško Približajmo podeželje mestu je slogan, ki nas ne obremenjuje, ampak nam je vodilo, da bomo z voljo, pametjo in skupnim delom dosegli bogatejše življenje vseh tistih, ki si to resnično želimo. S programom, ki vam ga predstavljamo, hočemo in želimo doseči, da vse naloge, ki nas čakajo, ne bodo breme, temveč vir novih spoznanj in nove vrednosti življenja. Slogan LDS »VEČ SLOVENIJE« bomo v naši sredini oplemenitili z več: — pokopališča, z izgradnjo mrliške vežice z vso potrebno infrastruktura^Leskovec, Vel. Trn); — modernizacije kttmunalnih in krajevnih poti; — zapornimi plastmi na lokalnih, komunalnih in krajevnih poteh; — pitne vode, ki bo posledica dograjenih vodovodov; — javne razsvetljave po zaselkih; — obnove otroških igrišč in zagotovitvijo pogojev za odvijanje športnih dejavnosti; — telefonskimi povezavami na optični kabel in povečavo kapacitet; — elektrike skozi kabliranja posameznih predelov; — realizacijo projekta veterinarske postaje, s postajo za odkup živine in začasnim sejmiščem; — prostori vzgojno-varstvenih zavodov in več prostori v osnovnih šolah (Raka); ¦s— pomoči socialno šibkim in starejšim, da staranje ne bo ostalo večno najbolj tiha stvar na svetu; — čiščenja potokov (Senuše) zaradi zamuljenosti; — avtobusnimi postajališči s postavitvijo ustreznih tipskih čakalnic. S tem, ko hočemo več, se ne želimo izgubljati v podrobnostih, ampak jih želimo uresničiti skupaj z vami. Zavedamo se, da z uresničitvijo majhnih stvari dosegamo velike cilje. Ob spoštovanju vaše osebne svobode in z njo povezane opredelitve Vas pozivamo, da se nam pridružite v realizaciji Vašega in našega programa in da glasujete za LDS — več uspeha. 16 OBVESTILA — REKLAME NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Pomanjkanje vode ______v Ledeči vasi______ Vaščani so popolnoma obupani. Menijo, da tudi živali _____živijo boljše. Skozi pipe prihaja le zrak. Vaščani Ledeče vasi že dalj časa občutijo pomanjkanje pitne vode. Okoli dvajset gospodinjstev ima že tri leta težave v oskrbi z vodo. Zadnji dve leti pa je nevzdržno. Nekaj mesecev nazaj je voda pritekla le še kakšno uro sredi noči, sedaj pa še to ne. Ljudje v tej vasi nimajo niti osnovni higienskih razmer, ne morejo prati na pralne stroje, kuhati iz pitne vodo. Veliko je kmetov, ki imajo v hlevih po dvajset glav živine ali več. Pomagajo si sicer z vodo iz potoka in vodnjakov, vendar je oporeč-nost te vode vprašljiva. Vsi samo prikimavajo in sočustvujejo z njimi, z mislijo, da je brez vode res težko živeti. V treh letih se ni našel človek, ki bi stopil v akcijo in kaj naredil. Gospod, ki vidi kravo le na sliki, ne ve, koliko vode spije. In če je teh krav dvajset, katerim je potrebno prinesti štirideset veder vode iz potoka)? Ledeča vas, ki leži na stičišču Kostanjevice in Šentjerneja, je dobivala vodo iz krške občine. Ker nihče ni nadzoroval novih priključkov na vodovod ter dotrajanih cevi, poraba pa se je večala, je prišlo do blokade vodnega sistema. Zato sta občini Krško in Novo mesto, KS Šentjernej, Kostak Krško in Komunala Novo mesto sklenili, da bodo v to vas s skupnimi močmi napeljali vodo iz Javorovice, preko Stare vasi in Brezja. Zato je komunam la že obnovila Markovo zajetje , in tudi povečala pretok za 5 I na sekundo. Julija letos je bil dosežen sporazum med obema občinama, KS Šentjernej, Kosta-kom in Komunalo. Krška občina bi morala plačati montažo cevi, Kostak nabaviti potreben material, Komunala izvesti sanacijo zajetja in vršiti nadzor nad gradnjo, KS pa zagotoviti zemeljska dela in izdelavo posteljice. Toda vse to se je nekako zavleklo. 1. oktobra se je pričela deteti sanacija Markovega zajetja in je sedaj končana. S strani Kostaka je bila dobava materiala veliko zakasnela. Vaščani Ledeče vasi so že 15.6.1992 poslali pismo Kostaku, v katerem so naprošali za ugotovitev in razrešitev njihovega stanja o pomanjkanju pitne vode. Obupani vaščani si zelo prizadevajo, da bi pridobili vir življenja—pitno vodo. Največja želja jim je, da bi se skopali v svoji banji, ker sedaj kopalnice sploh ne uporabljajo. Čudijo se, da kljub temu živijo normalno življenje. Lahko bi se razvila kuga ali kakšna druga bolezen. Sedaj bodo pričeli energično nastopati, kjerkoli bo potrebno. Vendar je bilo po zadnjih informacijah povedano, da naj bi se zadeva pričela urejati in delati v torek, 22.11. 1994 in bila potem tudi kmalu končana. Upajmo! (Lea Co-larič) SERVIS TRGOVINA PLINSKIH PORABNIKOV CKŽ 35, 68270 KRŠKO Slovenija Tel.: 0608/33-173 JOŽE TOMAŽIN FILMSKI SPORED Kulturni dom Krško 25. XI. ob 20. uri in 27. XI. ob 18. uri: NEBO IN ZEMLJA, ameriška vojna drama 29. in 30. XI. ob 18. uri: PRAVA STVAR, ameriški akcijski »Kino servis« Brežice 23. in 24. XI. ob 20. uri: DEŽELA SENC, ljub. drama 25. XI. ob 18. uri, 26. in 27. XI. ob 18. in 20. uri in 28. XI. ob 20. uri: TRIJE LOPOVI IN POTEPIN, komedija vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA .in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV 29. XI.: ni predstav 30. XI. ob 20. uri: RUBY CAIRO, triler Kino Kostanjevica 26. XI. ob 18. in 20. uri: STARE SABLJE 27. XI. ob 18. in 20. uri: KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO V najem oddam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem (66,5 m2) nasproti upokojenskega doma. Cena po dogovoru. Tel.: 21-136 (dopoldne) Prodam ATARI 1040 ST, monitor SM 124, 9-iglični tiskalnik, miško, scart kabel in več disket z uporabnimi programi in igricami. Vse skupaj za 500 DEM. Tel.: 32-514 (v večernih urah) Prodam travnik (85 a) poleg potoka (Stojanski vrh). Gornja Pirošica pri Cerkljah na Dolenjskem. Tel.: 31-692 Ugodno prodam motorno žago Husqvarno FF 61, malo rabljeno, 20 % ceneje, nov mešalec Lifam unimix 150 Stara pazova 20 % ceneje. Informacije na tel.: 31 -811, po 19. uri. Prodam rabljene 100,300 in 750 -literske hrastove sode. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 31 -811. Kupim znamke, kovance, knjige, možna menjava. Marko, tel. 67-333. V Krškem prodam stanovanje (84 m2), cena po dogovoru. Tel.: 31 550. Se nam obeta obnovljena cesta? Magistralna cesta M-10 bd Dravograda do Obrežja Cesta bo povezovala koroško, celjsko in posavsko regijo oziroma osem bodočih občin Sevnica, 16.novembra — Sestanek v zvezi s ponudbo Zavoda za urbanizem Velenje o izdelavi študije primernosti nove kategorizacije magistralne ceste M-10 z namenom, doseči kvalitetno cestno povezavo posavske, celjske in koroške regije. Na sestanek so bili povabljeni župani občin Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Celje, Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd ali njihovi pooblaščeni predstavniki. Pomembnost sestanka je potrdila tudi prisotnost direktorja Republiške uprave za ceste (RUC) g. Antona Šajne, Irene Skubic, prav tako RUC, predstavnikov Zavoda za urbanizem Velenje in Tehnične fakultete iz Maribora. Magistralna cesta z oznako M-10 je ena izmed prioritetnih cest iz Nacionalnega programa gradnje cest (magistralnih in regionalnih) in avtocest, za Če želite nov mali gospodinjski aparat? Gorenje-Evroelektron Prenovljeni poslovni prostori GORENJA -Evroelektro-na v Stari vasi Krško, 19. novembra — Trgovina Gorenje-Evroelektron v Krškem, last Staneta Ško-berneta, je že dobro znana trgovina, v kateri lahko stranka kupi vse iz široke ponudbe programov podjetja Gorenje. V novih in prenovljenih prostorih Evroelektrona, pooblaščene prodajalne Gorenja, lahko odslej ugodno kupujete male gospodinjske aparate, belo tehniko in ostale tehnične predmete, akustiko, kuhinje in kopalnice. V trgovini se pripravljajo na posebno božič- no-novoletno ponudbo, ko bodo strankam ugodili z raznimi popusti, ugodnimi odplačilnimi pogoji, pripravili bodo tudi novoletno žrebanje in naključno izžrebane, seveda samo med kupci, bogato obdarili. Trgovina Evroelektron je na Cesti 4. julija 133, na že dobro znani lokaciji, obratuje vsak dan od 7.30 do 19.00 ure, ob sobotah od 7.30 do 12.00 ure, vse informacije o ponudbi in ostalem pa lahko dobite na tel. 0608 34-970 ali 21 -570. Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Krško Prodajalec železnine, grad. mat., pohištva Trgovec z gradbenim materialom; določen čas — 2 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno; do 2.12.1994; GOP d.o.o. Gradbeno podjetje, Ardro pod Vel. Trnom 17, Krško Strojni tehnik Pripravnik — str. ali elek. teh.; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno, angleški jezik — govorno in pisno; ostali pogoji: vozniški izpit; do 24.11.1994; KOOP d.o.o. Krško, Zgornja Pohanca 6, Krško Občina Sevnica Zdravstveni tehnik Zdravstveni tehnik; določen čas 14 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: opravljen strokovni izpit; do 24.11.1994; Dom upokojencev in oskrbnikov Impoljca, Arto 13, Studenec; št. del. mest: 2 Ekonomist za analize in planiranje Vodja marketinga; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik' — govorno, nemški jezik — govorno; ostali pogoji: smer marketing — avtomob.; do 17.12.1994; AVTO TOP & RA-CING d.o.o. Sevnica & SIDRO Pooblaščeni prodajalec d.o.o. NUDIMO VAM: - motorne žage - motorne kose - škropilnice - vrtalnike za zemljo - rezalec betona - olje STIHL za mešanico - bio olje STIHL za verige - originalne rezervne dele MOŽNOST PLAČILA, na 4 čeke (3 + 1), gotovinski popust Hočevarjev trg 5 Krško (pri tehnični šoli) 8 0608/33 - 359 katero je predštudija oz. študija upravičenosti rekonstrukcije skoraj v celoti že izdelana in ponujena v razpravo vsem zainteresiranim. Seveda gre v pretežnem delu za že obstoječo cesto, ki pa je potrebna celovite obnove, ponekod tudi nove gradnje, in naj bi bila izpeljana in dokončana v 5—10 letih. Zelo pomembno se zdi dejstvo, da je predlog obnovitve te ceste naletel na širšo podporo v državi, medtem ko je predlog predstavnice SO Brežice, da bi v Posavju enako vrednotili oba problema; ob-soteljsko cesto in cesto Ce- lje—Zidani most—Drnovo, ostal brez podpore. Direktor RUC Anton Sajna je pripomnil, da ne vidijo razloga za rekonstrukcijo t.i. obsoteljske ceste, da pa je mogoče dvigniti standard ceste, če je dovolj frek-ventna. Torej, Posavju se obeta kvalitetnejša in modernejša cesta, ki bo povezovala našo regijo s severom Slovenije, bo pa tudi prvi večji projekt, ki bo poleg Brežic, Krškega in Sevnice vključil bodočo občino Radeče. Posavje? Morda res od sotočja reke Savinje s Savo do hrvaške meje? (dama) Predstavitev delovanja Kulturnega doma Krško v lanskem letu Vse predstave plus gostovanje Kulturni dom Krško je lansko leto kljub finančnim težavam uspel izpeljati program, ki so ga imeli v načrtu. Ne samo, da so ga izvedli, celo presegli so ga. Imeli so celo eno predstavo več. Lansko leto so v sklopu abonmaja izvedli vseh šest predvidenih predstav. Abonen-tov je bilo 320. Poleg tega pa so pripravili tudi bogat program za izven — kar pet gledaliških predstav ter 16 glasbenih prireditev. Uresničili so tudi poseben program Veseli december. V sklopu tega so potekale raznovrstne prestave za šole, vrtce in krški Šolski center. Podobno prireditev pripravljajo tudi letos. V domu se je zvrstilo mnogo kulturnih prireditev, v njegovih prostorih pa poteka tudi intenzivna dejavnost glasbene šole. Svoje prostore nudijo za vaje tudi drugim glasbenim skupinam, prav tu pa poteka tudi delo Posavskega centra za permanentno izobraževanje odraslih. Letos so ponovno razpisali abonma v prepričanju, da ga bodo tudi letos v celoti izvedli. Program je zelo pester, saj obsega opereto, opero, tri gledališke predstave (vse so komedije) ter baletno-glasbeni večer, ki ga bosta pripravila balet in opera Maribor in najboljši mladinski zbor, prav tako iz Maribora. Ta je dosegel že velike uspehe tudi v svetovnem merilu. V okviru programa za izven so že predstavili tri komedije. V tem trenutku se intenzivno pripravljajo na Veseli december — veselo praznovanje v okviru novoletnega programa. Veliko delovnih uspehov! (Kati) pooblaščena prodajalna Gorenja STANE ŠKOBERNE s.p. Tel./fax: 0608/34-970, 21-570 Mobitel: 0609/615-299 C. 4. julija 133 68270 KRŠKO - TEHNIČNA TRGOVINA • SERVIS OLJNIH GORILCEV -• SERVIS AKUSTIKE - INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA - Lastnik trgovine Evroelektron Stane Škoberne «>JLA* \ PLESNA ŠOLA KRŠKO Vabi k vpisu v tečaj družabnih plesov za odrasle in mladino, ki se bo pričel v soboto. 3. 12. 1994 in sicer: - začetni plesni tečaj s pričetkom ob 18 uri - nadaljevaljni plesni tečaj s pričetkom ob20.uri v prostorih plesne šole Vpis in informacije vsak dan: od 8 00 do 14 00 na tel. 0608/22 200 in od 17.00 do 20 00 v prostorih plesne šole. Jamčimo za strokovno delo in dobro počutje. GLASBENA AGENCIJA "LUKEC" Vabi na karaoke shonv 94/95 25.11.1994 ob 17. uri v MOTEL PETROL ČATEŽ Rezervacije vstopnic sprejema MOTEL PETROL Čatež NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 OBVESTILA — REKLAME 17 \ Vlili I KI ,IŠI DO VOZNIŠKEGA IZPITA 50 LET KVALITETNEGA DELA AVTO-ŠOLA AMD-KRSKO Vas vabi v tečaj cestno-prometnih predpisov za A, B, C in E kategorijo, traktor in voznike koles z motorjem Začetne ure vožnje na vozilih: - GOLF in RENAULT 5D -TAM-130T11 - motor MZ, TZR Y AM AH A VABLJENI! Avto moto društvo Krško Informacije na telefon: 0608/31-243 Ribiška družina Brestanica-Krško po sklepu Izvršilnega odbora objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo gostinskega lokala v ribiškem domu na ribnikih Mačkovci pri Brestanici v najem. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki jim je na osnovi veljavne registracije ali obrtnega dovoljenja dovoljeno opravljati tovrstno dejavnost. Interesenti lahko dvignejo potrebno dokumentacijo oziroma razpisne pogoje v petih dneh od objave razpisa pri: — RAFKU OROZNU, Elektrarniška 13, Brestanica, tel.: 79-142 — SANDIJU STRUPEHU, CKŽ 67, Krško (Zadruga Resa), tel.: 21-408 Vloge na osnovi razpisne dokumentacije pošljite na naslov RAFKO OROŽEN, Elektrarniška 13,68280 BRESTANICA v zaprtih kuvertah z oznako »RAZPIS — NE ODPIRAJ« najkasneje 15. dan od dneva objave. O izboru bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 20 dni od dneva poteka roka za prijavo na razpis. RD BRESTANICA-KRŠKO frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. S E \f l\l I C /V in ob nedeljah od 10. ure dalje. Kam z D.O.O, ki je ne potrebujete? Podjetje ETOS Krško je zainteresirano za odkup več podjetij - družb z omejeno odgovornostjo. Pokličite nas med 7. in 15. uro na 8 32-510,21-411 VRTNI CENTER & CVETLIČARNA CKŽ 65 a - 68270 Krško - * 0608/31-457 - tel /fax 21- 457 VRTNARIJA - JELŠE 25 - LESKOVEC/KRŠKO -«0608/75 - 790 "^ faa OP PONEDELJKA DO PETKA 7 00 DO 19 00. V SOBOTO 7.00DO 17.00. IN V NEDELJO B.00DO 1100 €> OPTIKR no novi lokaciji CKŽ 4. KRŠKO (izpod AMD - fivto šole) ODPRTO: 8-18. sobota 8-12 V sklopu optike obratuje okulistična ambulanta bolnišnice Brežice: sreda: 14:30 -18:00 Prim. dr. Davorin Nola 1. sobota v mesecu: 9 -12 Dr. Cvetka Oberč BR6ZPLRČNI OKUUSTIČNI PR6GL6DII Tel.: 21-536 v*. d.o.o. inženiring Objava posredniške prodaje Opremljeno ali neopremljeno dvoetažno stanovanjsko hišo v izmeri 216 m2 v Spodnjem Starem gradu 9 s pripadajočim zemljiščem v izmeri cca 10 a, cena 110.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2, v dvostanovanjski hiši Pot na Polšco 28 v Krškem, ki ima poseben vhod, za 69.300 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 46,80 m2 na Gubčevi 7, Krško po ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Krško po ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Hišo v 3. gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11 m v obrtni coni na parceli številka 671 /29 v izmeri 656 m2 k.o. Črne, Brežice, možna ureditev poslovnega prostora po ceni 120.000 DEM, način in rok po dogovoru. Manjšo kmetijo v izmeri 1 ha na Okljukovi gori 12. Na kmetiji stoji stara hiša, leto izdelave 1876, krita s slamo, v hiši so voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami (jonagold in idared v najboljši rodnosti), vinograd z 250 trtami, zasajen 1985, nasad marelic in ribeza (skupaj 1000 sadik). Prodaja se po ceni 60.000 DEM, način in rok po dogovoru. Opremljeno ali neopremljeno stanovanje v izmeri 59,73 m2 (garaža vključena v to izmero), ki se nahaja v Kostanjevici na Krki, Ljubljanska 11, po ceni 45.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Za dodatne informacije pokličite »IR« Inženiring d.o.o. Krško na telefon 0608/21-944 ali 22-944. »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča, da je možno pristopiti k vpisu etažne lastnine v zemljiški knjigi za objekte, in sicer: v Krškem: Gubčeva 1-11, Cankarjeva 1,1a, 3, 3a, Cesta 4. julija 52,52a, 54,57,59,60,62,62a, 62b, 64,67, Aškerčeva 2, Papirniška 13,13a, v Kostanjevici: Ljubljanska 11, na Senovem: Cesta kozjanskega odreda 14, Delavska 7, 9, Titova cesta 114, zato vam posredujemo naslednjo PONUDBO ZA IZVEDBO VPISA ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO 1. PREDMET PONUDBE Ponujamo vam pripravo in ustrezno popolno opremo zemljiško knjižnega predloga in njegovo vložitev na sodišču zaradi vpisa novega etažnega lastnika na stanovanjski enoti. 2. CENA Izvedbo gornje naloge vam nudimo po naslednjih cenah: — za garsonjero 12.600,00 sit — za 1,5-sobno stanovanje 13.300,00 sit — za 2- in 2,5-sobno stanovanje 14.990,00 sit — za 3,5-sobno stanovanje 15.160,00 sit Cene veljajo na dan 6.7.1994 in se spremenijo le, če se tečaj banke Slovenije za DEM spremeni za več kot 10%. Na gornje cene se plača prometni davek za storitve v višini 5%. Poleg gornjega plača stranka še sodno takso v višini 0,5% od nakupne vrednosti stanovanja in 900,00 sit za vsak primer. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo spremembo takse. Opozarjamo uporabnike poslovnih prostorov in stanovalcema odpadke (tudi kartonske) ne odlagajo ob zabojnike. Če se bo to ponavljalo, bomo prisiljeni ukrepati. Izkoristite ugodne pogoje: POJDITE Z NAMI NA POČITNICE »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse zainteresirane, da posredujemo letovanja v večini slovenskih letovišč in zdravilišč ter v Piranu in Portorožu pod ugodnimi pogoji. Oglasite se pri nas in si zagotovite zimski oddih. POLEG TEGA PRODAJAMO TUDI SMUČARSKE KARTE ZA ROGLO IN NUDIMO UGODNE ENODNEVNE ARANŽMAJE (športne dneve) NA ROGLI IN AREHU. CENIK SMUČARSKIH KART — ZIMA 94/95 (CENE V SIT) VRSTA KARTE PRED PRODAJA 3. PLAČILNI POGOJI SEZONA Od 1.10.-15.11.94 Od 16.11.- 10.12.94 Izvedbo gornje naloge lahko plačate v treh obrokih tako, da prvi obrok vključuje sodno takso in 1 /3 gornje cene z DNEVNA deležem prometnega davka, druga dva obroka pa v ena- ODRASLI 1.700,00 1.900,00 2.100,00 kih preostalih deležih s prometnim davkom. Plačilo se OTROCI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 zavaruje z ustrezno datiranimi čeki. Navedeno kreditira- UPOKOJENCI nje je brezobrestno. VADITELJI ^ Kolikor se za naročilo vpisa etažne lastnine v bloku odlo- UČITEUI * či vsaj 85% etažnih lastnikov, nudimo dodatni 10% TRENERJI ¦ ' 1.700,00 popust. DOPOLDANSKA Stanovanjski zakon določa v 151. členu, da so lastniki ODRASLI 1.000,00 1.100,00 1.200,00 stanovanj in stanovanjskih hiš dolžni v treh letih po uve- OTROCI 700,00 800,00 900,00 ljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stano- POPOLDANSKA vanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo, kar po- ODRASLI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 meni, da ta rok poteče 19.11.1994, zato vam predlagamo, OTROCI 800,00 900,00 1.000,00 da to, kjer je možno, uredite čim prej. 5-DNEVNA ODRASLI 6.400,00 7.200,00 8.000,00 t^.......................................................................... OTROCI 6-DNEVNA ODRASLI 4.500,00 7.700,00 5.000,00 8.600,00 5.600,00 ^¦C............................'......•"""".......'................."¦¦¦ 9.600,00 mmed ^yp Časopis za Posavje in okolico J-I=D Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško . OTROCI 7-DNEVNA ODRASLI 5.400,00 9.000,00 6.000,00 10.000,00 6.700,00 11.000,00 Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) OTROCI 10-DNEVNA 6.400,00 7.200,00 8.000,00 na naslov: ................................................................................................................1 ODRASLI 12.200,00 13.700,00 15.200,00 OTROCI SEZONSKA 8.500,00 9.600,00 10.600,00 (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) i ODRASLI 24.000,00 26.000,00 31.000,00 OTROCI 17.000,00 18.400,00 22.000,00 (podpis naročnika in žig) UPOKOJENCI 20.000,00 22.500,00 27.000,00 PRENOSNA 80.000,00 88.000,00 96.000,00 18 NAŠ GLAS 29. 23. NOVEMBRA 1994 Kakšno bolnišnico si želimo? Obiski zdravstvenih ministrov in ostalih ljudi iz Ljubljane se v brežiški bolnišnici vrstijo kar v pravilnih presledkih. Vsakič, ko se v Sloveniji začne govoriti o reorganizaciji zdravstva ali kc^ novomeški zdravstveni delavci začnejo novo akcijo za okrepitev lastne ustanove na račun varčevanja v Brežicah, se je treba v ponovno dogovarjati in takrat se ljudje iz Brežic tudi spomnijo na posavsko solidarnost. Nismo hoteli sami zapisati, da bi bilo škoda, če bi žene iz Posavja izgubile ugodnosti, ki jim jih nudi bližnji ginekološko-porodniški oddelek in tudi česa drugega se nismo hoteli sami lotiti. Zato smo sklenili povprašati ljudi iz Posavja o tem, kaj mislijo o brežiški bolnici. Lado Močivnik iz Sevnice: »Vsaka, tudi majhna bolnišnica, ki nima velikega zaledja, lahko doseže svojo ekonomsko upravičenost s kvaliteto. In tako bodo morda tja zaceli zahajati tudi ljudje iz drugih krajev, morda celo iz Maribora, ne vem. Angela Škoberne, prebivalka Senovega: »O bolnišnici Brežice se zadnje čase veliko govori. Mislim, da so se poslabšali. Kaj bi se dalo izboljšati? Zdravniki bi lahko bili bolj prijazni in pripravljeni prisluhniti težavam pacientov. Slišala sem, da nameravajo bolnišnici odvzeti porodnišnico, vendar sen mnenja, da bi porodnišnica na tem področju lahko ostala.« Branka Bjegovič iz Krškega: »Odločno sem proti ukinitvi oddelka brežiške porodnišnice, ker menim, da si ženske v Posavju zaslužijo enake pogoje za zdravljenje in porode kot drugod po Sloveniji. Nesmiselno je, da bi se nosečnice vozile 40 in več kilometrov do porodnišnice. V zadnjih letih brežiška porodnišnica skupaj z ginekološkim oddelkom beleži dobre rezultate, ukinitev pa bi pomenila povečanje števila mrtvo rojenih otrok. Na oddelku porodnišnice trenutno deluje mlada in sposobna ekipa, ki ji je potrebno pomagati pri zagotova-Ijanju normalnih pogojev. (Ga-lex) nišnica v Brežicah vsekakor mora biti. Veliko je stroškov, amjiak to bi morala podpreti država. Da je manjše število fpjstev, je kriva vojna na Hrvaškem, prej je k nam hodilo roditi veliko žena. Dosti družin pa se je tudi odselilo. Da bi žene hodile rojevati v Novo mesto, se mi zdi nepojemljivo. Število ženskih bolezni pa je vse večje, zato mora bolnišnica ostati tu, kjer je.« (Lea Colarič) Ana Dundovič, sadjarka v AK Krško: »Zvečer sem dobila napad in po dvajsetih minutah mučne vožnje smo prispeli v brežiško bolnišnico. Sestre so nergale, naj počakamo, jaz pa nisem nič mogla. Človek bi lahko umrl, predno bi prišel na vrsto. Ugotovili so, da imam žolčne kamne. Morala bi ostati v bolnišnici, pa je bil ženski oddelek prepoln. Neka ženska je štiri ure ležala na hodniku. Lepo je, da je bolnišnica blizu, le sestre bi morale biti bolj prijazne.« (Lea Colarič) Bojana Vukosavljevič, knjižničarka v Brežicah: »Porod- Bojan Petan, predsednik 10 LDS Brežice: »Nelogično je, ukiniti tako pomembno institucijo, ki že toliko časa obstaja. Posavje kot regija se dejansko oblikuje. Definitivno bo svojo bolnico v tej obliki tu- di rabilo. Čim se bodo odnosi s Hrvaško realizirali, bo več pacientov. Tudi politično bomo vztrajali, da ostane, kar je.« (Lea Colarič) Breda Drenek-Sotošek, speč. mr. ph.: »Posavski prostor potrebuje bolnišnico in v Brežicah jo imamo. To je velika prednost. Vsekakor je ne bi smeli kar tako zapreti. Mogoče nekaj oddelkov. Po mojem mnenju so nujno potrebni vsaj interni, kirurški in porodniš-nični oddelek, kar utemeljujem z dejstvom, da veliko ur-gentnih primerov iz sevniške občine oskrbijo prav v Brežicah. Čeprav se skoraj pol Sevničanov raje odloči za celjsko bolnišnico, ne moremo mimo tega, da so naše ceste zelo slabe in da je lahko daljša in nevarnejša pot, v tem primeru do Celja, za ponesrečence mnogokrat tudi usodna. Zadevo je treba temeljito premisliti, nikakor pa ne bi bilo pametno bolnišnice kar zapreti.« mi bolnišnicami, vendar z brežiško nimam najboljših izkušenj. Splošna bolnica Brežice je za posavsko regijo zelo pomembna, za boljši sloves pa bo morala še marsikaj narediti. Mislim, da ima premalo specializiranih zdravnikov. Seveda to ne velja za vse zdravnike, toda nekateri imajo prav nemogoč odnos do bolnikov in ravno na tem bi morali delati« (M. B.) Jože Pire ITISON MDB16 Leakovoc 61273 Skmntii Td. 0601/22-117 Fn.0601/22-700 Mob 0605X615-31» Naša f otlca Ban Nada, upokojenka iz Brestanice: »Imela sem že precej opravkov s slovenski- Odpiramo novo rubriko, v kateri lahko sodelujete tudi vi, tako da nam pošljete svoje zanimive fotografije, izmed katerih bomo najboljše izbrali. Če bo odziv dober, bomo rubriko uvrstili tedensko sicer pa po potrebi. Če se bo pokazalo smiselno (odvisno od vašega odziva), bomo poskusili najti sponzorja, ki bo fotografijo nagradil. S fotografijo nam pošljite tudi vse potrebne podatke. Ob kofetku Dobri ljudje in njihova humanitarna dejanja V prejšnji številki Našega glasa smo poročali o akciji Dobrotniki leta, ki jo je organizirala revija Naša žena. Med predlaganimi kandidati je komisija izbrala enajst posameznikov, ki so prejeli zahvalno listino in zlato ptico. Med njimi sta bili tudi Tatjana Avsec iz Krškega (ki ni več študentka, zato se za napako opravičujemo) in Marija Cverlin iz Brežic. O njunih dobrih delih je bilo že nekaj napisanega, a smo se vseeno odločili, da ju povabimo na kratek razgovor. Kaj vam pomeni priznanje dobrotnice leta? M. Cverlin: »To je bilo zame veliko presenečenje, saj se mi o tem ni niti sanjalo. Delam, ker mi je to dano že po naravi in tudi po rodu. Zato moraš biti pač rojen.« T. Avsec: »Moram priznati, da me je vest o izboru za do-brotnico leta nekoliko vznemirila, saj nisem bila niti obveščena o tem, da so me predlagali. Sprva so se v meni porajala vprašanja, kako je mogoče neko delo sploh vrednotiti na takšen način, predvsem pa me je zmotil že sam naziv akcije. Zaradi tega kar počnem, se ne počutim dpbrotnica, delam pač to, kar mi narekuje moja notranja naravnanost. Seveda pa mi nagrada pomeni vzpodbudo in potrditev, da se družba zaveda, da so takšna dela potrebna in koristna ter da leto podpira.« Kdo vas je predlagal? M. Cverlin: »Center za socialno delo Brežice.« T. Avsec: »Predlagalo me je Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela v Ljubljani, kjer že nekaj časa razvijam in vodim projekt Psi-hosocialna integracija Romov, v katerega se prostovoljno vključujejo številni študenti socialne pedagogike in tudi drugi.« Kako ste se odločili, da boste svoj prosti čas podarjali v humanitarne namene in na določeno področje? Koliko časa že delate na omenjenem področju? M. Cverlin: »Že 13 let se ukvarjam z otroki. Postala sem botra otroku, ki je ostal brez očeta in od takrat aktivno delujem ter pomagam tudi ostalim otrokom iste družine. Ves ta čas pa tudi opazujem, kaj se dogaja z našo mladino. Menim, da so dosti krivi starši, pa tudi inšpekcijske službe, ki dovoljujejo točenje alkoholnih pijač mladini. Moti me tudi to, da je v mnogih lokalih preglasna glasba in zakajeno ozračje. Vendar pa za mladimi ne morem »tekati«.« T. Avsec: »Pred štirimi leti me je k temu vzpodbudilo predvsem nekoliko absurdno spoznanje, da človek ni pripravljen sprejeti in razumeti sočloveka, ki je drugačen od večine in da so mnogi prav zaradi svoje drugačnosti odrinjeni na rob. Med le-temi so še zlasti Romi, ki se jim med vsemi marginalnimi skupinami posveča najmanj pozornosti. Čeprav so družbena prizadevanja za reševanje romske problematike velika, zadovoljivih rezultatov na tem področju še ni. Zakaj? Menim, da se pri tem pozablja na dvoje: Marija Cverlin Tatjana Avsec prvič - nezadostno poznavanje romskega človeka in od tu neopuštevanje njegovih posebnosti pri iskanju rešitev in drugič — predsodki, stereoti-pi, rasna nestrpnost in sovražnost do Romov v veliki meri stojijo nasproti reševanja romske problematike. Premalo se zavedamo, da problem ni le v Romih, temveč tudi v večinski družbi in da ravno z nespre-jemanjem, predsodki... sami onemogočamo Romom, da se izvlečejo iz svojega položaja. Tu se ustvarja začaran krog in prav tu pa je namen mojega projekta: zmanjševati rasno nestrpnost, predsodke do romske skupnosti ter pomagati Romom k boljšemu vključevanju v okolje. Skozi neposredno spoznavanje Romov, njihovega načina življenja, kulturnega in vrednostnega sistema želimo približati in s tem spoznati širše okolje, kajti znano je, da so predsodki in ste-reotipi pogojeni z nepoznavanjem in strahom pred neznanim.« Vaš pogled na humantarna dejanja, za katera mnogi nimajo posluha, še manj pa da bi kaj naredili? M. Cverlin: »Zavzemam se predvsem za manjše otroke, pomagam pa tudi starejšim gospem, jih kam zapeljem in jim prinašam iz trgovine. Pomagam komurkoli in kdajkoli. Zadnje leto sem veliko delala tudi z begunci, za katere sem iskala stanovanja in jih po potrebi tudi kam peljala. Manjše prevoze stanovanjske opreme smo opravili kar na strehi mojega »fička«.« T. Avsec: »Humanitarnost je zame izraz človeškosti, ki je je v današnjem času žal vse manj, izraz spoštovanja in nu-denja pomoči vsem tistim, ki so zaradi svoje drugačnosti odrinjeni na obrobje družbe, pa naj bodo to revni, begunci, invalidi ali Romi.« Ob prejetem priznanju se vaše delo vsekakor ne bo končalo. Kaj še nameravate narediti? M. Cverlin: »Delala bom tako dolgo, dokler bom zmogla. Pa tudi vozilo mi bo moralo služiti. Vsekakor pa takšna dejanja tudi stanejo, vendar pa mi ni žal denarja. Povedala pa bi rada še nekaj. Lani me je voznik avtobusa zadel v desni levi sprednji blatnik. Sodnica za prekrške me je obsodila za krivo in to sem sprejela kot plačilo za humanitarno delovanje. V avtu sem imela tri otroke, ki sem jih peljala v šolo. Sreča je, da se je tako končalo. Spraševala sem se, zakaj se je ravno meni to moralo zgoditi. Na ta način pa sem spoznala, kako malo čuta imajo nekateri ljudje za pravičnost in resnicoljubnost.« T. Avsec: »Želim narediti korak naprej. Načrtujem izdelavo vzgojnega programa za neromske učence, da bi bolje sprejemali svojega sošolca Roma. V pripravi je tudi publikacija, ki bo zajemala vse, kar se dogaja na področju romske problematike v Sloveniji in bo izhajala štirikrat letno. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, kot so tabori v romskih naseljih, letovanja za romske otroke, romski kulturni in tematski večeri ...« (Galex)