PRIMORSKI DNEVNIK
PMtiiina
Abb
oi a ca n a v gotovini DOsfale 1 gruotX)
Cena 35 lir
Leto XIX. St. 16 (5391)
TRST, sobota 19. januarja 1963
PREDSEDNIK VLADE SE VRNE DANES IZ ZDA V EVROPO
Poslanci soglasno odobrili ukrep o amnestiji Togliatti predložil resolucijo o nezaupnici
Politična razprava o nezaupnici bo v poslanski zbornici verjetno v sredo, ko bodo odobrili še s tajnim glasovanjem ukrep o amnestiji - «Rinascita» o sedanjem političnem položaju, «Avanti!» o razgovorih Fanfani-Kennedy
RlM, 18. — Predsednik vlade Fanfani je danes obiskal Chi-na povabilo tamkajšnjega župana, ki mu je podelil diplo-jV° častnega meščana tega mesta. Jutri se bo Fanfani vrnil v j^.York, kjer ga bo sprejel generalni tajnik ZN U Tant in ga »uržai na kosilu. Po kosilu bo Fanfani gost newyorškega župa-a Wagnerja, nato pa bo z letalom odpotoval v domovino.
Uanes opoldne so komunistič----------------
,k, Poslanci predložili v poslanimi z,30rnici resolucijo o neza-8ksi vladi> ki Pravi: «Poslan-v.a zbornica ugotavlja, da del e ve&ne odklanja uresni-nekaterih točk vladnega Jjjjfr&ma, kakor na pr. deželno Poiv ev’ ki so bistveni element fcttlkt izpolnjevanja ustave, ob-(J* dežele in demokratičnega na-w^Snja; ugotavlja, da ukrepi t^bjske politike ne ustrezajo po-jj, eam splošne agrarne reforme .».•notnim zahtevam kmečkega »nja; ugotavlja, da je izostala
dosledna akcija vlade v borbi proti prevladovanju monopolov, špe-kulantskemu posredništvu in naraščanju cen, v obrambo in za dvig življenjske ravni ljudskih množic; ugotavlja, da zunanja politika vlade ni uspela predvideti in upreti se nevarnosti prevladovanja fran-cosko-nemških reakcionarnih sil v obstoječih evropeističnih ustanovah, ni pokrenila ustrezne pobude za razorožitev in odpravo raketnih oporišč in celo grozi zaplesti Italijo v politiko atomske oboro žitve; ugotavlja, da iz teh in drugih elementov izhaja nesposobnost
S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE
k razvoj obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo
Titova pisma voditeljem nevezanih držav - Bavarska vlada zagovarja ustaško organizacijo
(Od našega dopisnika)
j bBOGRAiD, 18. — Zastopnik dr-(PVnega tajništva za zunanje za-Drago Kunc je na današ-
$«V1:
tiskovni konferenci obvestil !^arje, da je predsednik Obli •e maršal Tito, v sklad lunino nrakso. noslal te dn.i
Bi ì llt4*
maršal " Tito, v skladu ullS.ajno prakso, poslal te d la» n*m voditeljem nevezanih dr-, 1 osebna pisma, v katerih je hA*®! jugoslovanske poglede na
G*ai
kralju Hasanu, in to po
ihBdharodna vprašanja, drugim je predsednik Tito jjr*isl osebno pismo tudi maro-kralju Hasanu, in to po jL'dsedniku centralnega odbora tn>e2e sindikatov Jugoslavije Sve-Vukmanoviču, ki je pred )(S,vi na vabilo maroških sindi-, °v obiskal Maroko. Hgj-^odgovor na vprašanja novi-
O , med ZDA in Sovjetsko zvezo Jsdn
je Drago Kunc izrazil za-vjj-je, da bodo sedanji razgo-0 ‘med ZDA in Sovjetsko zvezo pJ^drskih poskusih in razorožitvi »ItJyPpvali k uresničenju zahteve 'ne OZN za sporažum o do-4l v m Prenpbanju in prepovejo ■ b jedrskih poskusov. To bi V91 mnenju Kunca ugodno vpli->15, ha mednarodni položaj in tf^jjadaljnje delo odbora za raziti ‘L
toči] vPr»šanje, kako ocenjuje polki1,0 predsednika Kennedyja o v ZZDA, je Kunc dejal, Haj.Usti del poročila, ki se na-Hm na stanje in perspektive 4ajg arndnih odnosov kot celote, lo{6B Vtis konstruktivnosti in do-•ijnj^Ba optimizma, kar se oce-kot ‘zraz prepričanja, da 'PeJn Vai° pogoji za nove in u-Šijtn?e splošne napore v korist ;Jubne rešitve mednarodnih *Vf“tii nj ‘n ustalitve miru ha
v ih»?Vez’ " časopisnimi podatki fben.i m obmejnem prometu med '«Ul ,avijo in Italijo v pretek-u je Kunc dejal, da je “UgojVhi obmejni promet med «roj a vi jo jn Italijo eden od kon-‘h izrazov dobrih sosednih Jhed °v in aktivnega sodelovanja e8a °hema državama. V okviru tol Jjfometa je bilo lani 7 in ®iiler V‘uij°na prehodov v obeh
***'■»(»	je ugotovil, «da se
r
“«Ih
daljni: sprejemajo ukrepi za na-t>om h razvoj tega prometa, ki Q?r«čh>bno Prispeva k uresničenju «leij J« Prijateljskega sodelovanja bo't«Zai6ma državama in ki se je mejn81 kot zelo koristen za ob-Prebivalstvo».
Vptajìy .je negativno odgovoril na v.'a<Ja Je’ ali je zahodnonemška “«Vjj Odgovorila na noto Jugo-S v v zvezi z ustaškim zloči-?«1, da “ad-Godesbergu, in je do-?«Var , hedavno uradno sporočilo da Sa hefranjega ministrstva, d«ci0fto, *ako imenovani «hrvaški pdstil odbor» «ni nikdar za-adbor PePrijetnega vtisa» in da s RrvalLr.em* samo po samostoj-J«:Coorti 5* na podlagi pravice do 5«ri Ort0cbe», dokazuje, da neka-jl?>hfi|.g0vorni krogi v Zahodni » dgh.i' Premišljeno izvajajo pru-«. je jV.ansko politiko. Ta izja-Ì «^ališz Ja* Kunc, je v nasprotju w -Ì. a?.1« Istega ministrstva, k’ B(«do i»ri a . 1955 obvestilo zvezno «ì*heEa em,čije, da delovanje omečil .°dno°"<*bora ^k°buje kon'<ret-ih ,0r‘
581
ji® inUnT0som med Zahodno Nem-
6, .d«Spr'lfg0S'avii0’ in da je zat0
PublikPr°tJu z ustavo zv
zvezne re
B. B.
^aPrla meja Hong-Rongom In Kitajsko
so' j’s^CK0, 18' — Hongkon-
da
in kitajske oblasti zaprle mejo med Kija, a-, "0hB-Kongom. List do-«hgieške in kitajske ob-
lasti «niso zmogle» ogromnega dela v zvezi s formalnostmi za mejne prehode več tisoč ljudi, k,i potujejo med Hong-Kongom in Kitajsko, 'da preživijo kitajsko novo leto 25. in 26. januarja pri svojih družinah na ob$h straneh meje.
Govor Hruščova berlinskim delavcem
BERLIN, 18. — Hruščov je davi napravil triurni obisk v tovarni elektronskega mhteriala «WF» v vzhodnem Berlinu. Govoril je pred 6000 delavci tovarne. Poudaril je potrebo izblojšanja proizvodnosti
vlade, da bi vodila dosledno poli-1 vseh demokratičnih sil. V tej zve-
tiko demokratične obnove, strukturalnih reform, miru, hkrati pa ne izpolnjuje vladnih programskih obvez; zato odklanja zaupnico vladi in preide na dnevni red.»
Resolucijo so odobrili na seji tajništva KPI, ki ji je predsedoval Togliatti, udeležili pa so se je In-grao, Amendola, Berlinguer, Natta in Pajetta.
Prihodnja številka revije KPI «Rinascita» prinaša članek Togliattija, v katerem analizira zaključke sestanka štirih tajnikov strank vladne večine in pravi med drugim, da se je «socialistična večina znašla v najslabšem položaju, ponižana spričo tega, da so demokristjani odklonili vsakršno njeno zahtevo; stisnjena med več ali manj bližnjimi volitvami in lastnim strahom pred kakršnimkoli dejanjem izrecne politične borbe. Spričo takega položaja, voditelji socialistične večine, začenši z Nen-nijem, priznavajo svoj poraz in govore o polomu», Togliatti pripominja, da je bil svoj čas že povedal socialistom, kakšne so glavne pomanjkljivosti njihove politike, in dodaja, da stališče KPI ni bilo nikoli niti «maksimalistično zanikanje» niti «frontalen napad» na eksperiment levega centra, ker je KPI priznavala to, «kar bi mogle biti pozitivnega v novi usmeritvi». Največja nevarnost sedanjega položaja je v tem, da «ne pride do večjega premika javnega mnenja v levo», ampak da pride nasprot. no do «plime k pozicijam desnice». Danes moramo biti pozorni zlasti na to nevarnost. Ta nevarnost ni postala manjša, ampak večja spričo «politične šibkosti, zmotnih usmeritev sedanjega socialističnega vodstva in njegovih kasnejših kapitulacij». Rešitev je znana; «Ce hočemo naprej, predvsem pa če hočemo preobrat v levo, je treba pokreniti od spodaj, iz vseh slojev italijanske družbe, obsežno in odločno politično gibanje proti konservativnim manevrom.»
«Avanti!» komentira v svoji jutrišnji številki razgovore med Fan-fanijem ih Keririèdyjem in pravi, da je poroŽilo o teh razgovorih preveč splošno, da bi 'tribglf* dati o njem ustrezno sodbo; vendar pa da sO v njem nekatere stvari, ki jih velja zabeležiti. Med temi je poudarjanje načela o pozitivnem značaju priključitve Vel. Britanije k skupnemu tržišču, kar .pomeni v sedanjih okoliščinah izrecno odklonitev de Gaullovih pozicij. I-
dela, če se hoče dvigniti življenj-. zolirati de Gaulla, kakor vse skraj-
ska raven prebivalstva.
nostne pozicije, je skupna korist
zi je treba obravnavati tudi vprašanje atomske oorožitve in moder, nizacije orožja. «Glede tega krožijo protislovne verzije, toda zdi se, da je točno mnenje onih, ki zatrjujejo, da to pomeni, v krajšem ali daljšem razdobju, likvidacijo nevarnih in zastarelih raketnih 0-porišč v naši deželi. In tudi to je treba imeti za pozitivno dejstvo.» Ostaja sicer odprto vprašanje novih oblik atomske oborožitve ih nove lokacije oporišč; glede tega ni nič gotovega, toda iz protislovnosti atomske oborožitve se je moč rešiti le «s pogumno politiko kolektivne in kontrolirane razorožitve, ki zahteva napore in voljo o-beh blokov velesil». «Avanti!» zaključuje; «Pričakujemo, da se bodo izrazi v prid razorožitve in prè-nehanja z atomskimi poskusi, ki
jih vsebuje sporočilo v Washingto-nu, ostvarili v konkretni in trdni italijanski politiki miru v korist ne le naše dežele, ampak Evrope in vsega sveta.»
Poslanska zbornica je soglasno odobrila vse člene vladnega ukrepa o amnestiji, s tajnim glasovanjem pa ga bo odobrila prihodnjo sredo. Z objavo v Uradnem listu bo dobil izvršilno moč. Prihodnji torek bodo določili, kdaj bo razprava o nezaupnici vladi v zvezi z resolucijo, ki so jo danes predložili poslanci KPI.
V senatu so danes razdelili vladni zakonski osnutek o spremembah in dopolnilih k zakonu št. 283 od 30, aprila 1962 o higienskih predpisih proizvodnje in prodaje živil in pijač, da bi čimbolj omejili, če že ne povsem preprečili pojav potvarjanja živil.
Interpelacija o zaplembi knjige o španskem odporu
RIM, 18. — Komunistični senatorji Terracini, Secchia in drugi so predložili davi senatu nujno vprašanje pravosodnemu ministru, da zvedo «na podlagi, katerih določb, ki urejajo svobodo tiska in pravice državljanov, ki jih določa ustava, so v Turinu zaplenili knjigo založnika Einaudija «Pesmi španskega odpora», ki razen svoje umetniške in kulturne vrednosti predstavlja konkreten izraz solidarnosti z junaško borbo španskega ljudstva v obrambi svobode, človeških pravic in človeške kulture».
Kennedy obišče Bonn
WASHINGTON, 18. — Bela hiša javlja, da je Kennedy sprejel vabilo kanclerja Adenauerja, naj pride v Bonn «na privaten delovni obisk». Predvideva se, da bo predsednik odšel v Bonn, ko bo obiskal Italijo. Datum obiska ni bil še določen. Ob tej priložnosti ni v načrtu noben drugi obisk v Evropi.
Predvideva se, da bo Kennedy obiskal Rim in Bonn maja ali junija. Iz Rima bo Kennedy odšel naravnost v Bonn. Spremljala ga bo njegova soproga, toda samo na obisku v Rimu. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je izjavil, da ni v teku noben razgovor v sedanjem trenutku glede morebitnega sestanka Kennedyja z de Gaul-lom.
Gaitskell je umrl
LONDON, 18. — Angleški laburistični voditelj Hugh Gaitskell je nocoj ob 22,10 umrl v bolnišnici «Middlesex Hospital».
Gaitskell se je rodil 9. aprila 1906. Obiskoval je znano šolo v Winchestru, preden je doktoriral v filozofskih, političnih in gospodarskih vedah v Oxfordu. Enajst let je bil lektor za politično gospodarstvo na londonski univerzi. 2e od svoje mladosti se je zanimal za sindikalizem in politiko, potem ko je leta 1926-27 obiskal premogovni bazen na področju Midlanda. Tedaj, ko je konservativna vlada skušala doseči prenehanje splošne stavke, je Gaitskell vodil avtomobile organizatorjev stavke in širil brošure o pravici do stavke.
Pred drugo svetovno vojno je
KONGRES VZHODNONEMŠKE KOMUNISTIČNE STRANKE V BERLINU
Vsi delegati so obsodili izzivalni govor kitajskega delegata proti Jugoslaviji
Voditelj italijanske delegacije Longo je potrdil politiko miroljubnega sožitja SZ in govoril o «italijanski poti v socializem» «Izvestija» ostro obsojajo govor kitajskega delegata
BERLIN, 18. — Danes se je na kongresu vzhodnonemške komunistične stranke z Ulbrichtovim zaključnim govorom zaključila diskusija o njegovem poročilu, in kongres bo nadaljeval delo do ponedeljka, da pripravi nov statut stranke in izvoli novo vodstvo.
Danes je več kot eno uro go-
voril voditelj kitajske delegacije Vu Hsju Cuan, ki so ga ostali' delegati večkrat prekinili ž velikim hrupom, ko je govoril proti Sovjetski zvezi ter ostro napadal in obrekoval Jugoslavijo. Ko je kitajski delegat obrekoval Jugoslavijo in njene voditelje, so vsi delegati ostro protestirali.
Predsednik Werner je štirikrat opozoril kitajskega delegata, naj
Ministri v Bruslju so se razšli po dolgih ostrih prerekanjih
Pogajanja so odložili do 28. t. m. - Be Canile je jasno povedal, da ne bo popustil ■ Adenauer pojde 21. t. m. v Pariz
BRUSELJ, 18. — Tudi danes so se pogajanja v Bruslju za vstop Velike Britanije v skupno tržišče nadaljevala v zelo napetem ozračju, ker so Francozi vztrajali, naj se pogajanja prekinejo za nedoločen čas. Nemška delegacija je predlagala, naj bi poverili italijanskemu ministru Colombu nalogo, da bi objektivno ocenil dosedanje napredovanje pogajanj, ugotovil možnost za rešitev spora in določil prihodnji načrt za pogajanja. Vse delegacije so predlog sprejele, in tudi Angleži, toda Colombo ga ni sprejel zaradi številnih pridržkov Francozov.
Francozi so zatem zahtevali, naj bi se šest ministrov znova sestalo 26. t. m. da bi dokončno odločili, ali naj se znova sestanejo 28., kakor določa koledar konference. O-stalih pet delegacij je predlog zavrnilo, in končno so Francozi sprejeli datum 28. januar za nadaljevanje pogajanj, kakor je bilo že pred časom določeno. Medtem bodo strokovnjaki nadaljevali delo na podlagi že prej določenega programa. Vendar pa ostane francoska zahteva za prekinitev pogajanj še vedno odprta. Belgijski predstavnik, ki je predsedoval konferenci, je pozneje na tiskovni konferenci izjavil tudi, da sta v načrtu dva tehnična sestanka v okviru pogajanj z Veliko Britanijo. Dodal je, da je pooblaščen izjaviti, da bo «Francija pod svojo odgovornostjo odločila, ali naj se njeni strokovnjaki u-deležijo teh sestankov ali ne». S francoske strani so potrdili, da se francoski strokovnjaki ne bodo u-deležili teh dveh sestankov.
Na tiskovni konferenci je govoril tudi italijanski zunanji minister Piccioni, ki je poudaril, da se Italija zavzema za nadaljevanje pogajanj za vstop Velike Britanije.
Do 28. t.m. se bodo vlade šestih držav nedvomno posvetovale po diplomatski poti. 21. t.m. pa bo kancler Adenauer obiskal v Parizu de Gaulla. V ta namen so se danes nadaljevala pripravljalna posvetovanja. Kancler je sprejel voditelje parlamentarnih skupin posameznih strank.
Glavni predmet razgovorov je bilo stališče, ki ga bo moral Adenauer zavzeti v Parizu v zvezi z vstopom Velike Britanije v skupno tržišče. Zunanjepolitična komisija Bundestaga je sklenila, da ho vlada pri pogajanjih v Bruslju in Parizu skušala prepričati Francoze, naj privolijo v sprejem Velike Britanije v skupno tržišče.
Po današnjem sestanku z 1 Ade-
nauerjem so parlamentarne skupine treh strank objavile sporočilo, ki pravi, da so predsednik Bundestaga in voditelji parlamentarnih skupin izrazili zaskrbljenost zaradi poteka pogajanj za evropsko enotnost. Poudarili so, da so naklonjeni čim širši okrepitvi francosko-nemškega prijateljstva. «To prijateljstvo, dodaja sporočilo, je ena od osnov za evropsko združitev in za atlantsko solidarnost. Zato mora nemška politika storiti vse, kar more, da se odstranijo težave za vstop Velike Britanije v skupno tržišče».
Socialdemokratska parlamentarna skupina je danes pooblastila podpredsednika in upravnega predsednika stranke Erlerja in Mom-merja, da zahtevata od Adenauerja, naj odloži svoj obisk v Franciji, dokler ne bo več nevarnosti, da bi druge države članice skupnega tržišča in Velika Britanija neugodno tolmačile ta obisk. Predsednik liberalne in demokristjan-ske skupine sta izjavila, da se sicer strinjata s tem stališčem, vendar pa sta izrekla mnenje, da se Adenauerjev obisk ne sme odložiti. Po mnenju opazovalcev je A-
denauer pooblastil objavo stališča treh strank, da pokaže de Gaullu, da glede odnosov med Veliko Britanijo in skupnim tržiščem nima druge izbire, nego da zavrne francosko stališče.
General de Gaulle je podal danes nekaj izjav med razgovorom s skupino poslancev v Elizejski palači. Navzoči so bili predstavniki. vseh strank v skupščini razen komunistov in socialistov, ki so odklonili vabilc.
V zvezi s pripombo nekega poslanca o možnosti snorazuma z Veliko Britanijo je de Gaulle izjavil: «To se vam zdi, toda dejansko Angleži postavljajo vsak trenutek nove ugovore. Vse to se je dovolj vleklo. Obstaja pogodba: treba jo je spoštovati.»
Na vprašanje, kaj misli o izidu bruseljskih pogajanj, je de Gaulle rekel: «Ali bodo Angleži podpisali, ali pa bodo zapustili Bruselj in na to bodo razmišljali. Nekega dne bo do vstopili v skupno tržišče, toda nedvomno mene ne bo več.» Glede stališča ostalih petih držav skupnosti je de Gaulle izjavil: «Podpisali so pogodbo. Zato jo morajo izvajati. Bodimo resni.»
uporablja bolj dostojn? besede, in je poudaril, da, .ji rtiez^sljšano, a* tak način napadali' Jugoslavijo, ter je dodal, da so ti napadi izzivalni. Ko je kitajski delegat končal govoriti, je Werner izjavil: .«V imenu partije in njenega kongresa 1 odločno zavračamo grob napad Kitajske proti bratski partiji Jugoslavije».
Kitajski delegat pa je tudi izjavil, da kitajski voditelji «ne bodo opustili naporov za rešitev nesoglasij». Ponovil pa je predlog, naj b) sklicali konferenco voditeljev vseh komunističnih strank, da bi rešili spor, in je pripomnil, da j s nevarnost, da pride do razcepa.
Ko je govoril o sporu z Indijo, je kitajski delegat izjavil, da «je obsojanja vredno, da so Nehruja podpiral) nekateri, ki se nazivajo za marksiste-leniniste».'
«Nekatere socialistične stranke, je dodal delegat, so se pridružile protestom proti Kitajski. Zatisnili »o oči pred številnimi obrazložitvami Kitajske o sporu z Indijo». Tem besedam je sledilo v dvorani mrmranje neodobravanja. Kitajski delegat se ni zmenil za to mrmranje in je pripomnil, da je Kita-ska dosegla zadovoljive sporazume o meji z Burmo, Nepalom ir. z drugimi državami in da želi «pravično in mirno rešitev s pogajanji» tudi z Indijo.
Na jutranji seji ni bil navzoč Hruščov. Navzoč pa je bil popoldne, ko ie imel Ulbricht zaključni govor. Ulbrich je ponovil, da vzhodnonemška komunistična partija v celoti podpira politiko Sovjetske zveze, in je poudaril potrebo enotnosti med komunističnimi strankami.
Poudaril je najboljše odnose med vzhodnonemško in sovjetsko partijo in je dejal, da Sovjetska zveza «vedno služi za zgled in za voditeljico nemški partiji». Odločno je podprl politiko miroljubnega sožitja in politiko pogajanj za reševanje SDorov.
Glede Berlina je izjavil, da ie prepričan, da bo postopoma mogoč sporazum med velesilami. Zatem je Ulbricht dejal, da je kongres pokazal soglasnost stališč med delegati, in pripomnil, da je kljub nekaterim sporom s kitajskimi voditelji upanje, da bo centralni komite KP Kitajske sledil priporočilom Hruščova.
Debato je zaključil voditelj italijanske delegacije Luigi Longo,
ki je izjavil, da je KPI pripravlje- TUNIS, 18. — Predsednik Burgi-na storiti vse, kar more za okrepi- ba je sporočil, da je bil tunizijski tev svetovnega komunističnega gi- poslanik v Alžiriji odpoklican. To banja. Longo je nato govoril o je sporočil na govoru, ki ga je
imel pred večjo množico ob svojem povratku iz Le Kefa v prestolnico. Med drugim je izjavil: «Udeleženci zarote so se lahko združili in organizirali zaradi tuje podpore, ki so jo našli v Alžiriji. Sedaj je neodvisna Alžirija pribežališče za sovražnike Tunizije. Alžirija je izhodiščna baza za vse prevratne akcije proti Tuniziji, t. j. proti tisti državi, ki je toliko pomagala Alžiriji v njeni borbi za neodvisnost. To je izzivanje, ki se mu Tunizija ne more izogniti.» Burgiba je izjavil, da je neki član alžirskega predstavništva v Tunisu omogočil beg v Alžirijo enemu od udeležencev pri zaroti.
litiko Hruščova o miroljubnem so-žitju. Pripomnil je, da miroljubno sožitje seveda nima nič kaj opraviti z ohranitvijo «statusa quo».
Zatem je Longo govoril o «itali, janski poti v socializem», pri kateri so «najvažnejši momenti borba za reformo ustroja ter povezava, ki mora biti med to borbo in bor.bo za demokratizacijo in socia-ližem». Pripomnil je, da v Italiji «ni ostrega revolucionarnega stanja». in zato-se lahko pride do likvidacije inonopolov z vrsto delnih gospodarskih in političnih pridobi, tev. Gre za to, da se vprašanje razširitve demokracije postavi tako, da se tradicionalnim ustanovam da nova vsebina. «Nikakor ne mislimo, je dodal Longo, da s tem, da se borimo za obrambo razširitve demokracije, da je ta nad razredom, kajti dobro vemo, da je vsaka demokracija vedno izraz določenega odnosa soc'alnih sil.»
Zatem je Longo omenil dogodke julija 1960, da dokaže budnost komunistične stranke, katera je «tudi s človeškimi izgubami preprečila vzpostavitev avtoritativne, ga režima». «Po teh izkušnjah, ie dodal Longo, je bila 'krščanska demokracija prisiljene iskati nove vladne formule in najti nova zavezništva, ki so se koncentrirala v sodelovanju z italijansko socia-listično stranko.» Pri tem ie Longo izjavil, da ie namen demokrist-janskih voditeljev, razdeliti delavsko gibanje s nomo*,io vod'tel'ev italijanske socialist:čne stranke.
Med debato je govorilo skupno deset tujih delegatov, vštevši Hruščova, in 39 vzhodnonemških delegatov. Tudi kubanski delegat je poudaril, da se kubanska oartija drži načel miroljubnega sožitia in da se Kuba želi Dogajati z ZDA za rešitev vseh sporov. Danes le imel govoriti tudi jugoslovanski delegat, a je svoj govor odložil.
Glasilo sovjetske vlade «Izvestija» ostro napada govor kitajskega delegata zaradi «povsem nedopustnega tona». List poudarja, da je govornik «branil protileninistično stališče voditeljev albanske partije in je podal izjave, ki nasprotujejo splošni liniji mednarodnega komunističnega gibanja». «Nešteto-
je govoril o Jugoslaviji v povsem nedopustnem tonu, tako da je izzval proteste delegato" •
Mednarodni sestanek sindikatov v Casablanci
BEOGRAD, 18. — Prenehan’e
oboroževalne tekme ih jedrskih poskusov, ohranitev svetovnega miru, ukinitev kolonializma in neokolonializma, odstranjevanje razlik v gospodarskem razvoju med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami, dvig življenjske ravni in delovnih pogojev delavcev vseh držav, povečanje vloge delavskega razreda v reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj — to so nekateri od življenjskih interesov - in problemov, ki so skupni delavskemu razredu in sindikalnim organizacijam vseh držav v katerih je potrebno in mogoče široko sindikalno sodelovanje. To stališče je prikazano v osnutku dokumenta, ki je bil sprejet v Casablanci na nedavnem sestanku zastopnikov Splošne zveze alžirskih sindikatov, Zveze sindikatov Jugoslavije, Konference dela ZAR, Enotne centrale delavcev Čila, Centralne zveze sindikatov Japonske, Kodrdinacijskega komiteja sindikalnih organizacij Cejlona, Nacionalne zveze delavcev Malija, Nacionalne konfederacije delavcev Gvineje in Zveze dela Maroka.
Zastopniki omenjenih sindikatov izjavljajo, da nimajo namena u-stanoviti nikakršne nove mednarodne sindikalne organizacije in izražajo upanje, da bo po reakciji na predloženi osnutek mogoče sklicati konferenco vseh sindikalnih organizacij, ki so pripravljene sodelovati na osnovah omenjenega dokumenta. Prvi osnutek dokumenta ima štiri dele, v katerih se obravnavajo problemi razorožitve in miru, vprašanje neodvisnosti narodov in vloga delavskega razreda, vprašanje borbe za gospodarski napredek držav v razvo-
bil Gaitskell gospodarski svetovalec sindikatov. V začetku vojne, ko je Churchill sestavil koalicijsko vlado konservativcev in laburistov, je Gaitskell dobil nalogo, da preceni tajne informacije vohunske službe o moči in gospodarski strukturi nacistične Nemčije. Po dveh letih je dosegel čin ministra.
Leta 1945 je bil izvoljen za poslanca in je postal parlamentarni tajnik ministrstva za goriva in energijo, od leta 1947 do 1950 pa je on vodil to ministrstvo. Nekaj časa je bil minister za gospodarske zadeve, Attlee pa ga je pozneje določil za finančnega ministra, in to mesto je obdržal do leta 1951. Ko je prevzel to mesto je imel 44 let.
Od leta 1955 je bil tajnik laburistične stranke. Postopoma je izločil levo opozicijo Bevana in desno opozicijo Morrisona. Na kongresu leta 1960 je bila zavrnjena njegova politika o večstranski nadzorovani razorožitvi, ker se je večma izrekla za enostransko razorožitev. Eno leto pozneje pa je kongres stranke menjal mnenje in podprl Gaitskellovo politiko. Medtem je ta porazil svojega nevarnega tekmeca Harolda Wilsona.
Lansko leto je na kongresu uspel doseči enotnost stranke, ko se je izrekel proti vstopu Velike Britanije v evropsko skupno tržišče.
Na volitvah je laburistična stranka prvikrat enotno nastopila, in tedaj se je Gaitskell omenjal kot predsednik vlade v primeru zmage laburistov. Nekaj pred božičem je imel Gaitskell v načrtu sestanek s Hruščovom za novo leto. Toda, ker je nenadno obolel, je moral sestanek odložiti. Dan pred božičem so ga odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje se je pozneje nekoliko izboljšalo, 4. januarja pa se je znova poslabšalo, ker je dobil plevritis. Zapušča ženo in dve hčerki, stari 20 in 23 let.
Gaitskellova smrt pomeni za laburistično stranko veliko izgubo, kajti prav sedaj je stranka potrebovala močnega voditelja, da bi izkoristila težave konservativne stranke in skušala priti na oblast.
Novega voditelja bodo izbrali parlamentarci na tajnem glasovanju. Med verjetnimi nasledniki Gaitskella se omenjajo George Brown, star 46 let, ki izhaja iz sindikalnih vrst, zunanji minister laburistične «vlade v senci» Ha-rold Wilson, ki ima 44 let, 50-letni gospodarstvenik James Cal-laghan ter znani pravnik in bivši minister 60-letni Frank Soskice. Za sedaj bo prevzel začasno vod-stvo podpredsednik stranke George Brown.
m ■ t1 *
LONbON, 18. — «Daily Express» objavlja danes sliko Bidaulta, o kateri pravi, da je bila posneta vča-raj v Londonu. List pripominja, da francoska policija išče Bid?idt^
ju in potrebe mednarodnega go-krat je napadel bratske partije ter 1 spodarskega sodelovanja.
iimiiiiiiiuMiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiimiiitiiimiiiiiiimmHiiiiiiiuiii
Burgiba obtožuje Ben Belo da ščiti sovražnike Tunizije
Odpoklical je tunizijskega poslanika iz Alžira
Francoski zunanji minister de Murvillc v Bruslju
«važnih uspehih borbe vzhodnonemške enotne socialistične stranke na vzhodnonemškem ozemlju, ki je uničila tako nevaren nemški imperializem in militarizem». Dodal je, da tudi v Italiji vsi miroljubni ljudje podpirajo borbo za odstranitev ostankov druge svetovne vojne in za sklenitev nemške mirovne pogodbe ter za spremembo zahodnega Berlina v svobodno mesto. Dalje je izjavil, da je potrebno pognati za njihove meje bonske imperialiste, «ki so postavili absurdna obmejna vprašanja tudi nasproti Italiji».
Longo je nato poudaril, da italijanski delavci odobravajo z vsem srcem politiko miru Sovjetske zveze. kakršna se je pokazala med krizo na karibsvem področju. Na koncu je Longo Poudaril, da bo tudi italijanska komunistična stranka storila vse mo"nče za okrepitev enotnosti svetovnega komunističnega giban'a.
Longo je odločno zavrnil misel na atomsko vojno in je podprl po-
Nadaljeval je: «Sklenil sem pokazati alžirski vladi, da ima Tunizija potrebne sile in možnost, da brani svojo suverenost. Po proučitvi položaja in po podatkih o odcepkih zarote v Alžiriji, sem sklenil odpoklicati prihodnje dni našega posla nika v Alžiriji Mestirija. Tudi tuni zijska gospodarska delegacija se bo'
vrnila v domovino.»
Burgiba je v svojem govoru še posebej obtožil Ben Belo in nekatere njegove tovariše, da so se že zdavnaj izrekli v prid pokojnemu tunizijskemu politiku Ben Jusefu, ki je bil Burglbov nasprotnik. Burgiba je dodal: «Alžirski predsednik vlade posveča svojo pozornost, med vsemi arabskimi državami, samo Združeni arabski republiki. To je povzročilo užaljenost drugih prestolnic. To obnašanje ni vredno odgovornega državnika.» Zatem pa je Burgiba poudaril, da je poslanik ZAR v Tunisu odklonil sleherno moč udeležencem zarote. Nato izjavil, da se Ben Bela «ne sme ivetiti z Alžirci, ki ostanejo za nas bratje». Pripomnil je, da se tudi nekateri člani alžirske vlade ne strinjajo z Ben Belo, kar se tiče Tunizije, in da so številni člani o-svobodilne fronte obsodili stališče Ben Bele. «Toda trenutno je neodvisna Alžirija pribežališče za sovražnike Tunizije. Jaz nimam navade imeti hinavske odnose s tujimi vladami.» Dodal je, da so odnosi med Tunizijo in drugimi arabskimi državami tesnejši kakor kdaj koli.	*
DANES
Le kdor se dobro spominja in kdor je sam prizadeto spremljal in občutil, kako so se pred ne tako davnimi leti na raznih kongresih komunističnih partij napadala stališča Zveze komunistov Jugoslavije, lahko ugotovi ogromno spremembo, ki je na kongresu
vzhodnonemške partije prišla tako zelo do izraza prav včeraj med nedopustnimi napadi na ZKJ de-
legata Kitajske KP. Vsi delegati hrupno prekinili, pr sednik kongresa pa je izjavil: «V
imenu partije in njenega kongresa odločno zavračamo grob napad Kitajske proti bratski partiji Jugoslavije.» Zaradi tako izredno grobega napada je jugoslovanski delegat svoj govor odložil. Poleg Ulbrichta, ki je imel zaključni govor, je včeraj zaključil kongresno debato italijanski delegat Longo, ki je med drugim izjavil, da v Italiji ni ostrega revolucionarnega stanja in da se lahko doseže likvidacija monopolov z vrsto delnih gospodarskih in političnih pridobitev, ker gre za to, da se vprašanje razširitve demokracije postavi tako, da se tradicionalnim ustanovam da nova vsebina.
Nadaljevanje bruseljskih pogajanj med EST in Anglijo pa je včeraj zašlo v še hujšo krizo, tako da so razgovori odloženi do 28 t. m. De Gaulle je kar precej neposredno takole povedal, kaj je po njegovem vzrok tako resnega zastoja: «Angleži postavljajo vsak trenutek nove pogoje... Ali bodo pogodbo podpisali, ali pa bodo zapustili Bruselj; nekega dne bodo vstopili v EST, toda tedaj brez dvoma mene ne bo več.» Da bi se videla razlika njegovih odnosov do Zahodne Nemčije, pa je de Gaulle izjavil: «Francosko-nemški sporazum je podlaga francoske politike.» Z Adenauerjem se bo sestal že pojutrišnjem in še se ne ve kako stališče bo pri tem kancler zavzel glede vstopa Anglije v EST, vendar pa so zunanjepolitična komisija Bundestaga In voditelji strank zahtevali, naj skuša prepričati Francoze, naj v sprejet, i Anglije privolijo.
Medtem pa je Kennedy sprejel kanclerjevo vabilo, da obišče Bonn, kar bo verjetno storil v maju ali juniju ko bo obiskal Rim.
Neugodna in nesimpatična vest za vse, ki že toliko let podpirajo osvobodilna gibanja treh držav arabskega magreba, pa je prišla iz Tunisa, kjer je Burgiba povedal, da bo odpoklical svojega poslanika iz Alžirije, ker je Ben Bela omogočil zatočišče tunizijskim zarotnikom, ter je dodal, da se tudi nekateri člani alžirske vlade ne strinjajo z Ben Belo .Želeti je, da bi se taki spori čimprej rešili, saj spadajo vse te države med nevezane, ki jim je v preteklih dncli maršal Tito poslal poslanice v smislu načel znamenite predlanske beograjske konference.
Iz Londona pa je prišla novica o prerani smrti laburističnega voditelja Hugha Gaitskella, bivšega ministra in kandidata za predsednika britanske vlade v primera laburistične volilne zmage.
Bruseljska
pogajanja
Pogajanja, ki že poldrugo leto potekajo v Bruslju med Veliko Britanijo in šestimi državami Slanicami Skupnega trga o pogojih, v katerih bi s sprejemom Britanije in nekaterih drugih držav, ki jih leta zastopa — razširili za zdaj zaprti trg Evropske gospodarske skupnosti — so prišla po soglasnih ocenah zahodnoevropskega tiska v kritično obdobje. Čeprav so ta pogajanja zelo dolgotrajna in za vse udeležene države mučna, so vendarle do zdaj slonela na prepričanju, da bi lahko uspešna rešitev manj važnih spornih vprašanj olajšala zbližanje različnih, pogostokrat protislovnih gledišč o poglavitnih in vsebinskih vprašanjih priključitve Velike Britanije k Skupnemu trgu. Nekatera izhned teh manj važnih vprašanj so zares tudi rešili, ali pa so našli podlago, na kateri bi jih lahko rešili. Toda vse kaže, da ta uspeh ni pripomogel k temu, da bi našli skupni imenovalec na tiste nasprotujoče si interese udeležencev pogajanj, ki sp v preteklosti pripeljali do ustvaritve Skupnega trga brez Velike Britanije.
V	sedanjem obdobju pogajanj so prispeli do tiste točke, ko ni več mogoče nekaterih vsebinskih ovir odlagati ali pa se jim izogibati — na primer skupna kmetijska politika — zato sodijo, da preživljajo pogajanja zdaj krizo in da bo od izida te krite odvisna tudi dokončna ocena upravičenosti naporov, ki jih zahtevajo, da bi pogovore nadaljevali. Za tako presojo ne govori samo dejstvo, da so na dnevni red pogajanj prišle največje težave, marveč tudi vrsta drugih okoliščin širše politične narave, ki govore o konfrontaciji različnih stališč in oblikovanju različne politike, o tistem pojavu, s katerim razumemo enotnost zahodnoevropskih in zahodnih držav sploh.
Predvsem moramo tu Imeti pred očmi nedavno doseženi sporazum med ZDA in Veliko Britanijo o ustanovitvi skupnih a-tomskih sil, ki bi bile sestavljene iz jedrskega potenciala teh dveh držav in morda Francije. Nedvomno negativen odgovor predsednika De Gaulla na to pobudo je potrdil, da Francija nadaljuje napore za ustvaritev samostojne atomske sile oziroma, da nadaljuje tisto politično smer, ki jo je francoski predsednik označil kot samostojno in neodvisno francosko vlogo v mednarodnih odnosih in svetovnih dogodkih sploh. Ne da bi se spuščali v presojo Sirllli posledic, ki bi jih francosko stališče lahko imelo, moramo poudariti, da je to značilno znamenje, ki ne obljublja, da bi francoska delegacija morda spremenila smer, kakršno je do zdaj zastopala na bruseljskih pogajanjih. Skratka, vse kaže, da so Franciji ponudili premalo, da bi hotela odstopiti od svojih dosedanjih zamisli.
V	tem smislu moramo tudi razumeti bližnji obisk kanclerja Adenauerja v Parizu. Ta obisk je nedvomno v skladu z nadaljevanjem in krepitvijo franco-sko-zahodnonemškega sodelovanja, oziroma tiste posebne politične zveze med obema državama, ki jo vedno bolj označujejo kot os Pariz-Bonn. Specifičnost Interesov, po katerih se tl dve državi ravnata v prizadevanjih, da bi ustvarili čimvečjo stopnjo zbllžanja in dali svojemu gospodarskemu in političnemu sodelovanju morda tudi poseben status (govore o možnosti, dk bi med Adenauerjevim bivanjem v Franciji podpisali sporazum o političnem sodelovanju med obema državama), prav nič ne zmanjšuje pomena, ki ga njuno skupno stališče lahko ima Za pogajanja med Veliko Brita-nijo in Skupnim trgom.
Končno vse kaže, da se prav pod pritiskom naraščajočega francosko-nemškega prijateljstva krepi naklonjenost Italije Veliki Britaniji. Nizozemska se je že prej v bruseljskih pogajanjih zavzemala *a prožnejšo smer in si je prizadevala vplivati na druge države članice, da bi Britaniji dali kolikor mogoče ugcid-ne pogoje. Vse kaže, da se to razpoloženje krepi tudi v Italiji, obisk premiera Macmillana v Rimu prihodnji mesec pa' pomeni verjetno zadnji britanski poškus, da dobe v Skupnem trgu novega zaveznika, najdejo razumevanje za svoja vprašanja, in podporo za »voje zahteve.
Nedvomno opozarja vse to, da so vrgli v igro tako rekoč vse, da preživljajo bruseljska pogajanja hudo obdobje obravnavanja zapletenih protislovij in da ta pogajanja dejansko odsevajb obstoj in krepitev nekih političnih prizadevanj, odvisnih od ožjih nacionalnih interesov, ki ne dajejo stvarne podlage za enotno rešitev.
Bistvo spornih vprašanj na bruseljskih pogajanjih bi lahko označili kot pomanjšanje soglasja o tem, ali naj se Velika Britanija prilagodi Skupnemu trgu ali narobe — da bi skupni trg prilagodili širši skupnosti zahodnoevropskih držav, ki bi nastala s pristopom Britanije in drugih članic Svobodnega trgovinskega območja (EFTA) skupnemu trgu. Tu se dejansko križata dve različni zamisli. Po prvi — zastopata jo Francija in Zahodna Nemčija — naj bi bil Skupni trg kot ožja združevalna skupina osnova za oblikovanje in krepitev specifičnega zahodnoevropskega političnega so-
delovanja oziroma posebne politične vloge zahodne Evrope v svetu. Po drugi zamisli — zastopajo jo Velika Britanija in ZDA — naj bi Skupni trg služil širšemu zbiranju in krepitvi gospodarske vzajemne odvisnosti vseh zahodnih držav, to pa naj bi pripeljalo do večje politične, gospodarske in vojaške enotnosti Zahoda kot celote pod vodstvom Združenih držav Amerike.
Siril politični smisel teh kombinacij bi seveda lahko kritično razčlenili, toda s stališča njihovega učinkovanja na izid bruseljskih pogajanj je dovolj, da opozorimo na njihovo neskladnost. Praktično področje spora Je omenjeno na nekaj konkretnih, gospodarsko jasno opredeljenih Vprašanj, med katerimi povzroča trenutno največ pozornosti — skupna kmetijska politika. V začetku preteklega leta je Skupili trg sprčjel sporazume, ki so sistem enotnih zunanjih carin razširili tudi na področje kmetijskih pridelkov, to pa je avtomatično pomenilo podpiranje izvoza francoskih kmetijskih presežkov na celoten trg. To je prineslo Skupnemu trgu pečat izključenosti in pristranosti v še večjem obsegu pa so to povzročili prvi koraki pri združevanju industrije v njegovih okvirih.
V bruseljskih pogajanjih pa je tg okoliščina vprašanje zase y nekem drugem smislu. Gre za to, da ima Velika Britanija približno za 30 odst. nižje cene kmetijskih pridelkov kot države Skupnega trga, zato ker se oskrbuje na podlagi posebnih preferencialnih dogovorov iz svojih nekdanjih dominionov. Razen tega britanska vlada neposredno subvencionira kmetijske pridelovalce (okoli 5 odst. prebivalstva) s približno 750 milijoni funtov letno. Vključitev Velike Britanije v Skupni trg ob pogojih, ki so zdaj značilni za njegovo enotno kmetijsko politiko — bi terjala približno izravnavo s cenami v Zahodni Evropi, opustitev sistema neposrednih subvencij in povečanje nakupov kmetijskih pridelkov iz Evrope, oziroma zmanjšanje ustreznih nabav iz držav Britanske skupnosti narodov. To vprašanje zajema vrsto problemov, ker izrecno nalaga tudi potrebo, da bi našli obliko za nove odnose v Britanski skupnosti narodov in za odnose med deželami Britanske skupnosti ter drugimi članicami Skupnega trga. To pa bi zahtevalo popolnoma drugačno osnovo za trgovinsko menjavo v Skupnem trgu, saj države članice Britanske skupnosti ne bi mogle — če hočejo zavarovati svoj industrijski razvoj — sprejeti svobodne konkurence industrijsko razvitih dežel Skupnega trga. Razen tega zastopa Britanija tudi interese svojih soudeležencev iz EFTA, katerih specifičnosti niso omenjene na področje gospodarskih odnosov, marveč imajo pogostokrat korenine tudi v njihovem posebnem političnem položaju.
Vse to potrjuje, da so konkretne vsebine dilem udeleženk bruseljskih pogajanj zapletene in nejasne in da terja njihovo reševanje bodisi, da se spremenita narava in značaj Skupnega trga, bodisi, da opusti Britanija večino tistih obveznosti, ki pomenijo zanjo oviro za vključitev v Skupni trg. Kriza pogajanj je toliko globlja, ker ponuja Francij#, ki ocenjuje britanske interese s svojega zornega kota, sklenitev dogodkov, s katerimi bi olajšali trgovinsko menjavo med Britanijo in Skupnim trgom, o-ziroma pridruženi status, vtem ko Britanija to zavrača, poudarjajoč, da je pripravljena v celoti sodelovati pri političnem združenju Zahodne Evrope. Zato moramo možnosti za hitro in uspešno sklenitev sporazuma na bruseljskih pogajanjih v smislu zadovoljitve zahtev obeh strani oceniti kot zelo skromne. Vsekakor pa v Britaniji čedalje pogosteje poudarjajo misli, ki bi morale pomeniti. alternativno politiko v zvezi z vključitvijo v Skupni trg, vtem ko se, tako se vsaj zdi, znotraj te organizacije razvijajo prizadevanja, ki so po svojih smereh različna. Potemtakem lahko sklepamo, da odseva kriza bruseljskih pogajanj ne samo to, da so podani objektivno protislovni gospodarski interesi, marveč tudi različni politični pogledi in pobude, in da se prav zsto nadaljuje proces pre-vrščanja v odnosih zahodnih zaveznikov na podlagi krepitve stremljenj, ki izražajo ožje narodne ali pokrajinske gospodarske in politične interese.
ZDRAVKO MICIC
ZARADI PROTESTNE AKCIJE ŠTUDENTOV V CARACASU
Policija vdrla v poslopje univerze in streljala na študente
Ranjeni so bili štirje študenti ■ Pristaši «Oboroženih sil Ironie za neodvisnost» so odnesli pet dragocenih slik, da bi s tem opozorili javnost na Retancourtovo diktaturo
Prvič v zgo-Caracasu je
CARACAS, 18. — dovini univerze v včeraj policija vdrla v univerzitetno poslopje in streljala na študente, pri čemer je štiri ranila. Povod za ta brutalni napad je dal nenavaden protestni nastop venezuelskih študentov proti diktatorskemu Betancourtovemu režimu.
V prvih včerajšnjih popoldanskih urah je skupina 15 študentov, med katerimi sta bili tudi dve študentki, vdrla oborožena z brzostrelkami in revolverji v u-metnostni muzej v Caracasu, kjer je v teku razstava «Sto let francoske umetnosti». Študentje so blokirali vse izhode 'n onemogočili okrog 400 študentom, ki so si tedaj ogledovali razstavljene u-metnine, da hi zapustili muzej, nato pa so sneli s sten pet najdragocenejših slik Van Gogha, Gauguina, Cezanna, Picassa in Braqua ter jih odnesli s seboj. Tri od teh slik so lastnina Louvra, dve pa muzeja modernih umetnosti v Parizu.
Preden so zapustili muzej, so študentje, ki so se predstavili kot pripadniki tajne revolucionarne organizacije «Oboroženih sil narodne osvoboditve», pojasnili, da hočejo s tem dejanjem opo-
iiiiiiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiin, njimi,
Afera «Der Spiegel»
KARLSRUHE, 18. — Zvezno državno pravdništvo je sporočilo, da so uvedli preiskovalni postopek proti odvetniku Josefu Augsteinu, bratu ravnatelja tednika «Der Spiegel», ki je obtožen napada na varnost države, medtem ko je honorarni tunizijski konzul Paul Conrad obtožen sodelovanja pri tem kaznivem dejanju.
Kot je znano, je bil preiskovalni pqstopek uveden že pred enim mesecem in zaradi enake obtožbe tudi proti ravnatelju revije Adolfu Augsteinu, njegovemu namestniku Konradu Ahlersu in polkovniku Alfredu Martinu. Toda v zaporu sta sedaj le še Adolf Augstein ter pisec inkriminiranega članka Hans Schmelz.
Ce bo državno pravdništvo prijavilo obtožence sodišču — pravijo v dobro informiranih krogih — bo razprava proti njim maja ali junija letos.
CATANIA, 18. — V prostorih
občinskega davčnega urada v Zafferani Etnei je iz neznanih razlogov izbruhnil požar. Povsem je bil uničen seznam, obsegajoč okrog 4000 imen davkoplačevalcev. Neka'
zoriti svetovno javnost na njihovo borbo proti Betancourtovi diktaturi. Policija je sprva skušala prikazati njihovo dejanje kot na-voden rop dragocenih umetnin, vendar pa je spričo povsem jasnih političnih okoliščin morala po. stopno priznati, da ne gre za noben navaden rop.
Kmalu po dogodku je «Fronta za narodno osvoboditev» izdala letak, v katerem poudarja, da nikakor ne gre za rop in da lahko jamči, da dragocene slike ne bodo poškodovane. Avtorji letaka se opravičujejo francoskemu ljudstvu in zatrjujejo, da je bil njihov edini namen opozoriti svet na to, kar se dogaja v državi. Letak se zaključuje z obtožbo Betancour-tovega proimperialističnega režima in izraža vso solidarnost «Fronte za narodno osvoboditev» s kubanskim ljudstvom ob četrti obletnici njegove zmagovite revolucije.
Medtem pa so avtorji tega svojevrstnega podviga in njihovi somišljeniki po telefonu obvestili nekatere liste in tudi policijo, da so pripravljeni v 24 urah vrniti zaplenjene slike pod pogojem, da Betancourtova vlada preneha s preganjanjem pristašev levičarske opozicije. Popoldanski list «Clarin» pa piše, da so mu neznanci po telefonu sporočili, da so pripravljeni vrniti slike v zameno za takojšnjo osvoboditev političnih zapornikov.
Jutranji list «El Mundo» pa piše, da policijske oblasti nadzorujejo vsa letališča, da zaplenjene umetnine ne bi zapustile države in da je posnela prstne odtise na avtomobilih, ki so se jih poslu-žili študentje, ki so vdrli v muzej. Eden od teh avtomobilov je bil kamufliran v policijski avto. Policija tudi meni, da bo na osnovi pričevanj lahko kmalu izsledila avtorje podviga.
Prostori muzeja, v katerem je prirejena razstava, so sedaj za občinstvo zaprti, oblasti pa bodo še danes pozvale univerzitetne organe na skupni sestanek, na katerem naj bi proučili ukrepe, da se podobni protestni nastopi venezuelskih študentov ne bi več ponovili.
Primer kolektivne avtosugestije
AVELLINO, 18. — Iz vasi Ponte Pisani poročajo o zanimivem primeru kolektivne avtosugestije, ki je zajela 13 fantov v starosti od 10 do 13 let.
Fantje posečajo kmetijsko strokovno šolo v Domicelli in morajo
prehoditi vsak dan po 16 km, če hočejo priti iz rojstne vasi v šolo in nazaj. Tako so tudi včeraj odšli skupaj v šolo, toda ko so prišli do Ponte Pisani, so nenadoma zagledali reko, ki je prestopila bregove, nebo se je stemnilo in začelo je močno deževati. Vseh 13 fantov je popadalo na tla, kjer so obležali v nezavesti.
Kmalu potem sta prišla mimo dva duhovnika z avtom, ki sta zagledala fante na tleh. Prebudila sta jih in odpeljala v njihovo vas, kjer so povedali, kaj se je zgodilo.
Ob pogledu na reko so postale njihove šolske potrebščine, ki so jih imeli v rokah, tako težke, da so izgubili ravnotežje ter pod težo aktovk in dežnikov popadali na tla. Za njimi so šli tudi drugi dijaki, ki so videli ves prizor, a so se tako ustrašili, da so se razbežali po bližnjih poljih in so jih potem našli v stanju živčne razrvanosti.
Po mnenju ravnatelja šole gre za primer kolektivne avtosugestije, kajti prav dan prej so dijaki pri verouku poslušali predavanje o ve. soljnem potopu. Verjetno se jim je pri Ponte Pisani prikazala slika, kakršno so jim predočili dan prej in tako so v strahu popadali na tla.
..................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllimimitl”
CORTINA D’AMPEZZO, 18. — Trije nemški alpinisti Peter Sie-gert, Rainer Kauschke in Gert Uhner se naporno vzpenjajo, meter za metrom, po prvenstveni direktni smeri na skoraj navpični severni steni Velike Cine. V devetih dneh plezanja, po osmih prenočevanjih v spalni vreči, pritrjeni na steno, so plezalci preple-
zali približno polovico smeri, saj jih čaka še 300 metrov stene, ki niso nič manj težki in nevarni.
Po njihovih prvotnih načrtih bi moralo plezanje hitreje napredovati, tako da ne bodo ostali v steni več kot 10 dni. Toda neugodne vremenske prilike so močno zavrle tempo plezanja, ki napreduje zelo naporno in z upora-
bo ekspanzivnih klinov. Kaže, f‘ je naveza, ki jo vodi Peter gert še v dobri fizični kondicO' in da je tudi morala šfe vedno ** soka. Zato ne izključujejo, da plezanje uspelo. Vendar so v i**’ lijanskih in nemških alpinistični11 krogih postali zaskrbljeni in le nastala med njimi tudi že P0*** mika.
..........................................mr.........
PO ZASTRUPITVI OTROK V ZAVETIŠČU «CARLO FELICE» V CAGLIARIJU
Vseh enaintrideset zastrupljenih otrok naj bi bilo izven življenjske nevarnosti
Kljub temu pa je pokrajinski zdravnik zahteval iz preventivnih razlogov cepivo, ki se uporablja le v primerih najhujše zastrupitve
o samem prazniku, ki "" li Pokrajinske turisti^"
CAGLIARI, 18. —’ Enaintrideset otrok iz zavetišča «Carlo Felice» v Cagliariju, ki so se zastrupili, ker so jedli pokvarjeno konservi-rano meso, je v glavnem izven življenjske nevarnosti. Izjemo predstavlja le pet ali šest otrok, za katere zdravniki sicer pravijo, da niso v življenjski nevarnosti, vendar iz razumljivih razlogov ne morejo še dokončno jamčiti za njihovo ozdravitev.
Notranje ministrstvo je nocoj s posebnim kurirjem poslalo v Cagliari 16 doz posebnega cepiva, ki so ga zaman iskali v Milanu od zgodnjih jutranjih ur. Milanski farmacevtski zavodi, ki cepivo proizvajajo, so na zahtevo odgovorili, da ga ne morejo priskr-
teri prostovoljci so požar kmalu pogasili.
..............................................
Mii žil VAL SE LE POLAGOMA UMIKA - A NE POVSOD
V Splitu in na Hvaru je snežilo: gostje uživajo brezplačen penzion
Porast cen gorilni nafti v Švici - Baltsko morje še naprej zmrzuje - Na Švedskem je deževalo, na Danskem pa je temperatura padla
Francija na prvem mestu glede reakcijskih letal
PARIZ, 18. — Senator Pinton. ki je predložil francoski skupščini poročilo o ratifikaciji mednarodne konvencije o varnosti «Eurocon-trol», je izjavil, da je Francija na prvem mestu, kar zadeva promet potniških reakcijskih letal, ki se jo v enem letu povečal za 57 od. statkov. Omenjena konvencija do. loèa višino poletov in zračne poti letal z namenom, da se zmanjšajo nevarnosti nesreč.
Francija poseduje trenutno 19 letal vrste «Boeing», 29 letal vrste «Caravelle» in 5 letal «DC-8». Na letališču Orly so lani zabeležili 39 tisoč 850 vzletov in pristankov reakcijskih letal.
LONDON, 18. — Polarni mraz še vedno zajema dobršen del Ev' rope, čeprav iz nekaterih držav poročajo o zvišanju temperature, k' pa je povzročila bodisi močne nalive, bodisi snežne meteže. Tako je ponekod na Švedskem deževalo, medtem ko se je v Moskvi dvignila temperatura za 10 stopinj in so danes zjutraj zabeležili «le» 13 stopinj pod ničlo. Kljub temu pa Baltsko morje vse bolj ledeni in ledena skorja je že precej debela. Na danskem pa je temperatura padla na 17 stopinj pod ničlo, tako da je promet precej otež-kočen. Na Holandskem se je vreme včeraj sicer nekoliko popravilo, toda ponoči je temperatura spet padla na —20 stopinj medtem ko sneg še nadalje ovira promet.
Tudi v Franciji mraz še ni popustil. Ponekod so zabeležili .20 stopinj pod ničlo in več vasi je zaradi snega odrezanih od sveta. Nekateri plovni kanali so za promet ladij neprevozni, ker je vodno gladino prekrila debela ledena skorja.
Hud mraz v Švici, kjer so pred dnevi zabeležili najnižjo temperaturo —41 stopinj, je povzročil tudi zastoj v oskrbi z gorivom, zlasti z gorilno nafto. Po Renu je plovba zaradi ledu in nizkega vodostaja skoraj nemogoča, medtem ko so železniške zveze z inozemstvom otežkočene zaradi snežnih plazov, ki zasipajo proge. To je povzročilo nenaden porast cen, kar se odraža na naslednjem primeru: neka bolnišnica v Ženevi, ki je predvidela v proračunu po 1.800 frankov za dnevno ogrevanje prostorov, je sedaj ugotovila, da znašajo stroški 3.000 frankov dnevno.
Tudi iz Jugoslavije poročajo, da mraz še ni popustil. Danes je bili prizadeta predvsem Dalmacija. V Splitu je popoldne okoli 15. ure začelo snežiti in v mestnih parkih se je na mah zbrala mestna otro-čad, ki prav gotovo ni vajena tega pojava. O snežnih padavinah poročajo tudi iz drugih krajev Dalmacije, razen s Hvara, kjer je
danes deževalo. Zaradi tega so hotelski gostje danes uživali 50 odstotni popust na hotelske cene, medtem ko so včeraj — ko je na Hvaru snežilo — živeli v hotelih brezplačno. Otok Hvar je namreč znan zaradi svoje izredno blage klime in hoteli nudijo gostom 50 odst. popusta če dežuje, medtem ko bivajo brezplačno če sneži.
V	Bosni in Hercegovini pa se je po večdnevnem sibirskem mrazu temperatura dvignila za povprečno 10 stopinj. Tako so danes zjutraj zabeležili v Sarajevu —10, v Tuzli —12, v Bihaču —13 in v Mostaru —4 stopinje. Zaradi povečanja temperature pa je prišlo do snežnih metežev, ki so prekinili promet na progi Livno-Kupra in Livno-Drvar. Tudi cestni promet je zaradi snežnih metežev zelo otežkočen in ponekod prekinjen.
Včeraj so v Murski Soboti zabeležili najnižjo temperaturo letošnje zime v Sloveniji, in sicer —34 stopinj.
Medtem ko iz Bočna poročajo, da se temperatura počasi, a vztrajno dviga, pa prihajajo iz Srednje in Južne Italije vesti o ponovnem padcu temperature ali pa o dežju z mrzlimi vetrovi ter o snežnih metežih.
VERBANIA, 18. — Na področju Lago Maggiore je nebo še vedno zastrto in temperatura zelo nizka Ob jezeru se je najnižja tempera tura vrtela okrog 6 stopinj pod ničlo, in to v Stresi ter Lavenu, vtem ko je v Cannobiu živo srebro zlezlo do 7 stopinj pod ničto.
V	Canobski dolini ter v dolini Vigezzo je v teku noči vladala temperatura 11 stopinj pod ničlo, v dolini Strona 14 stopinj. Tempe, rature med 12 in 19 stopinjami pod ničlo pa so proti jutru, ko je nastopil snežni vihar, zabeležili v dolini Formazza. Gorska jezera so vsa zaledenela. Tudi v Cusiu vlada zelo oster mraz, temperatura je padla do 7 stopinj pod ničlo, v Omegni in Mombellu pa do 14 stopinj. Na vsem področju je prišlo do močnih snežnih pada-
vin. Snežni meteži so bili tudi na obali jezera.
Zaplenjena «Giorgina»
RIM, 18. — Namestnik državnega pravdnika dr. Pedote je odredil zaplembo romana «Giorgina», ki ga je izdalo založniško podjetje «Corso» in ki ga je spisala Lina Agostini. Roman je bil zaplenjen zaradi pornografije.
Zvedelo se je, da so v Grosset-tu, kjer je rojena avtorica romana, prodali v 20 minutah 40 izvodov tega romana, za katerega pravijo, da je brez vsake moralne vrednosti.
beti pred začetkom prihodnjega meseca. Šestnajst doz cepiva so končno našli v Anconi, od koder so jih takoj poslali v Cagliari.
Na vprašanje, zakaj so cepivo poslali v Cagliari, saj je znano, da ga uporabljajo le v primerih najhujše zastrupitve, je pokrajinski zdravnik odgovoril, da gre le za preventivno mero.
Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotovijo vzroke Zastrupitve, Ugotovili so, da je meso jedlo "kakih 100 bSeb, vendar je bilo zastrupljenih le 31 otrok, iz česar sklepajo, da ni bilo vse meso pokvarjeno, temveč le ena ali največ dve škatli. Vsekakor pa so prepovedali uživanje tega mesa in so o primeru zastrupitve obvestili tudi predstavnike Mednarodne pomoči, ki pošilja zavoje s hrano raznim dobrodelnim usta-
Prvi šolski zoološki vrt
vali» A. Lombardi pa je obljubil, da bo podaril novoustanovljenemu zoološkemu vrtu opico. Vse te živali žive v kletkah, postavljenih vzdolž ograje poslopja, gojenci šole pa skrbe za njihovo čistočo in prehrano.
razstavo
v dvorani Pokrajinske ______
ustanove. Zatem sledi predvajali dokumentarnih filmov, podeli!* nagrade za dialektalno poezij0: simpozij posvečen Siciliji in nj®11 literaturi ter natečajna slikars»8 razstava, ki jo je razpisala ristična in letoviščarska ustafl0" va. Predvidena je tudi uprizorite Italijanskega baletnega gledališč8’ ki ga vodi Vittorio Rossi.
«Praznik cvetočega mandlja» s> bo zaključil v nedeljo, dne 16. V bruarja, s tradicionalnim folkl<,(’ nim nastopom pred templi*1" «Della Concordia», katerega se 1,0 udeležilo 16 skupin, ki so nas10” pile tudi na 10. mednarodn*1" folklornem festivalu.
ALESSANDRIA, 18. — Na pobudo dveh učiteljev je bil v okviru osnovnih šol mestne četrti Cristo di Alessandria ustanovljen miniaturni zoološki vrt. Gre za poizkus
—	trenutno prvi in edini v Italiji
—	katerega namen je, da bi se na tak način izboljšalo znanje šolarjev v zvezi s poznavanjem živalskega sveta.
Učitelja, ki sta prišla na to zamisel, se imenujeta Astorri in De-matti. Ministrstvo za šolstvo, ki je že izdalo ustrezno dovoljenje za ustanovitev tega majhnega zoološkega vrta, se je izrazilo, da js moč smatrati ta poizkus v Alessandri! za izredno zanimiv. Poleg tega je bila tudi izrečena želja, naj bi temu primeru sledile tud! druge šole v Italiji.
V omenjenem zoološkem vrtu v Alessandrii je trenutno zbranih okrog 140 živalskih primerkov, med temi več jazbecov, lisic, mladih bobrov, čapelj, fazanov, eks-> tičnih ptic, ki so jih podarili lovci iz vse pokrajine. «Ljubitelj ži-
PO IZROPANJU KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE
Folklorni festival na prazniku mandlja
AGRIGENTO, 18. — Izpopolnjen
js bil program prireditve «Praznika cvetočega mandlja», ki bo letos v prvem tednu meseca februarja.
Prireditev se bo začela 3. februarja, in sicer z retrospektivno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii”1111"
PRED POROTNIM SODIŠČEM IZ PALERMA
Dvanajstletni fantič opisal kako so ubili sovaščana
Iz strahu pred maščevanjem je vso noč prespal poleg trupla umorjenega kmeta
V tem trenutku je predseJ®*
Se nobenega sledu za drznimi roparji
Našli so le avto, s katerim so roparji pobegnili ter po izpovedih prič napravili sliko enega njih
TREVIGLIO (Bergamo), 18. — \ okviru poizvedovanj, ki so jih bili opravili karabinjerji iz Trevi-glia v zvezi z ropom, izvršenim na škodo kmečke ter obrtniške posojilnic« in hranilnice v Caravaggiu, so pridržali dva moška, stanujoča v dolini Seriana ki pa so ju kmalu potem izpustili. Tudi oba mladeniča, ki so ju pridržali preteklo noč, sta bila izpuščena, potem- ko je bilo ugotovljeno, da rimata nobene zveze z ropom. Preiskovalci so si medtem uspeli, zahvaljujoč sodelovanju osebja o-menjene hranilnice in posojilnice in pa treh očividcev roparskega dejanja, ustvariti približno sliko podobe enega od štirih roparjev. Skico njegovega obrtza je napra-
vil neki slikar iz Caravaggia. Gre za manjšo in dokaj plečato osebo, povsem podobno neki osebi, ki jo policijske oblasti že imajo v evidenci. Ta podobnost je karabinjerjem pomagala v njihovem nadaljnjem poizvedovanju.
Vtem se je bil našel tudi avtomobil, ki so se ga roparji poslu-žili za izvedbo svojega podviga. Gre za neko «Giulietto» iz Bergama, z evidenčno številko 66280, ki so/ jo policijski organi našli na parkirnem prostoru pred nebotičnikom v Ul. Massimo d’Azeglio, ki se nahaja sredi mesta. V njej so še našli 41 vrečic s petlirskimi kovanci v vrednosti 20.500 lir. Avto so odpeljali na dvorišče komisariata javne varnosti.
PALERMO, 18. — Pred porotnimi sodiščem iz Palerma, ki se je pre-jdr. Piscitello fantiča soočil z selilo v Termini Imerese in se zdaj Ukvarja s primerom nekega umora, je danes pričal Giuseppe Cecala, komaj 12-letni fant.
Obtoženci, ki so v zaporu, so trije kmetje, in sicer Giusto Mangiapane, Michelangelo Costanza in Giusto Costanza. Obtoženi so, rta so med 17. in 18. julijem leta I960 v kraju imenovanem «Manchi», pri Caccamu, ubili kmeta Giuseo-pa Callagarija. To so storili iz maščevanja. Na osnovi obtožbe je razvidno, da je Callari nekaj časa pred tem zlorabil deklico petnajstih let, nečakinjo enega obtožencev, nakar je ni hotel poročiti.
Giuseppe Cecala je bil očividec zločina. Njegovo pričevanje s kH-terim je potrdil obtožbe, je povzročilo živahno reakcijo med obtoženci in njihovimi branilci.
Fantič je rekel, da se z gotovostjo spominja, kako je na večer 17. julija 1960, vtem ko je spal na nekem dvorišču, čul okrog 23. ure korake in kmalu zatem začutil, da mu je nekdlo nekaj položil na ramena. «V istem trenutku», jo nadaljeval Cecala, «sem zaslišal strel in ko sem se v istem trenutku povsem prebudil, sem poleg sebe zagledal Giusta Mangiapane-j:t s puško v rokah. Nekoliko dlje od mene pa je stal Michelangelo Costanzo. Mangiapane mi je rekel, da moram molčati in mi je zagrozil s smrtjo, če bi govoril. Zatem je obraz Callarija zagrnil s slamo ter se s svojim svakom, Michelangelom Costanzo, oddaljil».
«Ko sem tako vso noč prebil zraven trupla umorjenega», je nadaljeval Cecala, «sem se naslednje jutro odpravil do Callarije-ve družine, da bi jo obvestil, kaj se je zgodilo. Med potjo sem srečal Michelangela, a se nisem ustavil, marveč sem se, v strahu, ua bi me ubil, spustil v tek. Ko sem prispel v Caccano, pa sem povedal samo to, da se je «don Pep-pinu» (Giuseppu Callariju) zgodila nesreča. Šele potem, ko me je prisilila neka Callarijeva svakinja, sem povedal resnico».
toženim Giustom Costanzo, ki včerajšnji razpravi, da bi r8., bremenil brata Michelangela, izl(
vil, da je za Callarijev umor govoren samo on. Soočenje je b’ zelo burno, pri čemer sta se o", obkladala z najrazličnejšimi Ps°' kami. Zatem se je začelo izPf sevanje še drugih prič.
99 oseb izginilo v morskih valovih
SEUL, 18. — Devetindevetd*5|’|) oseb je izginilo v valovih oba*"^, voda Južne Koreje, ko se je P ^ vrnila in potopila ‘ladja, na kaL. je. bilo skupno s posadko 100 os Od teh se je le ena rešila.
Ugrabljena učiteljica
ARDORE MARINA (Reggio C* labria), 18. — Dva mladeniča ,, ugrabila 38 let staro učiteljico v ^ seppino lamonte, ki poučuje v si Melito Portosalvo. Učitelji*® ^ je sprehajala po,cesti na robu * ., ko sta se približala dva mU“® j ča z lovskima puškama v ro^, ter jo prisilila, da je stopila v to. Mladeniča sta učiteljico ljala v neko kočo daleč Pr0^ vasi, kjer sta jo imela zaprto kih 5 ur. Toda v določenem 1 ,, nutku ji je uspelo, da je zbez in se potem zatekla k ne tim k" ^ tom, ki so jo potem sprem'11 ,, vas. Tu je učiteljica ugrabitev v
K
javila karabinjerjem ter P°ve' la, da sta jo hotela ugrabitelj® siliti, vendar nista uspela v namenih.
Karabinjerji so takoj uvedli P . iskavo ter že identificirali eD ugrabitelja.
MILAN, 18. - Od 23. do 2»-bruarja bo v Milanu prva mefln rodna razstava igrač, na kateri do sodelovali italijanski in t01 peraterji. Občinstvo na ra**‘ ne bo imelo dostopa.
Straussa je zamenjal von rassel
Oseba je sicer nova toda «smer» ostane ista
Ker je prva faza zaključena, se lahko začne druga
sredi januarja. — Zvez-?9 republika Nemčija je tudi °rWalno dobila novega obramb-sef9 m'n'stra- Kai-Uwe von Has-I je po običajnem ceremonia-Pri predsedniku republike do-ludi dekret o imenovanju in J zatem pohitel v svojo novo P'sarno v vojašnici Emerkel v °ntiu- V primerjavi s posebno Svečano organizirano uradno po-Vltvijo od dosedanjega obramb-aega ministra Straussa je bilo enovanje njegovega nasledni-9’ novega obrambnega mini-r®i zelo skromno. Predaja re-S°r^a je bila kratka in strogo u-
rsdna.
^aj-Uwe von Hassel je bil v ko so mnogi politiki želeli ®»h{ati Adènauerjevo žilavost', °v°jJ moder, da se ni v niče-er zameril sicer ošibelemu, to-9 od daleč še ne upokoje-2emU šefu države. Najboljše pri-anje za svoj smisel za zahodno-»"•ke medstrankarske in notra-^ strankarske igre in spletke dobil s tem, da ga je kancler P ehauer izbral za novega — v vrstnem redu tretjega — o-ratabnega ministra Pfvi obrambni minister je bil Zahodni Nemčiji imenovan la-9 1955, ko je Bonn sklenil !pre>neniti ustavo in ponovno 0rSanizirati svojo vojsko. Novi re.Sor je tedaj prevzel sedanji j^'ster za delo Theodor Blank,
1 je že dolgo prej pripravljal odilne kadre nove zahodnonem-aa armade, vendar je kancler dePaper že po nepolnem letu S *en'l, da to važno funkcijo po-er' do tedaj skoraj nepomembna ministru za atomska vpra-8aaja Straussu.
, Razmeroma neznani minister je "»«U postal ekspanziven politik Se zaverovan ustvarjalec nove adednonemške vojske in človek, ateremu je Adenauer veliko za-l|al V šestih letih in pol, ko-'SOr je Strauss vodil obramb-0 Piinistrstvo, je bila organizi-9aa nova vojska z nad 400.000 .1. V tem času je Strauss pokorna, prav po nemško, orga-‘zital in opremil dvunajst nem-divizij za atlantsko zvezo in tem v glavnem zaključil tako vaporano «prvo. obdobje» za-^dpopemške oborožitve, kancler Adenauer je v ' dru-9|P obrambnem ministru našel S9N, ki mu je bila zaradi nje-' _ velTliih ambicij, da ustvari in moderno zahodnonem->"0 armado, po možnosti oboro-''1'° z atomskim orožjem, kot na-
laš{,
Hkrati pa je Strauss raču-
j ’ da si bo s tem postavil eno ji^d odločilnih stopnic, da bi g do kanclerskega položaja. bQraUss uHval v tem, da ga slava «filozofa moderne stra-vdoktrine» nekega dne pri-
*?avo dopuščal, da se napa-
na vrh politične lestvice, ePauer pa je preračunano in
v obrambni , minister zaleta-m 'n prebija led za one voja-0 * Politične koncepcije, ki jih “Po in javno (z določenim ob-
zirom do svojih zaveznikov) še ni mogel zastopati,
Ker sta oba politika v vsem soglašala v tem, da «zahodno-nemška politika toliko pomeni, kolikor je njena vojska vredna», je Adenauer nudil Straussu neomejeno zaščito in oporo v vrsti osebnih in političnih afer. Verjetno bi bil von Hassel še vedno predsednik pokrajinske vlade, če bi ne bil Strauss napravil «usodni» taktični napaki.
Predvsem se je Strauss hudo zameril Adenauerju, ko je neposredno po zadnjih parlamentarnih volitvah pripisal poraz krščansko demokratske stranke kanclerjevi starosti ter ko se je v veliki želji, da bi v novi vladi postal minister za zunanje zadeve, vpletel v zakulisno iskanje novih kanclerskih kandidatov.
Drugič, Strauss je, ohrabren z zmago v zadnjih škandalih, hotel na že povsem nesramen način zaključiti svoj spor s tednikom «Spiegel».
«Ganljiv» poslovilni večer s Straussom in nekaj tednov po-
zneje skoraj preveč hladna izročitev dolžnosti novemu obrambnemu ministru sta bila organizirana vprav zato, da bi se poudarilo, da sprememba oseb na položaju ministra za obrambo rie pomeni nobene spremembe v politiki, odnosno da ne pomeni nikako odstopanje od teženj in načrtov, ki jih je Strauss želel realizirati v «drugem obdobju» zahodnonemške oborožitve.
Kaj-Uwe von Hassel je potemtakem prevzel dolžnost o-, brambnega ministra z nalogo, da nadaljuje tam, kjer je moral Strauss prenehati. Od novega ministra se pričakuje le to, da ne bo ponovil «taktičnih napak», ki jih je napravil njegov predhodnik. Kako se bo razvijalo «drugo obdobje» nemškega oboroževanja, ni odvisno le od novega ministra. Sam von Hassel je ob prevzemu oblasti izjavil:	«Pre-
pričani ste lahko, da se v o-brambni politiki ne bo pojavil noben nov kurz. V koncepcijah ne sme priti niti do najmanjše spremembe.»
T. G.
Raketna «mojstra» von Braun in Oberth - častna doktorja
Nemški strokovnjak za rakete von Braun, ki ves povojni čas dela v ZDA, in njegov «učitelj» Oberth, ki ga smatrajo za očeta nemških raket, sta 8. t. m. v zahodnem Berlinu dobila od župana Brandta bela | medvedka, simbola Berlina, naslednjega dne pa še častni doktorat | iskala nasvet ali navodilo. Kdo
ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA JE UPAL
V
Sest koristnih knjižic za gospodinje
Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je tudi v letu 1962. izdal v svoji zbirki «Mala potrošniška knjižnica», šest knjižic, ki bodo služile vsaki gospodinji kot izvrstni pripomočki. Nekatere teh knjižic so videti sicer drobne, vendar pa šteje vseh šestero kar 800 strani besedila. A to je že precej zajetna knjiga.
Delo gospodinje je tako mno-gostranslco, da bi morala biti pravcata živa enciklopedija, če bi hotela prav vse v redu opraviti. Zlasti v sedanjem času, ko spričo najnovejših odkritij in načel bodisi v prehrani, oblačenju, o-premljanju stanovanja, vzgoji o-trok in še v tisoč drugih rečeh, ko odpovedo domala vsa modra izročila naših mater tn babic, mora biti gospodinja, če hoče biti zares sodobna, neprestano «na tekočem» o vseh vprašanjih iz svoje stroke. In teh ni malo!
Res je sicer, da najdemo v dnevnem časopisju, ali pa V ženskih listih vsake vrste napotkov, navodil in nasvetov o vsem, kar zadeva naloge gospodinje. Toda, kdo bi si vse tisto zapomnil! In ko pride gospodinja v položaj, da bi morala v največji naglici nekaj ukreniti, bodisi da bi preprečila kako škodo ali pa celo nesrečo, pa ne ve, kje naj bi
bi našel v kupu časopisov in revij prav tisto, kar bi jo rešilo iz zadrege!
A s temi knjižicami so podobne zadrege odpravljene, Saj je v sleherni knjižici zbrano gradivo le z enega področja.
«Gosta imamo»
Knjižica nimamo gosta» je razdeljena v dva dela. V prvem daje Rozika Žigon napodila, kako mora ravnati gospodinja, ki se je odločila, da bo sprejela na stanovanje turista. Tudi po našem podeželju so že take družine, ki v turistični sezoni oddajajo kako sobo domačim ali tujim turistom. Zato ne bo napak, če vedo, kako je treba v takih primerih ravnati. In res je treba marsikaj vedeti o tem. Saj ni dovolj, da se pripravi primerna soba in izpolni vse kar določajo zakonski predpisi glede tega, Je še vse polno drugih reči, na katere morda ta gospodinja še ni pomislila. A v tej knjižici bo prav gotovo našla odgovor na marsikatero vprašanje o tem.
Z jasnimi skicami je obrazloženo poglavje o pripravi sobe za turista, o ležišču in podobno.
Poleg teh, nekako ustaljenih in obveznih storitev, pa so še
iiimiiiiiiiiiitiitiiiiiiiimiiiiiiiiimitiitiiiiitmtmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiMiiiiiiitiimiHiiiiiiimtiiiiiiiiimniitiiiniiiiiitiiiimMitiitiMiiniitiiimiMiitiiiiiit iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiimiiimmtmiiiiiiiiiiiiiiiimii.imiiiiitmiitiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiniiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiii
NENAVADEN GLASBENI FESTIVAL «MODERNE» GLASBE V WIESBADNU
Konferansjé: obračunati z umetnostjo pomeni
uživati lepote resničnosti
Zahodna Nemčija svetovno središče «eksperimentalne glasbe» - Glasbeni festival, kjer se poslušalci obmetujejo z jajci - Zdrobljeno steklo in lesene škatlice kot neobhodni rekviziti «povsem nove glasbe»
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Cocever v Občinski
Po dneh letih zopet gostuje v Občinski galeriji v Padovi živeči Koprčan, V. A. Cocever z dvajsetimi olji na stenah in štirinajstimi akvaretiranimi risbami v posebni mapi, ki je na ogled obiskovalcem.
Cocever pa ni znan samo kot slikar, ampak tudi kot odličen keramik, saj že dolgo let poučuje na velikem strokovnem zavodu Uzuelli Ruzza v Padovi keramiko; zaradi tega razstavlja, kot običajno tudi sedaj tovrstna izdelke. Tokrat jih sicer ni toliko, kot na prejšnjih razstavah, in barvitost njih emajlov nt tako pestra kot nekoč, zato pa. so optike: tu pokazanih vaz in posod izredno deviško prečiščene z odmevi prastare prisotnosti lončarske umetnosti. Lepota sklenine pa je bolj kot v bleščečih barvah, sedaj v raznolično mrežastih razpokaninah in drugih izvirnih površinskih obdelavah, ki posredujejo predmetom neke posebne vrste plemenitost. Ze na teh primerih spoznamo, da je Cocever povsem zasluženo prejel v Benetkah na lanski enaintrideseti Biennali nagrado za keramiko.
V Svojih barvanih risbah podaja Cocever izključno slikovite kotičke Milj, in to z zelo izostrenim smislom za pravo značilnost okolja. So to mali dragulji, ki jih slikar morda preskromno ocenjuje zaradi nji h hitre izdelave. A ravno iz brze-ga slikanja izhajajoča neposrednost dojemanja veča njihovo likovno vrednost. V splošnem Cocever precej hitro slika, ker pač odlična obvlada risbo in umerjeno barvno lestvico. Nova olja se od nekdanjih odlikujejo po še večji temeljitosti izločevanja motečih podrobnosti, po skladnješem sozvočju barv in po slikovitejšem dojemanju celote ponazorenih obmorskih krajin obale okrog Milj.
Na predzadnji razstavi tega slikarja smo videli mnogo živali, konj, ptic in zajcev. Na tej teh ni. Nusprotno pa je seda j tu mojstrsko podana doprsna podoba slikarjeve žene ter velik dekliški akt, in obe ti podobi vsebujeta v isti meri vse odlike asketskega očiščevanja cenenih slikarskih učinkov, kot večina pokrajin. Poleg te Cocever sedaj razstavlja še nekaj tihožitij s cvetjem in sadeži, ki jih sicer le redko srečujemo na njegovih razstavah.	MILKO BAMBIČ
Z odra je v blagih krivuljah poletelo nekaj surovih jajc in končalo na glavah ter oblačilih gledalcev. Obenem je nad avditorijem jadralo več papirnatih «letal», takšnih, kakršne običajno od nekdaj delajo osnovnošolci, ko se v razredu dolgo- ' časijo. Nekdo je odvrgel pešt peska. Začulo se je nekaj glasov:	«Ostanite Vsi na svojih
mestih!» Neka žena je padla v, nezavest. Drugi so začeli histerično vriskati. Začuli so se vzkliki: «Škandal! Policija!»
Vse to se ni dogajalo na kakšnem političnem zborovanju. Tudi ne v kaki pristaniški krčmi, kjer so se bili potolkli angleški in ameriški mornarji. Pač pa je do tega prišlo na javnem koncertu «povsem nove muzike in antimuzike», ki se je pred kratkim vršil v mogočni dvorani umetnostnega muzeja v Wiesbadnu (Zahodna Nemčija).
Po drugi svetovni vojni .je Zahodna Nemèija — kjer se je svoječasno rodila cela vrsta glasbenih genijev, od Bacha do Wagnerja — postala svetovni center in žarišče vsega, čemur danes pod skupnim imenovalcem po navadi pravijo «ekspe-
>,|llllll|||,|||,l,IUil,,l||||||||||||HllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIII1llflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll)lll'lllllllllllllllllllll
Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje
Kako bomo pravilno krmili telička
.Pr
iv0
*
bogato s hranilnimi . i -i rudninami in vitamini ?ru-1B D). Mlezivo vsebuje tudi jo v, snovi, ki dajejo teletu več-“olf, Pornost pred morebitnimi Vsebu-nslcimi napadi. Poleg tega Vi, tudi razne odvajalne sno-»ti Povzročajo, da se tele oči-tako, lnega blata, katerega je v«$je P° rojstvu teletovo čre-Polno. Tako polnovredno lo “ Pa ima le krava, ki smo “r,;1: ayočasno presušili in med •ih na|l° tudi dobro krmili. Vču-Vo s e«ateri pričnejo molzti krater 9 nekaj dni pred porodom, Phaj^Pažajo, da ji skozi seske PUeJj PHezivo kar samo. Ker se y ipu? v nekaj dneh spremeni {•čeij *t0’ )e nevarno, da bo te-“o , °stal brez mleziva in da ***or» ra<H tega poginil. Teliček Sa tiPVaekakor sesati mlezivo. Ce Mor* “obi pri svoji materi, ga B°kli,l°	preskrbeti	ali	pa
, zlvinozdravnika, ki bo Sa* za telička primerno
}akoiyrav’ da kravo pomolzemo *’ da Pk- tel'tvi ali da silimo te-B'oj “ “i takoj sesalo. Krava se najprej otrebiti. To se na-9 Dogodi v 6-8 urah. Nato še-
l>o, °l2emo !iravo ali Ea ?u:
Ba	j° tele posesa. Preden
0? prijne tele prvič sesati ali ■Po, ;,f.en kravo prvič pomolzejo	snemo iz vsakega seska
150 oči^- curkov mleziva, da ta-Telet, lm° kanale seskov.
,.*č u , ne dajemo prve dni v Itrnč- Po* lItra mleziva, hkra-dap plmo ga pa Štirikrat na u“rok ° , rin dneh povečujemo jfagi-.'oteka pri vsakokratnem
lUrsjeOlU, najprej na tri četrt j « ,.° Pa en liter in nato jedna’ ‘Hra. Ob koncu prvega 6 iutarosti lahko dobi tele S'P'o „ov . mleka na dan. Hra-?an, v8a teikrat do štirikrat na i k in en?k!h časovnih presled- _... ko ir.T.^klkrat približno z e\ia- ga “občino mleka. V dru- I bit
gem in tretjem tednu postopoma povečujemo obroke mleka na dva do največ tri litre mleka pri vsakem krmljenju ali največ do 8 oziroma 9 litrov mleka na dan.
Ko je tele v drugem tednu starosti, mu že lahko pričnemo pokladati majhne količine mešanice močnih krmil. Močna krmila pokladamo suha in nikdar ne pomešana z mlekom. Mešanico močne krme sestavimo iz ovsenega zdroba (do 50 odst.), iz ječmenovega zdroba, koruzne moke in lanenih tropin ali moke (do 20 odst.). Močni krmi primešamo še en odst. rudninske krme in en odst. živinske ali kuhinjske soli. Priporočamo tudi, da obrok pomešamo večkrat tudi nekaj drobno zmletega oglja. Obrok močne krme teletu postopoma povečujemo. V tretjem mesecu teletove starosti jo bomo pokladali že po 1 kg na dan.
Tudi na seno ne smemo pozabiti. Teletu ga pričnemo pokladati že v drugem tednu starosti, da se mu zgodaj razvije vamp. Na ta način tudi preprečimo, da ne pobira okrog sebe slame in umazane stelje. Teletom bomo vedno pokladali odlično seno in sicer tako, ki smo ga posebej v ta namen pokosili že pred cvetenjem. Dokler tele pije še polno mleko, poje na dan približno po četrt kg sena. Pri tem se ne smemo bati, da bi tele zaradi tega postalo vampa-sto! Tele postane vampasto le takrat, če mu pokladamo namočeno ali vodeno krmo in če nima možnosti, da bi se gibalo. Prav zaradi tega naj bodo teleta veliko na prostem,
V petem ali šestem tednu starosti pričnemo teletu postopoma zmanjševati obrok polnomastnega mleka in ga nadomeščamo z enako količino svežega posnete-mleka. Posneto mleko mora biti toplo okrog 32 »topinj C.
Mora biti čisto in sladko. V tem času lahko teletu pokladamo tudi dobro skisano mleko. To pride v poštev zlasti na poletje, ko je na naših kmetijah kislega mleka na pretek.
Teličkom ne smemo dajati več kot 8 litrov mleka na dan in sicer toliko, kot je potrebno, da se bo počutilo nekako sito že od povžitega mleka. Tako nahranjeno tele pa mora vedno čutiti potrebo še pp drugi krmi, ki jo bodo živinorejci teličku tudi dali. Posneto mleko vsebuje malo maščob, ima Pa v sebi veliko beljakovin, kar je za rast in razvoj telička zelo važno.
Ko pričnemo teletu zmanjševati obrok neposnetega mleka, mu pokladamo na drobno zrezano korenje. S tem nudimo teletu veliko količino vitamina A.
Poleg korenja je dobro — zlasti v zimskem času — pokladati teletu tudi po eno žlico ribjega olja na dan. Cim prej se bo tele navadilo na močno krmo in seno, tem popreje mu bomo lahko zmanjševali obroke mieka, zaradi česar ga bomo lahko kmalu odstavili. Odstavljanje pa mora biti vedno postopno
im............................................mm..................................
nestrpnosti. Na najboljši poti ste, da se v kratkem poročite. STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
in nikoli prehitro. Danes se dobijo v prodaji tudi razni mlečni nadomestki, s katerimi lahko teleta odlično prehranimo. Vendar take nadomestke kupujmo le, če so cenejši od mleka. Drugače hranimo tele raje z mlekom, ker je mleko najpopolnejše hranilo.
Ze dalj časa dajejo ponekod teletom prežvek krave. Na ta način vcepijo teletom zgodaj v vamp drobnoživke. Takih drob-noživk pa ima v vatnpu odraslo govedo na pretek. Te drobnoživke so govedu potrebne za uspešno prebavljanje vlakninaste kt> me. Teletu, kateremu smo dali tak prežvek, pa prične mnogo poprej uspešno prebavljati seno. Prežvek pa vzamemo z gobca kravi, ko prežvekuje. Teletu damo kot oreh majhno kepico prč* žveka globoko v grlo; Prvikrat damo teletu prežvek, ko je staro cca 7 dni, drugič, ko je staro 14 dni, tretji pri 21 dneh in, slednjič, ko je 28 dni staro.
Ce bomo teleta hranili tako, kot navajamo tir, bomo imeli v naših hlevih lepo raščena in prav nič vampasta teleta!
Dr. D. R.
rimentalna glasba». V Muenche-nu je bil ustanovljen osrednji svetovni «laboratorij» tako imenovane «elektronske glasbe, a zadnja leta so nemški festivali «supermoderne glasbe» postali ne samo tradicionalni, marveč tudi na svetu. Po toliko desetletjih so tako Nemci všaj v neki stvari spet v prvih vrstah.
Vsako leto se posamezna nemška mesta, kjer se pritejajo takšni festivali, spreminjajo v nekakšno Meko in Medino bradatih komponistov in izvajalcev Z debelimi naočniki, obrobljenimi z želvovino, z «abstraktnimi» frizurami ali obritimi lobanjami, v kavbojskih hlačah ali zelenih frakih.
Svoja dela izvajajo z instrumenti, kot so prazne ali na pol prgzne steklenice, lončene posode, «adaptirane» violine. Ko uporabljajo klavir, tolčejo po klaviaturi s pestmi, komolci ali kladivi. Klasične instrumente, da bi iz njih dobili nove zvoke, polpijo. z zdrobljenim steklom. Z najrazličnejšimi elektronskimi napravami, ki bi jim jih zavidal sleherni radio-ama-ter, pa izvabljajo tako pošastne vibracije, da se poslušalem ježi dlaka - na koži.
Toda festival «povsem nove muzike in antimuzike», ki se je, kot rečeno, pred kratkim vršil v Wiesbadnu, je prekosil in zasenčil vse, kar se je na podobnih festivalih doslej culo in videlo.
«Festivali eksperimentalne glasbe, ki so se vršili prejšnja leta», Ugotavlja resignirano neki zahodnonemški glasbeni kritik v časopisu «Neue Presse», «učinkujejo v primeri s tem, kot festivali bSr.čne komorne glasbe».
Festival v Wiesbadnu se je začel s strahotnim koncertom e-lektronskih kompozicij nekaterih nemških in tujih komponistov, od katerih, je poslušalce najbolj impresioniral Italijan Silvano Bussotti s svojim nastopom v «Koncertu za klavir in pribor». Na žice koncertnega klavirja je Bussotti vrgel «določeno količino» zdrobljenega stekla, papirnatih kroglic, nekaj lesenih škatlic, nakar je vse to s pomočjo «specialnih ščetk» premikal sem in tja. izvabljajoč, oziroma ustvarjajoč na tak način kakofonijo izredno nenavadnih zvokov.
Sledilo je nekaj elektronskih kompozicij, izvedenih s pomočjo več magnetofonov, se pravi že vnaprej posnetih in montiranih.
Koncert drugega dne se je začel z nastopom newyorskega komponista Dicka Higginsa, ki je izvajal svoje delo «Usodna
glasba, variacija št. 2».
Prišel je na oder, se priklonil občinstvu in sedel na stolico brez naslona. Potem se je na odru pokazala njegova žena z vijoličastimi lasmi. V rokah je držala frizerske škarje in aparat za striženje las «na nulo».
V dobrih desetih 'minutah, sfe pravi med prvim stavkom kompozicije, je Higgins bil že b-strižen do golega. Zatem niu je žena lobanjo namilila in jo začela brit;.
Ko Je bila ta popolnoma obrita, je Higgins s poda dvignil škatlo s kilogramom masla in še košarico z dvema ducatoma surovih jajc. Najprej je položil na obrito teme maslo, zatem pa na glavi razbil pol ducata jajc.
Ostala jajca je začel .metati na publiko, kar je, kot že omè-nieno, «povzročilo veliko senzacijo». Ko se je občinstvo pomirilo, je «ustrezna» p jasnila k temu nastopu dal Higginsov sonarodnjak, 30-letni ( eorge Ma-c-iunas. Potem ko je rekel, da predstavlja zanj «ukvarjanje z glasbo samo hobby,» ker da je po poklicu arhitekt, je v svojih nadaljnjih besedah poudaril, da «na takšnih koncertih izvajalci ne morejo nastopati p gosto, ker morajo čakati da jim zrasejo lasje». Potem je še pristavil: «To, kar ste pravkar videli in doživeli, je tako imenovana akcijska muzika, ki jo imenujemo tudi antimuzike. V naslednjem
stavku pa bo skladatelj-izvajalec razbil ta klavir, kar bo izrazite antimuzikalno dejanje.»
Toda v čem je pravzaprav bistvo «antimuzike»? ' Maciunas je to pojasnil takole: «Antimu-zika je v bistvu prptest. V vsaki umetnosti j« nekaj., izumetničenega. To je skrito v njeni sami naravi, v' njeni definiciji: umetnost :Jfe''''flftietaKSSW'A; kar je še slabše, umetnost otopeva in mftviči čute. Slušalec glasbe in gledalec likovnih del pa postajata zaradi omrtvičenja čutov gluha in slepa za lepoto, ki nam jo daje resničnost. To pa je velika tragedija za. človeštvo. S tako omrtvičenimi čuti oni npr. ne morejo čuti, kako pada dež, ne čujejo šumota množice, človeškega in živalskega kihanja in ne opazijo leta metulja. Prava tragedija! Ko bodo obračunali z umetnostjo, bodo ljudje spet lahko popolnoma uživali v pravih lepotah resničnosti. Poleg tega pa bodo tisti,- ki se danes imenujejo umetnike in ki zapravljajo čas z nesmiselnimi u-metniškimi dejavnostmi, spet postali koristni člani človeške skupnosti:	matematiki, snažilci
oken, šoferji itd., s čimer bodo končno spet delali nekaj realnega in konstruktivnega!»
Vtem pa bosta Higgins in Maciunas morala plačati kemično pranje oblek, ki so bile pomazane od jajc, odvrženih na občinstvo.
druge, posebne, za katere se }» treba z gostom — turistom posebej pomeniti. Med te spadajo: pranje gostovega perila, čiščenje čevljev, ogrevanje sobe ( pozimi), hrana.
V drugem delu Družinski gost pa Ida Marinčič zelo podrobno obraonaua vse, kar je treba vedeti o tem, kako sprejemamo in gostimo sorodnike, prijatelje tn znance. Kratko, a dovolj izčrpno je obdelano poglavje o vedenju. Zadeva gostitelje in goste. Čeprav sodobni človek opušča marsikak predpis, ki je. nekdaj veljal glede lepega vedenja, ki je bil morda le gola formalnost, pa vendar ne sme prekršiti nekaterih družabnih pravil, če noče veljati za nevljudneža, neoli-kanca ali celo suroveža. In kdor se bo ravnal po navodilih Ide Marinčičeve, bo vselej in pòvsoi napravil najlepši vtis.
Dalje so še naslednja poglavja: Praznovanje rojstva, Poroka, Rojstni dan, Bifv za prigrizke, Prijetna urica ob kavi, Gosti pri čaju, Gost iz tujine, Ob televizorju, Večer ob šahu in drugih igrah, Pustovanje doma. Silvestrovanje.
Posebej bi bilo treba omeniti poglavje, v katerem razpravlja avtorica o tem, kako ravnajo starši, kadar vabi v goste d o-raščajoČa hči ali sin. Največkrat gre morda zgolj za skupen študij, vendar pa se zgodi tudi, da povabita sin ali hči svoje vrstnike v goste tudi za kako praznovanje. A tudi mlajšim otrokom lahko starši dopustijo, da ob kakšni priložnosti povabijo, sošolce. Taka dojnača zabava ostane otrokom za dolgo v spominu.
Knjižica se zaključuje s poglavjem Kam z gostom čez noč?
«Kaj naj oblečem»
«Umetnosti oblačenja se nt moe goče naučiti samo z vrsto receptov.., Cim bolj je okus rafiniran, tem bolj naraven mora biti na prvi pogled... Eleganca je harmonija značaja in obleke. Pa tudi zbirka plemenitih, naravnih, 'tipih in preprostih lastnosti. Med njimi je najvažnejša skrbno st, pa naj si bo pri izbiri obleke, pri nošenju in negi».
Tako piše Ena Paulin v svoji knjižici «Kaj naj oblečem», Na komaj 88 straneh nas avtorica v v kramljajočem tonu seznanja Z vsem, kar bi moral Vsak kulturen človek pravzaprav vedeti. O lepoti in eleganci, o modi in nakupih, o barvah, tkaninah tn vzorcih Kako naj si izbirajo obleke ženske različnih postav, ali take s «pozno rojstno letnico• m one z «zgodnjo rojstno letnico*. Eva Paulin ni pozabila na moške, katerim je posvetila kar Štiri strani v svoji fcnjižtoi.
in modni dodatki, -Accesso’re je beseda, pod katero spravtjb Francozi pšab vse. oblačilne re» kvizite, bd klóbuka, šalov rokavic, pasblt, torbice, pa tfO nogar tlic, :čevljdb>'frt še marsičesa. Alf-cessoire so torej dodatki, brez katerih‘ ne gre in pri katerih se ženski .in moški okus najraje spotika», poudarja Paulinova. Zatem pa naniza vrsto praktičnih m koristnih nasvetov, ki bodo marsikomu pomagali iz zadrege tn preprečili, da «okus ne spodrsne-.
Nadaljnja poglavja obravnavajo še: Za večer, Premiera. Matura, Poroka, in še za najmlajše. Eva nam nadalje dale nasvete n noši garderobi o počitnicah, bodisi rb morju ali v hribih, ža potovanje s kolesom; motoriem ali avtom, z vlaknin alt peš. Knji*--n • Krij noi oblečem-, k- je tudi obilno ilustrirana i t-eln posrečenimi sklrnmi. bo sleherni 11O-spodinh nadvse koristen sve-n-vale" in pomočnik.
(O drugih tako koristnih knjižicah pa prihodnjič).
PREJEM SMO
ZDRAVTVENI VESTNIK. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XXXI. St. 5-6. Ljubljana
1962.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na vidiku so nove poslovne možnosti. Pokažite razumevanje do prijatelja v nesreči.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ste v težavnem položaju, iz katerega se boste kmalu rešili. Otresite se nervoznosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skrbno pripravite poslovni sestanek, od katerega je odvisen vaš uspeh. Prvi vaš vtis o neki osebi ie pravilen.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne posegajte v poslovanje nekega svojega prijatelja. Zadovoljstvo in dobri izgledi za bodočnbst.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preden se lotite nekega posla, se prej
prepričajte o svojih možnostih. Težka odločitev glede nekega čustvenega odnosa.
DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Lahko upate na lep poslovni uspeh. Prijeten večer
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte se lotiti Svojih problemov z zaujiartjem. Ne pripovedujte drugim svojih čustvenih
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nagnjeni boste k površnosti in
Zelo ugoden dan za razne poslovne podvige. Posvetite se bolj vzgojnemu vprašanju najmlajših.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce boste dovolj spretni, boste neki spor izkoristili v svoj prid. Preživeli boste zabaven večer.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Proučite zelo dobro današnje ponudbe. Samo odkritosrčnost vam bo pomagala do uspeha.
RIBI (od 20.2.) do 20.3. Ognite sé osebnim tolmačenjem nekega vprašanja, da si ne zapravite zaupanja predstojnikov. Odpravite svoj pesimizem.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00:	Zimski turistični
razgledi; 12.30: Za vsakogar nekai; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Sekstet Lesjak; 15.00: Malt koncert; 15.30: «Sončne poljane», Igra; 17,20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Slovenščina; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve: 18.30: jazz panorama: 19.00: Družinski obzornik; nato Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.40: «Jacobus Gallus»; 21,00: Rachma-ninoff: Rapsodije; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Iz operet «Carjevič» in «Cardažka kneginja»; 23,00: Orkester Ferguson.
12,15: Plošče; 12,25: Tretja stran; 14.15:	Opereta, kolikšna strast:
13.30: Eno uro v diskoteki; 14.25: Zafredove skladbe; 14,40: Dantejev «Pekel».
Koper
6.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah;	12.45;	Lahka	glasba;
12.50: Glasba po željah; 13.50: Popevke in ritmi; 14.30: Mali koncert; 15.30: Koračnice; 16.00: Izbrali	ste;	16,30:	Dogodki	in od-
mevi; 16.45: Klasiki; 17.00: Srečanje	med	notami; 17.40:	jazzov-
ski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00:	Poje	Krsta	Petrovič; 19.30:
Prenos RL; 22,15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30; Vreme na Ital, morjih;
SOBOTA, 19. JANUARJA 1963
8.20: Glasba za dobro jutro; 9.05: Klasiki lahke glasbe; 9.50: Operna glasba; 10.30: Sola; il.i5: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: Sodobni motivi; 14,55: Vreme na Ital, morjih; 15.15:	Upodabljajoča umetnost;
15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve; 16.00: Oddala za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mladino; 20.25: Micozzi-BIzzetti: «Fantomas, il genio del delitto»; 21.25: Ital. pesmi; 22.00- Lincolnova borba za osvoboditev sužnjev; 22.30:	Plesna
glasba.
II. program
8,00: Jutranja glasba: 8.35: Cor rado Lojacono; 9.35: V deželi Sori ca; 10.35: Pesmi; 12.00: Orkestri 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni koti ček; 15.00: Filmska glasba; 15.15 Ritmi In pesmi; 15.35: Koncert \ miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16 50 Plesna glasba; 20.35: Operna glasba; 21.35: Mesto ob luninem svitu.
III. program
18.30- Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: De Fallo-ve skladbe; 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernt koncert; 20.30: Revija revij; 20.40:	Pergolest m
Scarlatti; 21.20: Mala pesniška antologija: 21.30: Koncert: 23.05: Lirika Diega Valerla.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 6.35 Glasbena medigra; 8.40; Haydn Divertimento; 8.55: Radijska šola 9.25: Zabavni akordi; 9.45: Fran coske revolucionarne pesmi; 10.15
Orkester RTV Ljubljana; 10,40: Seznanite se s Parkerjevimt; 10.55: Nova popevka: 11,00: Pozor, nimaš prednosti; 12.Ó5: Kmetijski rtasve tl; 12.15: Kvintet tn trlo bratov Petrič; 12.30:	Novi- posnetki iz
slov.; 13.15: Obvestila: 13.30: Nekaj ritmov; 14.05: Paganini; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Orkester Bob Moore; 15.40:	Ro-
munske ljubezenske in naše svatovske pesmi; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17 50: Lahka glasba; 18 00: Aktualnosti: 18 10- Iz Wagnerjevih «Nibelungov»; 18 45 Naši popotniki; 19.05:	Glasbene
razglednice; 20.00:	Naš variete;
22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: Sobotni ples.
Ital. tele valja
8.30, 8.55, 12,15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno: 19.00: Unev nik; 19,20:	Oddaja za delavce;
19.55: Sedem dni v parlamentu: 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik: 21.05: Studio uno; 22.20: Avtomobilske ce ste in varnost prometa; 23.05: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik: 21.15:	Dlesney-
land; 22.05: TV igra «Nevarna cesta»; 22.40: Devet Beethovnovih simfonij.
Jug. televizija
12.55:	Smučarsko tekmovanje:
18.15: Matija Gubec — TV igra; 19.15: Slike in skulpture; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20,30: S kamero po svetu — reportaža; 21.05: Zabavni spored; 22.05: Prigode Charlija Chana.
Vreme včeraj: majvišja temperatura —4.8, najnižja —7, ob 1». uri —6.6; vlage 44 odst., z rafia: tlak 1016.8 stateri, veter 38 km severovzhodnik, sunki burje 60 km, nebo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 6.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SCUOTA, 19. januarja
Marij
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.1j vzide ob 1.37 in zatone ob ,2-74
Jutri. NEDELJA, 20. januarja
Fabijan
PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI C0NFINDUSTR1E
Slavka zasebnih kovinarjev je doživela popoln uspeh
V sredo nova 24-urna stavka ■ Podjetje «Salda» poklicalo suspendirane delavce nazaj na delo ■ Pogoji sindikatov za sklepanje ločenih sporazumov po podjetjih
Včerajšnja stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih je popolnoma uspela. Edino v podjetju «Salda» je delala peščica stavkokazov, ki se tudi ne držijo sindikalnih navodil glede prekinitve nadurnega dela. Vendar pa so vsi ostali delavci v tem podjetju «tavkali, iz česar je pač ravnateljstvo razumelo, da mu poskusi rahljanja delavskih vrst ne bodo uspeli. Zato se je tudi premislilo in poklicalo za jutri nazaj na delo 17 delavcev, katere je pred tremi dnevi suspendiralo za nedoločen čas. To je vsekakor zmaga za delavce.
Včeraj ob 13. uri so se stavkajoči kovinarji sestali na skppšči.
li o nagradi, ko zapade prejšnja, tokol, se tičejo minimalnih mezd
cije, za izobešanje sporočil. Ta sporočila se morajo tikati snovi, ki so v zvezi z urejevanjem delovnega odnosa. Prepis teh sporočil morajo sindikati takoj poslati ravnateljstvu.
Podjetje bo poskrbelo za odtegljaje sindikalnih članarin in morebitnih izrednih prispevkov. V to pa bodo morali privoliti prizadeti delavci s podpisanim pooblastilom po postopku, o katerem se bodo še sporazumeli.
Delavcem, ki so člani vodilnih organov sindikalnih konfederacij vsedržavnih strokovnih zvez in priključenih pokrajinskih sindikatov, bo podjetje dovolilo, da se oddaljijo z dela za udeležbo na sestankih teh organov, pri čemer jim bo plačalo ure odsotnosti. Omenjene sindikalne organizacije bodo morale izrecno pismeno zahtevati, da se delavec lahko odstrani. Za izvajanje gornjih funkcij kakor tudi funkcij, ki so v zvezi z delovanjem v izvoljenih upravno-politič-nih organih, bo podjetje na prošnjo dopustilo določeno dobo, v kateri bo delavec na razpoloženju. Ta doba lahko traja največ 6 mesecev, nakar se lahko podaljša, V tem času ostane delovni odnos suspendiran razen glede računanja starostne dobe za odpravnino
Delo na akord se ureja na podlagi posebnega člena, ki se doda k protokolu (sporazum Intersinda o akordih).
Delo «na traku», ki stalno teče, se ureja na podlagi člena, priloženega sporazumu Intersinda o tej vrsti dela.
V podjetjih, kjer še ni proizvodnih nagrad, se te nagrade uvedejo. Obe stranki se obvezujeta, da bosta v teku 1 meseca od podpisa določili proizvodno nagrado, pri čemer se bosta pogajali o osnovi nagrade, o formuli za ocenjeva-nje sprememb v storilnosti in o mezdni vrednosti povečanja storilnosti. Osnova za nagrade bo znašala od 3 do 10 odstotkov osnovnih plač. ki bodo izvirale iz tega sporazuma. Nagrada zapade 18 mesecev ..po dnevu sklenitve sporazuma. Za podjetja, ki štejejo manj delavcev kot 50, se lahko proizvodna nagTada nadomesti z odškodnino, ki bo znašala 5 odstotkov plače določene po tem sporazumu. Kar se tiče podjetij, v katerih se že plačuje proizvodna nagrada, se bodo podjetja in sindikati pogaja-
nt v prostorih Delavske zbornice, kjer sta jim tajnika obeh sindikatov Burlo in Fabricci orisala položaj. Zatem so delavci sklenili, da napovedo splošno stavko v Vseh podjetjih, ki še niso podpisala sporazuma o predujmu na bodočo pogodbo.
Stavka bo prihodnjo sredo in bo trajala ves dan.
Nadalje so sklenili, da bodo stavkali tudi po posameznih podjetjih, pri čemer ne bodo napovedali stavke vnaprej, tako da presenetijo delodajalce. Takšne stavke se pričnejo lahko že od danes naprej. Na ta način bodo prisilili še ostala podjetja, ki še niso podpisala sporazumov, da to v čimkrajšem času store. Ker si je v Trstu že tri četrtine delavcev izbojevalo takšne sporazume, je treba le še malo, da jih bodo dosegli vsi, s čimer bodo pač obšli odpor Confindustrie,
Za podjetja, ki so pripravljena podpisati začasne sporazume in se s tem izogniti stavki, so osrednje Sindikalne organizacije pripravile nov okvirni «protokol», ki služi kot minimalna osnova za sklenitev predhodne pogodbe. Ta protokol najprej poudarja, da podjetje priznava, da bo morala nova delovna pogodba predvidevati razčlenitev po sektorjih proizvodnje, ki se delijo takole; železarstvo, avtomobil, ska in letalska industrija, elektro-mehanika in elektronika, taljenje kovin, ladjedelstvo in splošna mehanika. Pri tem se zagotavlja v okviru splošne vsedržavne pogodbe svoboda pogajanj o naslednjih vprašanjih: o delovnem urniku, o minimalnih mezdah, strokovni kvalifikaciji, dokladi za težka in zdravju škodljiva dela.
Podjetje se obvezuje, da ne bo absorbiralo nobenega izboljšanja (doseženega bodisi s sporazumi v podjetju, skupini ali sektorju bodisi v drugi obliki) v katerokoli izboljšanje, ki bo izšlo iz nove vsedržavne delovne pogodbe. Izjema pri tem so le predjemni sporazumi, sklenjeni po 1. juliju 1962, ter dejansko aplicirano skrčenje delov, nega urnika. .	- -	4
Podjetje še nadalje obvezuje:
Pri vhodu v tovarno bo namestilo oglasno desko, ki bo na razpolago sindikatom stroke, včlanjenim v vsedržavne sindikalne organiza-aiifiiiiMiiitiiiiiMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiittiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiHninuitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
08 AVTOMATIČNEM PODALJŠAŠ») ITA(U«HSKO-IUCOSlDV«WSKE POGODBE
Potrjena potreba in koristnost obmejnih trgovinskih sporazumov
V okviru lokalne trgovinske izmenjave niso predvidene nobene bistvene spremembe
in sicer na podlagi razpredelnic, ki so jih določili glede tega v okvirnem sporazumu od dne 25. oktobra 1962, sklenjenem med sindikati in Confindustrio na ministrstvu za delo.
Najnižje mezde se zvišajo po raznih sektorjih proizvodnje, upoštevajoč najnižjo mezdno raven podjetij Intersinda.
Uvede se nova ureditev strokovnih kvalifikacij, tako da bo 5 kategorij delavcev, 2 kategoriji vmesnih uslužbencev in 4 kategorije u-radnikov. Pri tem se bodo mezde izboljšale na podlagi razlikovanja kategorij v sorazmerju z osnovo, za katero velja plača navadnega težaka. Tudi glede tega služi kot obrazec sporazum z Intersindom.
Druge norme, ki jih določa pro-
za mladoletnike, tedenskega delovnega urnika, dvoletnih periodičnih poviškov, hranarine (bolniške podpore) ter odpravnine v primeru odstopa ali odpusta delavca.
Odobritev «una tantum» za osebje v bolnišnicah
Pokrajinski odbor za socialno podporo in dobrodelnost je potrdil sklep Združenih bolnišnic o izplačilu osebju, zaposlenemu v bolnišnicah, enkratne vsote (una tantum) za leto 1962. Na isti seji je odbor odobril tudi uravnoveše-nje lanskoletnega proračuna občinske podporne ustanove ECA.
ZA TRANZIT CSSR—TRST
Na Dunaju razgovori železniških uprav
Na Dunaju bodo 23. in 24. januarja pogajanja med železniškimi u-pravami Italije, Avstrije, CSSR in Jugoslavije o olajšavah za tranzitni promet CSSR skozi tržaško pristanišče. Z italijanske strani bosta na pogajanjih sodelovala dr. Srado načelnik oddelka za promet tržaškega ravnateljstva državnih železnic in predstavnik ministrstva za promet.
Sklenitev pogodbe za papirničarje
Včeraj so v Rimu podpisali sporazum za obnovitev delovne pogodbe papirničarjev. Po tem sporazumu se zvišajo mezde za 15 odst-stotkov, delovni čas pa se skrči na 46 ur na teden. Nadalje so priznali delavcem tri periodične poviške po 2 odstotka. Nova pogodba določa razvrstitev delavcev v sedem kategorij. Veljala bo dve leti.
Delavci so večkrat stavkali, ker niso hoteli delodajalci ugoditi njihovim zahtevam. Na našem področju so stavkali v papirnici pri Stivami.
fliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||l|||||||||||||||l||||||lll|l||,,ll,|l|
ZNOVA NAS JE ZAJEL SIBIRSKI VAL...
Ponoči naj nižje temperature z močno burjo in snežinkami
Okrog polnoči v središču mesta 10 stopinj pod ničlo, na Opčinah pa -13 - Vse delo v pristanišču ustavljeno
V letošnji zimi smo včeraj zabeležili rekordne številke, kar zadeva nizke temperature, ki so jih registrirali sinoči tako v mestu, kot v tržaški okolici. Najvišja temperatura v mestu je včeraj znašala —4,8 stopinje, med, tem ko so v zgornji tržaški okolici beležili tudi do 10 stopinj pod ničlo. Močna burja, katere sunki so dosegli 80 km na uro, je povzročila, da je bil mraz toliko bolj občuten, in posledica je bila, da je bilo po mestnih ulicah ves dan le zelo malo prometa.
Zaradi mraza je bilo skoraj povsem paralizirano delo v pristanišču, kjer je bilo ustavljeno nakladanje in razkladanje ladij, tako da je bilo s tem prizadetih skupno 11 ladij, ki so bile v pristanišču. Spočetka so delavci delali v hangarjih, toda tudi tam je bil mraz prehud, da bi lahko vzdržali pri delu in so ga morali konpno opustiti. Jasno je, da so zamrle tudi druge dejavnosti na prostem, i Kot poročamo v nadaljevanju, je bilo zaradi ostankov ledu po cestah in zaradi burje več ne-
Petnajstega januarja se je avtomatično podaljšala veljavnost dodatnega protokola jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe, ki se nanaša na obmejno trgovinsko izmenjavo na tržaškem področju. Gre za formalni akt, ki ne prinaša ničesar novega, saj slede običajno marca pogajanja, na katerih podrobneje prouče splošni razvoj trgovinske izmenjave med obema državama in zaključijo novo trgovinsko pogodbo, ter kot dodatek tudi sprejmejo oba dodatna protokola.
Iz uradnih italijanskih virov smo izvedeli, da tokrat ne pred-
videvajo bistvene spremembe pri obnovitvi sporazumov o lokalni trgovinski izmenjavi, saj so se ti sporazumi ugodno izvajali in dokazali dejansko potrebo in koristnost za oba partnerja.
To pa seveda ne pomeni, da ne bo prišlo do nekaterih izprememb v blagovnih listah in torej do črtanja nekaterih nestvarnih postavk in vključitev drugih. Sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi .‘ta namreč uravnovešena, tako da je uvoz in izvoz tesno povezan. Z
v istem razdobju 1961. leta znašala 89,6 milijarde lir.
Globalni padec izmenjave je torej občuten in se je nujno odrazil tudi na izmenjavi v okviru tržaškega sporazuma, ki je v lanskem letu v razdobju prvih desetih mesecev dosegla okoli štiri milijarde lir in bila za dobri dve milijardi in pol nižja kot v istem razdobju 1961. leta. Vendar pa je treba upoštevati, da so se tržaška podjetja lani prvič udeležiia sejma Alpe—Adria v Ljubljani in da so bile na tem sejmu zaključene razne kupčije, ki bodo pripomogle, da celotni trgovinski obmejni promet ne bo na nižji stopnji v letu 1962, kot je bil v letu
italijanskega obmejnega področja
je možno izvoziti v jugoslovansko ^	.
področje samo za tisto vsoto bla-s-^® • priča o izrednem gospo-ga, za katero se je prej z jugoslo- i darskem interesu za obmejne spo-vanskega področja na italijansko , razume, saj je trgovinska izmenja-izvozilo. V praksi so seveda za Ì Ya dejansko ostala na isti ravni, določen čas možne manjše razlike,, P;J ,?5??ray v 'čredno neugodnih ki pa se končno izravnajo ob za- j okoliščinah.
ključku poslovne dobe, Ta sistemi Revija «Italjug» daje tudi zani-je dokaj trden, saj ravnateljstvo j mivo oceno razvoja jugoslovanske-za zunanjo trgovino v Trstu na tr- ga gospodarstva in posledic na
žaški odnosno trgovinska zbornica v Gorici za goriški sporazm, ne izda potrebnih izvoznih dovoljenj, če prej ni določenega plačilnega kritja na avtonomnem računu, preko katerega se promet odvija.
V bistvu torej ni mogoče na osr.ovi novih sporazumov, ali u-pravnih ukrepov, pričakovati bistvene krepitve obmejne izmenjave, ki je dejansko odvisna od splošnih italijansko-jugoslovanskih trgovinskih odnosov, saj je tudi ta izmenjava samo del te splošne izmenjave. V preteklem letu pa je prišlo do bistvenih izprememb, ki so se nujno odrazile tudi na lokalnem prometu.
Znano je namreč, da je lani pomladi Jugoslavija zavrla uvoz blaga iz tujine in znatno povečala svoj izvoz, zato da uravnovesi trgovinsko bilanco, ki je bila pasivna. To pa je imelo seveda za posledico, da se je trgovinska izmenjava z Italijo znižala. Znana strokovna revija «Italjug», ki se posveča izključno tem vprašanjem, v zadnji številki ugotavlja, da se je italijanski izvoz v Jugoslavijo v preteklem letu od januarja do avgusta znižal za 25,8 odst., italijanski uvoz iz Jugoslavije pa povečal za 9,1 odst. Globalno pa ja trgovinska izmenjava v omenjenem razdobju 1962. leta dosegla Tifi milijarde lir, medtem ko je
Danes otvoritev postaje na Opčinah
Danes dopoldne bodo na Opčinah svečano otvorili novo železniško postajo, ki bo služila kot obmejna postaja za pomembni zaledni progi: Južno in Jeseniško železnico. Ob 10. uri bo iz Trsta odpeljal posebni vlak na Opčine s povabljenci, kjer bo ravnatelj tržaškega železniškega oddelka inž. Giannone gostom obrazložil pomen nove postaje in razkazal postajne naprave. Posebni vlak se bo ob 12. url vrnil v Trst.
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIV. (žare) glavnega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od žare štev. 1 do štev. 144, kjer počivajo posmrtni ostanki pokojnikov umrlih in pokopanih med 4. junijem in 13. julijem 1954.
sreč, a tudi gasilci so imeli polne roke dela.
Popoldne je začela burja prinašati snežinke, ki so se od časa do časa v večjih ali manjših množinah pojavljale v zraku. Sneg se seveda zaradi burje ni prijel tal, medtem ko so nam danes ponoči sporočili iz Doline, da so nekatere vaške ulice zaradi snega že povsem bele.
Danes ponoči okoli polnoči smo telefonirali v razne kraje tržaškega področja, od koder so nam sporočili temperature. Tako so na Opčinah zabeležili 12 in ponekod tudi 13 stopinj pod ničlo, na Kon-tovelu —11, na Proseku —12, v Bazovici —12, na Repentabru —12, v Borštu —11, v Dolini —12, v Boljuncu —9, v Camporah —8 in v Stivanu —5 stopinj. Okoli polnoči so na Korzu v mestnem središču zabeležili -^10 stopinj. Proti večeru in zlasti okoli polnoči je začelo tudi v mestu snežiti, čeprav je burja snežinke sproti odnašala in jih odlagala v majhnih zametih.
Tudi iz krajev v bližnji okolici Trsta poročajo o hudem mrazu. Tako so v Senožečah zabeležili sinoči 14 stopinj pod ničlo, v Postojni pa okoli 20 stopinj pod ničlo. Hud mraz je zajel tudi hribovita področja nad ‘Gorico, predvsem Lokve, kjer so sinoči registrirali —18 stopinj.
Gasilci so imeli včeraj ves dan precej dela, ker so jih klicali na razne kraje, kjer je burja porušila dimnike, odkrila strehe in trgala okenca in okenske okvire. Po nekaterih ulicah so še vedno kupi snega in ledene ploskve še iz preteklega tedna, kar je še bolj nevarno za pešce zaradi močne burje.
Prav zaradi burje se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni Bruno Angelica, cestni pometač iz Ul. Sinico 62, V Ul. Bonomea je nesel iz hiše kovinasto posodo z odpadki na tovornik, toda med potjo je močan sunek burje odprl pokrov, ki ga je močno udaril v obraz in mu verjetno razbil nosno kost. Z avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva tedna.
Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 77-letno Frančiško Pegan por. Persoglia iz Ul. S. Zenone 14, ki se ji je v ponedeljek spodrsnilo na ledu v Ul. Pozzo in sj je pr,j padcu zlomila levo nogo. Kot je običajno pri priletnih ljudeh, ni ženica skraja čutila hudih bolečin, toda včeraj so morali poklicati rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. Pravijo, da bo okrevala v 40 dneh.
Na okulistični oddelek pa so včeraj popoldne sprejeli 46-let-nega Rodolfa Purinanija z Lo-
zunanje trgovinsko izmenjavo. Revija ugotavlja da je jugoslovanska zunanja trgovina pred pre-okretom, kot velja to za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Treba je izboljšati valutni položaj, okrepiti industrijsko proizvodnjo in izvoz, stabilizirati notranji trg; skratka treba je urediti gospodarstvo v zvezi s krizo, ki je posledica izredno naglega in celo prehitrega razvoja. Gre za pozitiven razvoj, ki je povezan z elementi vitalnosti, če že ne preburnega napredka.
Na tej osnovi lahko sodimo, da se bo stvarni notranji gospodarski napredek, ureditev notranjih gospodarskih odnosov, odrazil tudi na bolj zdravi in solidni zunanjetrgovinski izmenjavi. V tem okviru pa bo seveda prišlo do nadaljnjih možnosti krepitve zunanjetrgovinske izmenjave ne samo na____________________ _____________
osnovi splošnih ital.-jug. trgovin- drugačno mnenje in da v "bistvu
podpira stališče tržaških gospodar
tu mi ■iiiiiiiiiii n n m 111111111111111111111111 n m m mi umu iiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zbornica bo protestirala proti uvedbi IGE za tranzit
10 milijonov za nove pobude v okviru tržaškega velesejma - Poročila dr. Caidassija o praških razgovorih in o sejmu Alp e-Adria
Osrednje vprašanje sinočnje seje. spornih vprašanj v korist češkoslo-izvršnega odbora tržaške trgovinske | vaških klientov, zbornice se je nanašalo na plačevanje IGE tudi za tuje blago in za kupčije, ki se vrše v okviru prostega pristanišča za tranzitni promet odnosno za dobavo za ladje. O tem vprašanju je poročal dr. Vatta, ki je podčrtal izredno škodljivost u-veljavitve zakona za tržaško pristanišče. Izvršni odbor je zato sklenil, da podpre prizadeta združenja in da neposredno protestira pri ministrstvu za finance v Rimu. Znano je, da ima glede tega vprašanja ministrstvo za zunanjo trgovino
skih sporazumov, temveč zlasti na osnovi lokalnih trgovinskih sporazumov. Pomen lokalnih sporazumov bo postajal prav obratno še večji, saj bo vedno pomembnejše vprašanje plasiranja novih jugoslovanskih izdelkov na italijanskem trgu, kjer pa ne gre za masovne kupčije, temveč za podrobno delo, za katero so prav tržaški treovci najbolje usposobljeni, ker dobro poznajo tako jugoslovansko kot italijansko tržišč*.
skih krogov Na seji je nato predsednik zbornice dr. Caidassi poročal o obisku tržaške gospodarske delegacije v Pragi in ponovil, da bo v marcu prišla v Trst češkoslovaška gospodarska delegacija, ki bo z Javnimi skladišči sklenila novo pogodbo za tranzitni promet CSSR skozi Trst. Predsednik je tudi poročal o obveznosti tržaške zbornice, da bo posredoval t primerjavi nerešenih in
Dr. Caidassi je nato poročal o rezultatih sejma Alpe-Adria, ki je bil pomladi v Ljubljani in ki je zanimal operaterje področij Slovenije, Južne Avstrije in obmejnih področij Italije. Sedaj so urejena nekatera pereča vprašanja tega velesejma in so bili odobreni vsi Izvozni kontingenti.
Predsednik velesejma Suttora je poročal o novih pobudah za poživitev tržaškega mednarodnega velesejma, za kar je odbor odobril izdatek 10 milijonov lir.
Izvršni odbor zbornice Je sprejel na znanje pismo devinsko-nabre-žinske občine glede možnosti industrijskega razvoja v tej občini, kjer še obstajajo primerna zemljišča. Odbor bo take pobude podprl in je sklenil, da se konkretne možnosti podrobneje prouči.
Končno je predsednik predstavil članom odbora novega tajnika zbornice dr. Steinbacha, ki Je zamenjal dr. Addobbatija, ki je 1. januarja stopil v pokoj.
njerske ceste 318, ki se mu je predsinočnjim spodrsnilo na ledu na vogalu Ul. Zanetti z Ul. Battisti. Pri padcu se je pobil po čelu in si je poškodoval desno oko. Po nesreči je odšel domov, včeraj pa se je z zasebnim avtom pripeljal v bolnišnico. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Zaradi ledu in burje so se včeraj ponesrečili tudi Eugenio Zanella, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, ter Renato Debenjak, Giorgio Safer, Alberta Su-sič in Nicolò Quarantotto, k,i so jih sprejeli na ortopedski delek.
od-
Avtomobilska miš
Avtomobilske miši se ne ustrašijo burje ter slabega vremena in so na delu zlasti v nočnih urah. Teko so ponoči prerezali streho avtomobila, ki ga je 31-letni Lauro Pontevivb iz Ul. Leo 12 parkirni v Ul. Piccardi; odnesli pa so rezervno kolo, rdeči trikotnik in orodje.
«VERA VERK» V LJUBLJANI IN V ZAGREBU
Ocene v jugoslovanskem tisku o gostovanju Stalnega gledališča
Splošna pohvala odrske realizacije in kreacije posameznih vlog
O gostovanju Stalnega gledališča iz Trsta v Ljubljani in v Zagrebu s Tomizzovo dramo «Vera Verk» sta ljubljansko «Delo» in zagrebški «Vjesnik» objavila kritiki, iz katerih povzemamo nekaj glavnih mi. sli o delu samem in o njegovi odrski uprizoritvi:
Josip Vidmar piše v «Delu» med drugim, da je «drama «Vera Verk», ki je lokalizirana v istrsko vas, po svojem predmetu skoraj romantična zgodba o nameravani in prepre. čeni, tragično preprečeni poroki sestre z bratom. Predstavljena je ta drama z ostrimi naturalističnimi prijemi, ki označujejo delo kot kasen produkt italijanskega verizma, ki je cvetel v osemdesetih letih minulega stoletja, S svojo psihološko retoriko daje delo igralskemu ansamblu in celotnemu gledališču priložnost ustvariti solidno predstavo nekoliko staromodnega realističnega in deklamatorskega tipa. Teatro Stabile je v režiji Fulvia Tolussa, v inscenaciji in kostumih Nina Perizija in s pomoč jo okusne glasbe Raffaella de Banfielda realiziral tako solidno predstavo nekoliko starejšega okusa.»
Potem se kritik dotika kreacije posameznih vlog in pravi, da so «vsi igralci tega ansambla izvrstni govorci, ki smo jim slabši poznavalci jezika komaj mogli sledi, ti. Nosilci glavnih vlog, zlasti dame Paola Borboni kot Francesca, Ornerà Lazzari kot Adela, Marisa Fabbri kot igralka naslovne vloge, Maria Teresa Tosti kot nevesta Rosa in Deli Pezzinga kot služkinja Nina so se odlikovale s sijajno dikcijo, s temperamentno in bujno i-gro. Glavni moški vlogi sta manj zgovorni in manj hvaležni. Grešne, ga očeta mladega para je igral zna. ni filmski igralec Fosco Giochetti z monumentalnim mirom in plastično mimiko. Njegovega sina je predstavljal mladi Renzo Monta, gnani. V igri teh protagonistov smo imeli priložnost videti vrsto lepih momentov, ustvarjenih s prepričevalnim igralskim znanjem in z zanesljivim odrskim okusom».
V	«Ljubljanskem dnevniku» pa piše Vasja Predan: «,Teatro Stabile’ se je predstavil kot seriozen in studiozen umetniški organizem. Režiserju Fulviu Tolussu je uspelo oživiti vzdušje prvinskih človeških strasti, malone vsi junaki ,Vere Verk' so bili pravcati monoliti, ki žive razburljivo življenje. Na pogled skorajda statična predstava je valovala v intenzivnem notranjem ritmu, spopadi protagonistov so se v konicah drame zbili do ekspresivnega prvinskega zanosa. V igralskem smislu je bila predstava dovolj enovito zlita in gledališče je pokazalo, da premore izredno uglašen zbor igralk, ki imajo v drami F. Tomizze pomembno in vodilno vlogo.»
V	zagrebškem «Vjesniku» pa pi-
še V. Kurbel med drugim, da je bilo delo «Vera Verk» izbrano za gostovanje Stalnega gledališča iz Trsta verjetno zato, ker se zdi s svojim vsebinskim motivom iz predvojne istrske vasi najprimernejše za ustvarjenje pristnejše zveze s publiko pri nas. Njena zgodba, ki se odvija v neki vasi istrskega Krasa, kjer se je pred 30 leti morda tudi pripetil tak čuden slučaj, pa nima prav nič specifično istrskega. Tako je na sceni pričal Istro samo realistično izvrstni okras in kostumerija Nina Periz. zija. Niti scenska glasba in niti govorni jezik nimata istrskih značilnosti. Mladi Fulvio Tomizza, po rodu Istran, je s svojo dramaturško obdelavo ustvaril tipično delo za ljudske odre, začudo brez kakršnih koli folklornih motivov, v kolikor se ne pojmujejo za folkloro včasih nekoliko jedrnati ljudski izreki-.»
Nato pravi kritik o igri sami: «I-gralci tržaškega Stalnega gledališča so se predstavili kot zelo izenačen ansambel, Njih dialog je v vseh elementih izdelan, tempo i-gre pa je skozi vse dogajanje smiselno vsklajen. Med številnimi nastopajočimi so po pomenu in zre. losti kreacij izstopali: Paola Borboni kot «steber hiše» — stara Francesca Sadok, mlada in zelo nadarjena Maria Teresa Tosti kot nevesta Rosa, v naslovni (a ne naj-večji) vlogi Marisa Fabbri in nekdanji prvak italijanskega filma Fo. sco Giochetti. Režiser Fulvio To-lusso je vnesel v ta igrokaz trage. dijske geste in intonacije.»
Vodstvo Stalnega gledališča je včeraj objavilo poročilo o svojem gostovanju v Ljubljani in v Zagrebu. V poročilu je med drugim rečeno, da je predsednik ljubljanskega mestnega odbora inž. Tepina izrazil prepričanje, da se bodo kulturni odnosi med sosednima deželama še utrdili. Poročilo govori tudi o številnem cvetju in darovih, ki so jih bili deležni člani ansambla'ter o sprejemu v hotelu Slon, kjer so se člani in vodstvo tržaškega Stalnega gledališča pomudili v prisrčnem vzdušju z ljubljanskimi gledališkimi delavci, igralci, novinarji in uglednimi kulturnimi delavci.
O gostovanju v Zagrebu pa pravi poročilo, da je Stalno gledališče ponovilo uspeh, ki ga je doživelo v Ljubljani in da je na sprejemu v gledališkem klubu direktor Dramskega kazališta Pero Budak izrazil željo, da bi se ta pobuda še ponovila.
* Vodstvo plavalne šole CONI sporoča, da se bodo lekcije v plavanju znova začete v ponedeljek 21. t.m. Detelje' bodo:'Vsak dan razen v sobotah ln sicer v dopoldanskih urah od 10. do 11. in od 11. do 12. ure. popoldne pa od'15, do 16.. od 16: do 17. in od 17. do 18. ure.
			
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
16 mesecev zapora šoferju ki Je povozit dekle v Ul. Giulia
Državni tožilec je zahteval 3 leta zapora . V odsotnosti obsojena tatinska ciganka - Delno upoštevan priziv trgovskega posrednika
Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Boschin, je bila včeraj razprava proti 18-letne-mu Giorgiu Gagliardu iz Ul. Co-logna 14, ki je 24. oktobra lanskega leta z avtomobilskim fur-gonom smrtno povozil 18-letno Mario Grazio Ceselin iz Ulice Margherita 4. Javni tožilec je zahteval, naj sodišče obtoženca obsodi na 3 leta zapora, en mesec pripora in 30 tisoč lir globe, sodišče pa ga je obsodilo na eno leto zapora, 4 mesece pripora in 30 tisoč lir globe. Razen tega bo moral plačati 80 tisoč lir zastopniku zasebne stranke, 1 milijon prizadeti materi na račun odškodnine, ki jo bo določilo civilno sodišče, šofersko knjižico pa mu bodo odvzeli za tri leta. Gagliardo je v zaporu od 25. oktobra, kaže pa, da mu ne bo treba odsedeti vse kazni, ker bo verjetno deležen amnestije, ki jo pripravljajo.
Tragični konec mladega dekleta, edine hčerke vdove, ki jo je smrt hčerke duševno in telesno strla, je napravila globok vtis v mestu. Maria Graziella, ki je bila zaposlena v tovarni srajc v pristanišču, se je po končanem delu vračala domov. Pripeljala se je s tramvajem in je šla čez cesto na prostoru določenem za pešce v Ul. Giulia, da bi krenila v Ulici Margherita, kjer je stanovala. Prav tedaj pa je po Ul. Giulia navzdol naglo privozil Gagliardo z_ avtomobilskim fur-gonom. Treščil je v nesrečno dekle s tako močjo, da jo je vrglo na sprednji del vozila in je z glavo prebila vetrobran. Z glavo je obtičala vklenjena v ostri zanki, dokler je ni po skoraj 50 m vrglo na cestni tlak. Prebila si je lobanjo in gornjo čeljust, zlomila si je desno nogo in je hudo krvavela. Nezavestno so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo, in nezavestna je izdihnila dve uri pozneje.
Javni tožilec je zahteval ostro kazen in je poudaril, da je šofer vozil z blazno brzino ter neprevidno, tako bi bilo kmalu lahko govora o namernem umoru. Odv. Pier Paolo Poillucci je sicer priznal, da gre za resen primer, vendar je hotel dokazati, da Gagliardo ni vozil več kot 60 km na uro. Pripomnil je, da tisti del ulice, kjer se je zgodila nesreča, ni dovolj razsvetljen. Preiskovalna komisija pa je ugotovila 49 m dolge znake zaviranja po kraju trčenja preden se je vozilo ustavilo. Obtoženec se je opravičeval, da je prej polagoma zaviral in da ni mogel takoj ustaviti vozila, kar da so mu drobci razbite šipe zleteli v oči.
slen pri razkladanju sodov, nato je napravil šoferski izpit (tri mesece pred nesrečo), usodni fur-gon pa je vozil šele dva tedna.
Priče, ki jih je sodišče zaslišalo, niso znale dosti povedati, ker se je pred njimi vse zgodilo s tako bliskovito naglico; najbolj presunljivo pa je bilo pričanje nesrečne matere, ki je vsa potrta pripovedovala, tiho kot bi govorila sama sebi in svojemu nesrečnemu otroku, kako je skuhala večerjo in čakala vedno bolj zaskrbljena _ svojo edino hčerko, ki se ni več vrnila domov.
* * *
Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Edel, je včeraj obsodilo v odsotnosti 24-letno ciganko Speranzo Meyer por. Helt zaradi tatvine na 1 mesec zapora in 15 tisoč lir globe.
Mlada ciganka je lanskega januarja prosjačila po mestu in je s seboj imela 3-letnega otroka, da bi se je ljudje bolj usmilili. Tako je prišla v hišno štev. 1. v Ul. Dante in pozvonila na vratih stanovanja Livia Busata. Odprli so ji in nekaj poiskali, da bi ji dali, toda ciganka je med tem 'zapazila v veži dva jopiča. Spretno je vzela iz prvega 14 tisoč lir, iz drugega pa 8 tisoč lir. Sprejela je miloščino, se zahvalila in odšla. Kmalu nato pa sta Busato in njegov svak zapazila, da jima je zmanjkal denar iz jopičev. Osumila sta sevgda ciganko, ki je medtem že izginila. Zaradi tega sta zadevo prijavila policiji, ki je že istega dne proti večeru našla ciganko v njeni baraki. Ciganka je seveda tajila, policija pa je dobro pregledala po vseh špranjah in dobila 6 tisoč lir. Se je ciganka tajila in se zaklinjala, da je nedolžna. Odpeljali bi jo na zasliševanje, vendar so ji agenti javne varnosti prizanesli, ker je bila noseča, in so jo povabili, naj se javi naslednji dan, toda zaman so jo čakali, ker je čež noč izginila.
• * *
Prizivno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil 50-letni Ivo De Reja iz Ul. Doda 7/2, katerega je kazensko sodišče 22. avgusta lani obsodilo na 18 mesecev zapora, 18 tisoč lir globe, 10 tisoč lir denarne kazni in 135 tisoč lir za stroške zasebni stranki, ker ga je spoznalo za krivega, da si je kot trgovski posrednik na škodo nekaterih večjih trgovskih podjetij v Trstu nezakonito prisvojil 15 milijonov lir.
Prizivno sodišče je delno upoštevalo njegovo pritožbo in mu je znižalo kazen na 11 mesecev zapora, 12 tisoč lir globe In 8 tisoč lir denarne kazni, obenem
Gagliardo j* bil najpr*j zapo- pa j* odredilo, da se ga izpusti
na svobodo, ker je kazen manjša od 1 leta.
Kakor smo že poročali, se je De Reja ukvarjal s trgovskimi posli približno 15 let s pomočjo 12 sodelavcev. Po dogovoru raznimi tržaškimi trgovci je nudil svojim klientom bone, s katerimi so lahko pri tèh trgovcih dobili blago, ki so si ga želeli, plačevali pa so obroke De Reji, ki je za svoje posredovanje seveda dobil določene procente. Nekaj časa je šlo vse v redu, nato pa so se začele pritožbe prizadetih trgovcev, ker jim De Reja ni več polagal svojih obračunov običajno vestnostjo. Razširile so se vznemirljive vesti, med upniki je nastal preplah in nekateri so ga prijavili policiji, ki je uvedlg preiskavo in De Rejo aretirala ter ga prijavila sodišču.
Na razpravi je De Reja trdil, da se je znašel v finančnih težavah po krivdi nekaterih svojih klientov, ki niso plačali obrokov, priče pa so izjavile, da so bili neporavnani dolgovi zelo malenkostni.
________________________
GLASBENA. MATICA
TRST
DANES 19. januarja ob 21. url v dvorani na stadionu «Prvi maj»
VEČER ZABAVNIH IN NARODNIH POPEVK
Sodelujejo:
kvintet bratov Avsenik ter duet Ema Prodnik in Franc Koren
Napoveduje:
Svetozar Guček
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Fran' čiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
PONOVITEV v nedeljo, 20. januarja ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu.
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.

Obvestilo kokošercjcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-stvo v Trstu sporoča kokošerej-cem, ki nameravajo nabaviti en dan stara n^ta, fiR nišč»t» dobrih pasem lahko dobijo pri lokal nih seleKCijSKtn vzrejisčin. Nasio-vi so na razpolago pri živinorejskem uradu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, Ul. Ghega št o-I., telefon 23-927, 38-673.
^ Primeru, da bi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo stavilo na razpolago potrebno vsoto, bo pokrajinsko kmetijstvo nad-zorništvo nudilo, kakor v prejšnjih letih prispevek za nakup pi-ščet odbranih pasem v roku do 30. aprila. V ta namen naj koko-šerejci predložijo prošnjo za prispevek kmetijskemu nadzorništvu kjer bodo tudi lahko dobili vsa potrebna pojasnila.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. januarja 1963 se je v Trstu rodino 16 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 92-letna Caterina Ma-labotiicih vd. Gerolimioh, 82-letni Giovanni Stefani, 67-letni Giuseppe Emili, 61-letni Sergio Serbo, 68-letni Giuseppe Guštin, 66-letnia Aurora Miloba-rioh vd. Drago, 104-letna Serafina Schwarz vd. Manin.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Slovensko gledališče v Trstu
sporoča da je prireditev v nedeljo 20. t. m. odpovedana zaradi obolelosti v ansamblu.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI 2. LJUDSKI KONCERT
V sredo ob 21. uri bo v gledaHi®1 Verdi drugi ljudski koncert orkestd Tržaške filharmonije pod vodstvo"1 dirigenta Alda Pniana in s sodek>v*-njem violinista Giovannija Guglielih*' Program bo obsegal skladbe Vivali ja (Koncert iz «Estro armonico^' Spohra (Koncert za violino l,n orKt' ster), Brahmsa (Variacije na HayJn.1j vo temo), Pizzefctija (Trije preludi za Sofoklejevega «Kralja Oidiipa») J Ve retti j a (Simfonija iz opere «Sed" sca»). Pri blagajni gledališča se d»neS začenja prodaja vstopnic.
* * *
Pri blagajni gledališča Verdi so razpolago abonmaji za drugi del 0 perne sezone, ki obsega sedem P""! stav, en balet (London’s Festival 9a" tet) ln 6 oper: VVagnerjevega «b&P čega Holandca», v originalni izvedh',1 «Andrea Chenier» Umberta Giorda"*1 Verdijevo «Bitko pri Legnano», tri ^ vosti «Colloquio col tango» Ralta^3 de Banfielda, «Il tamburo di pai)«"?! Orazia Piume in «Una domanda r' matrimonio» Luciana Ohaillyja, daU* Straussovega «Kavalirja z rožb», v "! rlgimalni izvedbi im Offenbachovo «te* po Heleno». Drugi del sezone se "J začel 6. februarja z gala predStaV londonskega baleta.
Razstave
Občinska galerija; Osebna razsta/1 pij, risb ln keramik slikarja V. A cevarja. Razstava je odprta qa 2!.1 m. ob delavnikih od 10. do 13 uI' jn.od 17.20 dalje, ob nedeljah nlkiih od 10. do 13. ure.
* * *
Galerija Cavana; Razstava sllkatJ1 Klavdija Palčiča, ki razstavlja sv"J* najnovejša snovna dela.
* * * «
Galerija Rossoni: Osebna razsta"1 tržaškega slikarja Giovannija Tali«"1-ja. Razstavlja okrog 30 risb im Razstava bo odprta do 20. t.m.
Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Il. gKtfv* più lungo». Nastopa 44 svetov"0 znanih umetnikov.	.
Arcobaleno 16.00 «Don Giovanni la Costa Azzurra». Technicolor] A Ferzettl, Comcihelle.
Fenice 16.00 «La strada a spirale» y. Technicolor. Rock Hudson. Buri * ves.
Excelsior 15.30 «La steppa». Mario* Vlady Charles Vanel. Technicol»1' Grattacielo 16.00 «Sexy al neon 01SS’ Technicolor. Prepovedano mladi«1-Superclnema 16.00 «Il fantasma <*"' l’opera». Technicolor. Herbert L°«*' Alabarda 16.00 «li sorpasso», vitto"1 Gassmam. Prepovedano mladini. , Filodrammatico 16.00 «Le 7 spade vendicatore». Colorscope:	BeatrF0:
Altari va.
Aurora 16.30 «Sessualità». Prepoved*-no mladini.
Cristallo 16.30 «Due contro tutti». * Technicolor. Walter Chiari, Rain'0'1-do Vlaitello.
Capitol 16.39 «Scotlanq Yard — # zione omicidi». Kriminalni flirti. Garibaldi 16.30 «Timbuctu». Technl"0-lor. John Wayrne, Sophia Loren. , Impero 16.30 21.45 «Fior di loto». , Massimo 16.00 «Il duca nero». Tech"'; color. Camerom Mitchel, Grazia ***■ ria Spina.	.
Moderno 16.30 «Barabba». — Antho1]' Quimrì, Silvana Manganò, Vitto"1-Gassman. Technicolor.	1
Astoria 16.30 «11 tesoro di capi"* Kiidd». Technicolor. John DexteL Astra 16.30 «I tre moschettieri». Vittorio Veneto 16.00 «Ponte di ‘y mando». Technicolor. 'Alee Gulnne*5, Dirk Bogarde
Abbazia 16.00’ «Gii Invasori». Tech«1, color. Cameron Mitchel, Giòrgio m disson.
Marconi 16.00 «Senilità». Claudia C*‘ dinaie. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Il grande spettacolo» Technicolor.
Razna obvestila
Filatelistični klub «L. Košir» obV" šča člane, da bo v nedeljo 2.0. t.m. 10. do 12. ure v Ul. Momtecchi 6 Oh čajni sestanek.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Trg Garibaldi Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Mine"-va. Trg sv. Frančiška 1; Ravast"" Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. lino (Sv. Ivan).
18. t. m. nas je za vedno zapu®1
Josip Antoni
Pogreb dragega pokojnika bo nes 19. t. m. ob 15.30 iz mrtvašn*" pokopališča v Barkovljah.
žalostno vest sporočajo užaloš""j na žena, nečaki, ostali sorodni* in družina Bartoli
KLJUB NASPROTOVANJU RAZNIH USTANOV IN ORGANIZACIJ
V Kratkem bodo začeli graditi center za begunce v Padričah
Center z vsemi pritiklinami bo zajel 35.000 kv. m, in bo stal 450 milijonov lir - Vanj bodo preselili begunce iz Rižarne
wmm ' r a„'nI
gradnjo novega cen-** tuje begunce pri Padričan. O« Va ie že sv°j čas kupila ob h.stI> ki pelje v Padriče, blizu
lj;.?Vega gozda 35.000 kv. m zem-
ì * za novi center- Predvideva-
fear*
fieli
novi center. Predvideva' z gradnjo začeli že in da ne bodo glavna končala proti koncu leta, ta-
j( bodo že letos premestili tuni “agunce, ki so sedaj nastanje-v.' v taborišču v Rižarni, v nove Pf£store

Staš načrtih, ki so že izdélani, bo 8u» n^a novega centra za tuje be-lir”C? stala okrog 450 milijonov fie k afrti so bili izdelani tako, b . «odo lahko v prihodnosti, ko Uraa- ,center ukinili, stavbe pre-bn * v zasakina stanovanja in v ‘ako nastalo pri Padričah no-Vjaselje.
Hjjavrti predvidevajo gradnjo selli? dvonadstropnih zgradb v o-b-lp‘ črke «X». Notranje prosto-
k0,P* bodo razporedili tako, da Jl?° lahko z enim samim prizidal Posameznih hodnikov v stav-I, dobili 8 družinskih stanovanj, nj.atanovanja bo treba še izpopit-H,? s higienskimi napravami in .. *>terimi drugimi malenkosl
tega
d^aterimi drugimi malenkostmi, j. “odo lahko vseljiva. Poleg tega “Odo tudi pomožne zgradbe
Izlake hiše. Računajo,
&Ò* ne na način, da se bodo ■	lahko preuredile v stano-
- hiše. Računajo, da bodo Vs*h zgradb
v centru, potem
služil beguncem, pridobili okrog 60 stanovanj.
Poleg zgradb, kjer bodo prebivali begunci, bodo zgradili tudi prostore za ravnateljstvo in upravo, za emigracijske agencije, skladišča, otroški vrtec, jasli, osnovno šolo in malo bolnišnico s 60 posteljami. V centru bo tudi otroško igrišče. Načrti predvidevajo tudi mnogo zelenega prostora.
S premestitvijo beguncev v Padriče bodo ostali dosedanji Prostori taborišča v Rižarni pri Sv. Soboti prazni. Nekateri so mnenja, da bi se dali ti "prostori dobro izkoristiti za gradnjo industrijskih objektov, saj so v neposredni bližini industrijskega pristanišča.
Okrog gradnje novega centra za begunce v Padričah je- bilo v mestu mnogo govora. O tem je obširno razpravljal tudi občinski svet, ker je, občinska uprava do» bila mnogo protestnih pisem od Padričanov ter raznih ustanov in organizacij, ki so bile proti tetti načrtom. Vsi so namreč upravičeno trdili, da bodo zgradbe centra za ' begunce, kakor tudi celotna razporeditev centra, pokvarila lepo padriško okolico in zlasti tisti dèi, 'ki leži rt« ròbu'proti morju,' kjer je Unrava za mednarodno pomoč kupila zemljišče. Tudi turistične ustanove so nasprotovale tem načrtom. Zaradi vseh teh protestov je občinski odbor sklenil, da bo poiskal kako drugo zemljišče, ki nai bi ga dali v zame-
no omenjeni mednarodni ustanovi za gr&dnjo centra. Na žalost pa so občinski upravitelji zelo neposrečeno izbrali občinsko zemljišče pri trošarinskem uradu pod Kon-tovelom, ih sicer eno najlepših točk med Napoleonsko cesto in cesto, ki pelje na Kontovel. Ko je občinski odbor predložil občinskemu svetu v ■ odobritev sklep o zamenjavi tega zemljišča z zemljiščem v Padričah, je bila večina svetovalcev proti. Pri glasovanju je odbor ostal v manjšini.
Občinski svetovalci so zahtevali, naj se taborišče premesti izven tržaškega področja, da ne bo blizu mesta. Toda tega vprašanja občinski svet ni mogel rešiti, ker ni v njegovj pristojnosti. Ker pa je Uprava za mednarodno pomoč že kupila zemljišče pri Padričah in vložila rta občini prošnjo za gradbeno dovoljenje, je bil župan po zakonu primoran, da to dovoljenje podpiše.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
REGISTRACIJA MESTNIH POSLOPIJ
Najemnine v ljudskih hišah se bodo znova povišale
V nekaterih stanovanjih IACP plačujejo še vedno 800 Ur mesečno
IZ koprskega okraja
^malnim kopelim v Portorožu Ugotovljen dotok turistov
Lani za eno milijardo in pol več deviznih dinarjev od turizma kot 1.	1961
termalne kopeli v Portoro-, in katero ^dndba^Adrlatica^i^-
-u	„ope- . ----------
vpii,,® uspešno uveljavljajo in že sedajo na podaljšanje turistične s« S® na obalnem pasu. Zaenkrat 1? ij Poslužujejo predvsem tujci hjiirethčije in Avstrije. V prihodka *nRlesectt» se bo obisk bržkone Stiipatno povečal, ko bodo name Javnika - balneologa in bo Cigani! J® 8 pomočjo inhalacij in beceri potekalo pod zdravniškim JejQ “rstvom. V februarju pričaku-jev J: Portorožu skupino 60 Švicar-^arsiHK em Pa se bodo skupine švi-‘h turistov menjavale vsakih 6kab|‘ajst dni. Najavljene so tudi «sC® nemških in avstrijskih tu-*h&tn’ Nedvomno se bo obisk še ffOhaL Povečal, ko bodo razširili Net{v}S*wo o termalnih kopelih. * dveh '1° 100 Portorož najkasneje “luciiii . letih mesto, kjer se bodo v?1her„:Urlsti vse leto, zlasti še, ker bazen. Val° «graditi tudi zimski
V v	* • *
?bor hlPru Je bil redni letni občni hi so 5raJne turistične zveze. dahi in 50 Pomenili o dvoletnem de-*natnn “motovili, da se Je turizem javita aazUril. Zlasti ugodno se ^stvarni uJski promet. Samo lani so ^viznlh dve milijardi 280 milijonov »Jardi i dinarjev dohodka, ali mi-, °dbo „ pol več kot predlanskim a'tih er®6 je dvignil obisk Italijanka Prodov v okviru maloobmejne-bjansjjjPeta. Lani Je bilo število ita-’J hlein državljanov, ki so presto-
rabila na redni progi med jadranskimi pristanišči in pristanišči Vzhodnega Sredozemlja.
Ladjo «Palladio» so zgradili v lad-edelnicl v Anconi in Je za to vrsto .adij zelo hitra, saj razvija brzino 16 milj na uro. Ladja Je grajena za slabše opremljena pristanišča, zato ima deset dvigal, od katerih dve nosilnosti po 500 ton in ostalih osem nosilnosti po 8 ton. Ladja Je dolga 110,60 m, široka 15 m, visoka do glavnega mostu 8,60 m, grez ob polnem tovoru 6,37 m. Opremljena je z dizel motorjem, ki razvija 5.200 konjskih sil.
Pogonski stroj Je na krmi, kar omogoča, da izkoristijo za lažji tovor obsežnejši prostor.
othB?d prihodnjih nalog so zia-J|J« Poau1* skrb za boljše izkorišča-i kbriSAoJdških domov in za boljše » v*h	turističnih dejavnosti
I dtuv*0*tinstva. Za novega pred-dolili ^stične zveze Koper sc Albina Dujca.
Podjetje Stavbenik
^ hjg ls°bna in štirisobna stano-?aJnovei*i!’arartlmf- Uporabili bodo
-"m	- .eolmontažni sistem. Po-
Pfoucì indijski oddelek temeljito Sto boli "a6rte- da bi bila gradnja hn?w0nl 10 stanovanja hkra-b°lJ funkcionalna.
Otvoritvena vožnja jja% «Palladio»
vanadio», ki ima 4.200 ton
Načrt za zaščito zelenih površin
Tržaški «Garden Club» je pripravil obširen načrt za zaščito in razširitev zelenih površin zlasti v zvezi z mednarodnim kongresom, ki bo v Trstu od 26. do 28. aprila. Vodstveni svet kluba, ki se je sestal pod predsedstvom prof. Bruna Nattija, Je natančno proučil ta program, ki vsebuje med drugim tudi fotografsko tekmovanje v vsedržavnem obsegu, tečaj za gojitev sadnega drevja, vrsto predavanj zelenju, razširitev nove vrste vrtnice itd.	.	,,
Vodstveni svet Je vzel z zadovoljstvom na znanje, da so sprejeli članstvo v častnem odboru razni predstavniki oblasti kot vladni generalni komisar dr. Mazza, predsednik pokrajine dr. Delise, Župan dr. Franzil, poveljnik vojaške posadke general Guadagni, kvestor dr. Pace, razni poslanci iz dežele, predstavniki mestnega kulturnega življenja itd. Predsednik Natti Je
(V prvem stolpcu so najnižje cene,				
v 3. najvišje.	v 3.	prevlariu (oče)		
pomaranče		. 77	200	'13
limone	. ; .		. 118	165	153
mandarini			259	176
jabolka ....	e e. e	. 36	141	71
miške 				165	94
pesa 				150	138
artičoke		. 20	45	40
zelje					71	—
cvetača		. 94	129	118
ohrovt . . . .			106	106
			141	118
čebula .....			65	55
koromač . . ..			153	129
solate 				275	175
krompir			96	61
paradižnik . . .			188	—
rdeči radič . .		. 313	563	337
zeleni uvoženi	radič	. 		275	
zelena ...	.	/i . ‘T g	100	330	271
špinača . . .	. . . .	. 150	188	175
VČERAJŠNJE CENE NA RIBJEM TRGU Najnižje in najvišje cene žlahtnih rib in rib največje potrošnje, mehkužcev in rakov na tržaškem ribjem trni 18. januarja 1963.
"" sta	Cene
min. maks. Bradači (Barboni)	220	550
Jegulje (Bisato)	1200	1200
Brancini	2200	2200
Ciplji (Cefali)	550	600
Girice (Menole)	200	230
Morska ščuka (Merluzzi)	550	580
Plošče (Passere)	300	550
Morske žabe (Rospo-code)	750	850
Sardoni	no	300
Morski listi (Sfoglie)	1300	1500
Postrvi (Trote)	850	850
Kaparocoli	100	110
Raki (Gambaronl)	850	1000
Zmrznjene ribe
Morska ščuka (Merluzzi)	350	350
Pagar (Pagari)	280	280
Plošče (Sfoglie)	360	360
Tunina (Tonno)	400	450
Sipe	180	230
Gornje cene veljajo brez tare in
Pri državnem tehničnem uradu in na registrskem uradu v Gorici, Ul. Filzi 3, je vse te dni vrsta ljudi, ki prihajajo po katastrske izpiske za registracijo stanovanjskih in drugih poslopij v mestu, ki jo morajo napraviti na registrskem uradu. Prvotni rok je določen do 21, t.m., vendar se zdi, da ga bodo podaljšali, čeprav na omenjenih uradih še niso o tem prejeli uradnega obvestila.
Kot znano, je treba pri registraciji plačati po 6 odst. od hišnih dohodkov, kot so navedeni v novem katastru, ali pa v primeru novih zgradb, ki še niso vnesene v kataster, po 4 odst. od dejanske najemnine, ki jo prejema posestnik. Za stanoyanja, v katerih bivajo hišni lastniki s svojimi družinami, ni potrebna registracija.
Tu se postavlja poseben problem tistih ljudskih hiš, ki imajo zelo nizko najemnino in bodo zanje morali plačati večjo registracijsko pristojbino, kot po 4 odst. od najemnine. Kot smo izvedeli na vodstvu IACP znašajo v nekaterih najstarejših stavbah, kot n.pr. v Ul. Colombo v Stra-žicah, najemnine tudi samo po 800 lir mesečno. Ker bodo regi? stracijske stroške morali plačati najemniki, bo to občutno podražilo stanarino.
Pri tem pa je treba poudariti, da so precejšnje razlik? pri najemninah v ljudskih hišah in v INA stanovanjih, glede na dobo, ko so bile hiše zgrajene. Ce so najnižje najemnine po 800 lir, pa dosežejo v najnovejših hišah tudi po več kot 10Q0 lir na vsak prostor ali po 8000 in več za stanovanje. Ker bi za razliko v ceni moralo biti merilo samo dejansko stanje in velikost stanovanja, bodo tudi pri ljudskih hišah izvedli v tem smislu reformo, kar bo privedlo do povišanja cen za tista stanovanja, ki so jih sezidali v prvih povojnih letih, kjer je najemnina tako nizka, da ne zadostuje niti za normalno vzdrževanje stanovanj.
Ker smo že pri’ ljudskih stanovanjih, naj omenimo, da so v zaključni fazi dela za priključitev novega naselja ob Tržaški cesti na mestno kanalizacijo, Prvotno so morali zgraditi za to naselje posebno greznico in periodično odvažati odpadke. Novi odvodni kangl so speljali čez Trža-i ško cesto, ki je bila v ta namen kakih 10 dni zaprta na tem odseku, po nekaterih stranskih ulicah v Ul. Aquileia, kjer se bo vključil blizu železniškega podvoza na glavno mestno kanalizacijo. To- delo je bilo nujno ‘potrebno tudi zat-adi številnih nadaljnjih gradenj ob Tržaški ,„ce-sti, ki so v načrtu ali pa že" v teku.
10 cm pršiča in —8; Kuk 65 cm Italijo kot izrazito turistično de-
pršiča in —9; Matajur 100 cm pršiča in —9; Lokve 30 cm pršiča in —18; Lažne 40 cm pršiča in —20; Vojsko 115 cm pršiča in —20; Črni vrh nad Idrijo 60 cm pršiča in —17; Idrija 35 cm pršiča in —15 stopinj. V Idriji je sankališče uporabno, v Črnem vrhu skakalnica in na Lokvah vlečnica v pogonu.
Jutri bo vozil na Lokve tudi Ribijev avtobus. Odhod z avtobusne postaje v Gorici ob 8. uri.
O Driavna ustanova za turizem ENIT — Rim — Ul. Marghera 2. suje nagradni natečaj za lepak v barvah, ki naj sintetično prikaže
želo. Natečaj je odprt za vse italijanske umetnike. Rok za predložitev osnutkov je do 30. marca ter jih je treba poslati na naslov ENI — Rim — Ul. Marghera 2.
Najdeni predmeti
Na sedežu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete:	dve ženski in
dve moški kolesi, lestenec, že n-ski dežnik, dragocen uhan, žensko zapestno uro, denarnico z denarjem in vsoto denarja. Kdor lahko dokaže, da je lastnik, naj se zglasi na poveljstvu, Ul. Mazzini.
NA TRETJI LETOŠNJI SEJI
Pokrajinski svet bo danes obravnaval kmetijske probleme
Pokrajinski proračun za l. 1963 še ni pripravljen
Danes popoldne z začetkom ob 15. uri, bo imel pokrajinski svet v svoji sejni dvorani na Korzu Italija v Gorici ponovno sejo, ki je že tretja v letošnjem letu.
Po vsej verjetnosti bodo večji del seje posvetili kmetijskim problemom naše pokrajine tudi zato, ker morajo razpravljati o številnih interpelacijah in resolucijah, ki so jih razne skupine predložile že lansko poletje o tem problemu in raznih njegovih panogah.
Na dnevnem redu je tudi resolucija Bergomas-Papais o položaju v podjetju OET v Tržiču in interpelacija Bergomas . Selli - Ci-priani o notranjem poslovanju v pokrajinski umobolnici.
Na dnevnem redu je še razprava o pokrajinskem proračunu
za 1963, vendar zadevno gradivo še ni na razpolago, ker ga še proučuje pokrajinski odbor in bo ta točka prišla na vrsto kdaj pozneje.
Mraz
spet pritiska
bil«
Go-
IZPRED OKROŽNECft SODIŠČA
Streha cestnega bloka pri Stivano se je sesula in ubila delavca iz Križa
Geometra cestne uprave sta morata zaradi tega pred sodišče - Neprestani prepiri ki pretepi so oba zakonca spravili na zatožno klop
Družinski davek lahko prijavite tudi popoldne
izvirajo iz sklepov dražb rektnlh pogajanj.
ali dl
Občinski urad, ki odmerja družinski davek za leto 1963, bo odprt tudi popoldne od 16. do 18. ure razen ob sobotah. S tem bo omogočil davkoplačevalcem, ki so prejeli na dom obrazec, prijavo dohodka. Obenem opozarja davkoplačevalce, naj hitreje vračajo izpolnjene obrazce, da jim ne bo treba plačati družinskega davka za dve leti v enem obroku.
Pred goriškim okrožnim sodiščem sta se morala včeraj zagovarjati glavni geometer ANAS, 62-letni Pio Ulian z Opčin, Ul. Vena št. 3, in geometer 46-letni Corrado Guerin iz Trsta, Ul. Mont. fort 16, zaradi smrti zaradi nezgode pri delu 56-letnega delavca Marija Sedmaka iz Križa št. 316.
V	začetku marca lani je Ulian dal nalog cestnemu nadzorniku na odseku Trst-Tržič, Giovanni-ju Spizzamigliu, da je treba podreti in odstraniti poslopje bivšega mejnega bloka med cono A lin tržiškim področjem, na državni cesti pod Stivanom. Pri tem delu je bil zaposlen že omenje-hi Marij Sedmak, pomagala pa Šta mu dva cestarja. Sprva je delo potekalo v redu. Ko pa je dne 87. marca lani popoldne Sedmak podiral neko vmesno steno pied cementnimi stebri, ki so držali'težkb cementno streho, se je Jros te strehe udrl in težka ce-jnentna plošča je padla na Sedmaka ter mu prebila lobanjo in prsni koš. Neki motociklist, ki je šel takrat mimo in oba cestarja $o bež priskočili ponesrečencu na pomoč in ga povlekli izpod cementne plošče. Vendar je bilo psč zaman in Sedmak je kmalu potem podlegel poškodbam, ker mtt je prebilo lobanjo in zmečkalo prsni koš.
V	obtožnici proti obema obtožencema je bilo rečeno, da nista
poskrbela za potrebne varnostne ukrepe pri podiranju in da je za to prišlo do smrtne nezgode. U-lian je s tem v zvezi izjavil, da je dal on samo nalog za odstranitev zgradbe ter ni odgovoren za nezgodo tudi zato, ker so Sedmaka opozorili, naj bo pri podiranju na zunanji strani stene, česar pa se on' ni držal in zato ni mogel pravočasno uteči, ko se je streha udrla. Tudi Guerin je odklanjal vsako krivdo.
Državni tožilec je zahteval za vsakega od obeh po 6 mesecev zaporne kazni in po 60.000 lir globe. Sodišče pa je oba oprostilo, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Obramba: odv. Pace z državne advokature.
* * •
Pri drugi razpravi sta sedela na zatožni klopi dva zakonca, ki so ju pripeljali tja prepiri in nesloga. Bila sta to 39-letni Ugo Cidin, delavec iz Starancana, Ul. 6. junija št. 30, in njegova žena 28-letna Jolanda Sgubirt, por; Cidin, ki je po rodu iz Jamel.i, sedaj pa živi s svojim očetom v Tržiču, Salita Mocenigo 29.	- ■>> ->■
Iz zapiskov policijskega komisariata iz Tržiča je razvidno, da sta se zakonca že več let prepirala. Žena je trdila, da jo je mož zmerjal in pretepal že od leta 1953 in da se je potem zaradi miru zatekla na očetov dom. Mož pa je trdil, da ga je žena zapustila
brez pravega vzroka ter mu je bila nezvesta, čeprav imata dva otroka, od katerih je eden v bolnišnici. V noči od 11. na 12. maja lani okrog ene po polnoči je prišel Cidin na dom ženinega očeta, ženo tako rekoč potegnil iz postelje ter ji začel groziti. Njen polbrat Sobani ji je hotel pomagati, pa je padel. Tedaj je žena zgrabila na kuhinjski mizi za nož in ranila z njim moža na stegnu. Pozneje je na policiji to tudi sama priznala. Mož se je moral zaradi rane zdraviti 8 dni. Dejal je tudi, da je prišel ženo nagovarjat, naj se vrne domov vsaj zaradi otrok, ona pa da o tem ni hotela nič slišati.
Cidina je branil uradno odv. Pascoli, ki je sodnikom priporočal, naj s svojo razsodbo ne povečajo razkola med zakoncema, ampak naj pomagajo rešiti, kar se rešiti da. Tudi odv. Boni, ki je zagovarjal ženo, je predlagal, naj jo oprostijo, ker da se je branila.
Sodišče je v resni^ upoštevalo razloge obrambe in oba oprostilo, zaradi pomanjkanja dokazov Cidin« trti' zaraUi^ttprtaiHč^ne o-brambe njegovo ženo. Predsednik sodišča je še poudaril, da so z milo sodbo hoteli obema zakoncema omogočiti, da bi lahko ponovno začela skupno zakonsko življenje.
Drž. tož. dr. Piacentino; preds. sod. dr. Cenisi; zap. Daidone.
Včerajšnja temperatura ni najbolj nizka v tej zimi na riškem, pa nas je vseeno včeraj najbolj zeblo v tej zimi. K temu je pripomogel mraz, ki ’« trajal ves dan. Na letališču so izmerili «najvišjo» včerajšnjo temperaturo minus 3,6 stopinje, ki je najniija dnevna temperatura v tem letu; najnižjo so izmerili ponoči in je znašala minus 6,4.
Mraz je včeraj dobesedno segal do kosti; to ne morda toliko zaradi nizke temperature, saj smo pred dnevi razmeroma lahko prenašali minus 10 in minus 11 stopinj, kolikor zaradi vetra, ki j* pihal z brzino kakšnih 40 km na uro. Prinašal je mrzel zrak naravnost z Lokev, kjer imajo te dni pravo sibirsko zimo z minut IS stopinjami.
Ob takšnem premenu prav malokoga mika, da bt se po nepotrebnem potikal po ulicah. Vsakdo, ki je zunaj, hiti, da bi čtm-prej opravil svoje delo in prišel spet na toplo. Mraz je napravil precej škode na vodovodnih napeljavah. Marsikje so popokale cevi in peliki madeži po zidovih so opozorili stanovalce, da j« treba poklicati hidravlika.
Mož jo je pretepel
Ze pred nekaj dnevi je prišla po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 40-letna Novella Paternolli, por. Lopel, ki stanuje v Gorici, Ul. Garzarolli št. 2. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili udarce na glavi z rano na ušesih in nad levim očesom. Pridržali so jo v bolnišnici za 25 dni. Zena je povedala, da ji je navedene poškodbe povzročil mož pri družinskem prepiru.
JUTRI, 20. januarja gostuje prvič v prosvetni dvorani v Gorici instrumentalni ln vokalni ansambel bratov
A VSE NIK
Pričetek ob 20. uri. Sedeži po 400 lir, stojišča po 300 lir, stojišča za dijake 200 lir. Vstopnice si pravočasno priskrbite na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95, ali pa eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni.
........................................................................................m...
„Števerjansk» trio”
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po poročilu goriške turistične zveze iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje: Log pod Mangrtom 60 cm pršiča in 9 stopinj pod ničlo; Bovec 10 cm pršiča in —12; Kobarid
HINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Technicolor film:
VENERE SELVAGGIA
(Divja venera)
Najtoplejša ljubezen brez pridi kov Po romanu «Verd Madur» Joséja Virosa
Igrajo: JEANNE VALERIE in CARLOS LARRANAGA
sporočil, da je klub že prejel prve slike za tekmovanje, ki ga priredijo ob 10. obletnici mednarodne raz-
stave cvetja. Tekmovanje se deli na tri odseke: vrt, balkon ter zelenje in cvetje v hiši. Slike (v barvah ali v čmo-belem) morajo imeti format 18x24 cm in Jih Je treba poslati klubu v Ul. Teatro Romano 17 do 31. januarja. Vsaka slika mora biti opremljena z geslom na zadnji strani, ki se napiše tudi na zalep-ko. Najboljše slike bodo nagrajene s kolajnami, diplomami in umetniškimi predmeti. Nagrade bodo razdelili 5 maja 1963, najlepše slike pa rastavili na cvetlični razstavi, Ki bo od 20. aprila do 5. maja.
Janenn
WTtjffrnih-
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 19. url film produkcije LOVCEN FILM - BEOGRAD in Gold film Anstalt:
NON UCCIDERE
(Ne ubijaj)
Igrajo: LAURENT TERZIEFF, HORST FRANK, SUZANNE FLON, MICA ORLOVIC, MARJAN LOVRIČ, IVO JAU-SIC, VLADETA DRAGUTINOVIC
števerjanska mladina Je med prvimi začela obiskovati Glasbeno Solo, ki je bila ustanovljena v polovici lanskega leta. S svojo nadarjenostjo dosega pri pouku lepe uspehe Vsak učenec zase prihaja k pouku in se redno uči predpisane snovi. To Jim je omogočilo, da so trije izmed njih že ustvarili svoj «Steverjanskl trio», kakor se je med mladino udomačilo njegovo ime. Z velikim uspehom so nastopili na glasbeni akademiji, ki jo je Glasbena Matica priredila pred kakšnim mesecem v Dijaškem domu v Gorici. Kakor se nam vse vidi, pa trio ni dokončna oblika nastajajočega ansambla, ampak imajo fantje v načrtu pomnožiti število nastopajočih. Skoraj gotovo pa ne bo ostalo satno pri instrumentalistih. Želeli bi svoj način podajanja približati slovenskim zabavnim godbenim ansamblom, v katerih nastopajo tudi pevke. Ce Jim bo uspelo doseči ta cilj, tedaj bodo stopili na pot, iti bo nedvomno uspešna, če bodo zanjo pripravili z dosedanjo resnostjo.
GORIŠKI NOGOMET
Jutri v Sovodnjah tekma z Italo iz Gradiške
Podgorci gostujejo v Krminu, Ju ventina pa počiva
Ce prehud mraz ali poledica ne bosta preprečila tekme, se bodo jutri sovodenjski nogometaši pomerili na domačem igrišču z močno ekipo Itale iz Gradiške. To je zopet ena tistih tekem, za katero vlada veliko zanimanje med domačimi športniki. Itala je, kot smo rekli, močna ekipa, ki je trenutno na 4 mestu na lestvici ter bo predstavljala precej trd oreh za domačine. Vendar če se bodo ti dobro pripravili in zaigrali tako, kot v tekmi proti Juventini, bodo dosegli eno točko in morda tudi obe, kar bi bilo še najbolje.
Za to tekmo naj se predstavijo na igrišču naslednji igralci ekipe Sovodnje: Ferfolja S., Devetak M., Ožbot, Ferfolja T., Pelicon, Petejan, Kuzmin, Marson, Kerševan, Ferfo-ija B., Marinič in Devetak R.
Podgora gostuje Jutri v Krminu kjer bo Igrala z ekipo Cormon-tium. Čeprav na tujem igrišču, pa vendar ni lzklučeno, da utegnejo prinesti Podgorci domov vsaj eno
točko, ker bi z dobro igro lahko bili kos domačinom. Vsaj neodločen rezultat bi utrdil njihov položaj na lestvici, ki je že po nedeljski zmagi nad Isontino znatno boljši.
Juventlna pa Jutri počiva in njeni igralci bodo imeli priliko, da zberejo svoje sile in se dobro pripravijo za povratno kolo tekmovanj, ki se začne 27. t. m. Prav hi bilo, če bi to nedeljo izkoristili za kakšno prijateljsko trening tekmo in se tako obdržali v zadovoljivi formi.
OBRAČUN ADMINISTRATIVNE IN SODNE POLICIJE V LETU 1962
Prebivalci goriške pokrajine zagrešili lani 19.591 prestopkov
Za prehod meja so izdali: 5.933 potnih listov, 4.865 osebnih izkaznic In 57.951 propustnic
Lanskoletno delovanje admini-1 5933 potnih listov, odobrili 4665
strativne in sodne policije v go-riški pokrajini je bilo nadvse plodno. To je razv'dno iz podatkov, ki nam jih je posredoval njen predstavnik na včerajšnji tiskovni konferenci. Obračun administrativne policije v letu 1962 izkazuje, da so Izdali 712 obrtnic za nošnjo m prodajo orožja, 68 do. voljenj gradbenim podjetjem za uporabo eksplozivnega materiala, 695 dovoljenj za javne prireditve, Vštevši plese. 1187 pooblastil za prodajo alkoholnih pijač, podaljšanje urnika javnih lokalov itd., 338 dekretov zapriseženim stražnikom in nadzornikom ter 6230 drugih pooblastil in informacij. , Obnovili in na novo so izdali
osebnih izkaznic za potovanje v inozemstvo, na podlagi videmskega sporazuma pa so podaljšali, na novo izdali ali vidirali 57.951 italijanskih in jugoslovanskih propustnic.
Sódna policija je ugotovila, da je bilo zagrešenih 19.591 prestopkov, od tega 805 kaznivih dejanj in 18.786 glob (dodati moramo, da so v tem seznamu, ki zajema vso pokrajino, vštete tudi globe za prekrške zakona o cestnem prometu).
Ce podrobneje analiziramo posamezne prestopke, ki spadajo pod kazenski zakonik, tedaj naj po-
vemo, da smo imeli lansko leto J vesti državljanov.
v goriški pokrajini dve skupini tolovajev, ki so ju odkrili, 1 primer prostovoljnega poskusa umora (storilec odkrit), 4 izvršene rope (storilci odkriti), 2 poskusa ropa (ugotovljen samo eden), eno ugrabitev (ugotovljena), 39 prime, rov prostovoljnih osebnih poškodb (38 ugotovljenih), 283 hujših tatvin (118 ugotovljenih), 140 manjših tatvin koles in motociklov (17 ugotovljenih) in 30 goljufij (29 ugotovljenih).
Mladinski kriminal je še vedno v mejah prejšnjih let in ne vzbuja zaskrbljenosti, javna varnost pa je zadovoljiva, kar je treba pripisati delovanju organov, predvsem pa discipliniranosti in za-
li Štandrežu na trgu je padel s kolesa
Včeraj nekaj po 8. url zjutraj so poklicali avto Zelenega križa v Standrež, kjer je na trgu pred cerkvijo padel s kolesa 41-letni Anton Pelicon iz Ul. Piemonte Reale 12. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec na glavi, pretres možganov z izgubo spomina in udarec na levem licu. Pridržali so ga v bolnišnici na opazovanju.
VERDI. 17.15: «Il commissario», Alberto Sordi in F. Tamantini. Italijanski črnobeli film. Zadnja
predstava ob 22.
COF
RSO. 16.30: «Il visone sulla pelle», C. Grant, J. Day in G. Joung. Ameriški barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «Cinque settimane in pallone», R. Buttons in B. Eden. Ameriški barvni film v cl-nemascopu. Zadnja predstava ob 22. uri.
CENTRALE. 17.15: «I sette gladiatori», R. Harrison in L. Nusciak. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE. Ul. Rabatta It 18, tel. 31-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 3,8 stopinje ilo ob 10.3*	' ■'	*
pod
pinje
ničlo ob 10.30, najnižjo 6,4 stopil ob 2. ponoči. Povprečne dnevne
vlago Je bilo 45 odstotkov.
i ymJmwMmS SL 1 i 1 h ^^yill
SBHBSHUr^?j iril iy ii^^HiHBBPifflPIjl^iy^Si li *pii im 5
[ìt'I'ivIvl'Mtól
SSK
mšm
...''"~...........~~' l^^l^i!^^M^:Ì:^:^^^l§;S:Ì:::S;iSÌ:Ì:;^S^;:É>?

A
18. kolo nogometnega prvenstva
A Tudi v povratnem delu dvoboj za vodstvo med Juve in Interjem
Z jutrišnjim kolom se bo začel povratni del prvenstva A lige. Po nedeljskem zavrtljaju, ki je bil odločilen za osvojitev naslova zimskega prvaka, je Juventus izrabil spodrsljaj Interja na turinskem in dan kasneje Bologne na domačem igrišču ter se povzpel na prvi stolček razpredelnice. Naslov je bil tako njegov, Inter pa, ki je zelo reflektiral na tega, se je moral zadovoljiti s sicer častnim drugim mestom.
Čeprav se lahko reče, da Je bil del
prvi del prvenstva elitnih enaj-storic zanimiv in večkrat tudi razburljiv, je tudi res, da se bo zanimanje v drugem delu še stopnjevalo. Moštva, posebno na prvih mestih, bodo skušala ohraniti položaj ali ga celo izboljšati, ker sedaj gre zares. Zmagovalcu bo na razpolago naslov italijanskega prvaka, za kar se bo potegovalo, po današnjem položaju sodeč, več enajstoric.
Juventus bo skušal vztrajati v položaju, ki si ga je priboril z uspešno igro na domačih in še posebno na tujih tleh. Ta drugi del se bo začel za zimskega prvaka pod srečno zvezdo. Turinča-ni bodo igrali doma, v gosteh pa bodo imeli Genoo, ki je precej nizko v lestvici, a je znala v zadnjem kolu prisiliti tretjepla-stirano Bologno na delitev izkupička.
Čeprav bo Inter prav tako igral pred lastnimi navijači, bo imel za tekmeca včasih zelo nevarno in trdoživo Mantovo, ki zna tudi
JUNIORSKO PRVENSTVO
Jutri v prvem kolu ŠZ Bor proti Gasilcem in Olimpiji
Po dolgem premoru, ki je bil zaradi napornega prvenstva C lige tudi potreben, se bodo odbojkarji Bora ponovno pojavili na igriščih. Ta premor za Borove člane ni pomenil počitek; ves čas so igralci uporabili za vesten trening, ki bo pokazal sadove v juniorskem prvenstvu, ki se bo začelo jutri v nedeljo.
Borovo ekipo bodo sestav-lali v glavnem isti igralci, ki so se zelo izkazali in tudi zmagali na prvenstvu C lige. Gre za Valterja in Sergija Veljaka, za Mijota, Škrinjarja, Drašiča itd. Ti igralci bodo jutri v telovadnici šole «Morpurgo» na Campi Elisi prvi preizkusili svoje mlade sile V tekmi z močno in borbeno juniorsko ekipo tržaških gasilcev. Tekma bo ob 9. uri zjutraj.
Temu srečanju bodo sledila tudi druga. Prvo kolo bo potekalo po naslednjem vrstnem redu:
Bor — Gasilci Olimpija (Gorica) — VIS (Trst)
VIS — Gasilci Bor — Olimpija
Kot se vidi nastopa na prvenstvu tudi ekipa goriških Slovencev Olimpija. Prvo kolo juniorskega prvenstva bo v našem mestu v nedeljo, 27. t. m. bo drugi zavrtljaj v Gorici, medtem ko bo tretji ponovno v Trstu.
pripraviti presenečenje. Predvidevanja so sicer na strani Interja, ki brez dvoma spada med najbolj popolna moštva letošnjega nogometnega prvenstva.
Bologna, ki je v prejšnjem kolu izgubila priložnost, da bi spravila obe točki v žep, bo morala v Vicenzo. Izvedenci trdijo, da se bo vrnila domov s porazom. To je popolnoma možno, pa čeprav smo mnenja, da bodo znali Bolonjčani iztrgati gostiteljem najmanj točko.
Med najbolj zanimivimi tekmami 18. kola bo srečanje Vene-zia-Milan. Benečanom ni mogoče zaupati:	so zmožni spraviti na
kolena tudi najboljše tekmece, a ko od njih pričakuješ zmago, se razočarani navijači morajo večkrat odpovedati temu upu. Jutri imajo v gosteh Milan: če lestvica ni lažniva, bi moral Milan obogateti, kljub igri na tujih tleh, za obe točki in se povzpeti še višje. To seveda le s privoljenjem Fiorentine, ki na igrišču gostitelj-ske Modene ne bo imela lahkega življenja.
V Neaplju bo «južni» derby. Tako bi lahko imenovali dvoboj Napoli-Roma, za katerega vlada v mestu pod Vezuvom izredno zanimanje. Predvidevati zmago domačinov ali gostov je danes težko, ker imata obe enajstorici vse pogoje za zmago, kakor seveda tudi za poraz, pri čemer ni mogoče izključiti morda najbolj ver-jetno možnost delitve točk. Na jugu bo po svoje zanimiv spopad med Catanio in Torinom. Južnjaki se dobro držijo v lestvici, medtem ko so se severnjaki začeli v zadnjem času prebujati.
Na severu pa bo glavna točka jutrišnjega prvenstvenega zavrt-
ljaja tekma Sampdoria-Atalanta. Čeprav so domačini v prednosti, pa jim ni mogoče že vnaprej pripisati zmago. Igralci iz Bergama so namreč znani po borbenosti, ki jim je večkrat tudi na tujih igriščih prinesla če ne cel, pa vsaj polovičen izkupiček.
Vse kaže, da se Palermo ne bo tako hitro rešil zadnjega mesta lestvice. Jutri bo gostoval v Ferrari, kjer so pustila kožo bolj močna moštva. Prav zato se lahko reče, seveda če ne bo kakšnega presenečenja, katerega ni mogoče izključiti, da bo zmaga ostala domačinom.
——	: _ 				
	
Camma-Tonno	1 2
Inter-Mantova	1
Juventus-Genoa	1
LR Vicenza-Bologna	1X2
Modena-Fiorentina	X 2
Napoli-Roma	2 X
Sampdoria-Atalanta	1
Spal-Palermo	1
Venezia-Milan	X 2
Lazio-Bari	1
Pro Patria-Padova	X 1 2
Perugia-Arezzo	1
Marsala-Trapani	I
RIM, 18. — Tiskovni urad FIGC javlja, da so v teku pogajanja za dve nogometni tekmi med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki naj bi bili v obdobju med junijem in novembrom letos.
* * •
RIO DE JANEIRO, 18. — Nogometna reprezentanca Brazilije bo prišla aprila '
•išla aprila In maja na turnejo Evropo. Brazilci bodo nastopili
proti Portugalski, ZAR, Belgiji, Franciji, Holandski, Nemčiji, Angliji in Italiji (12. maja) ter zopet proti ZAR in Izraelu.
DANES 24. TEKMOVANJE HAHNENKAMMA
Dvoboj Schrmz-Perillat najbolj pričakovan dogodek
Avstrija in Francija prisotni z najboljšimi silami
KITZBUHEL, 18. — V soboto in nedeljo bo na zasneženih pobočjih okoli Kitzbiihla v Avstriji ponoven zelo živahen dvoboj najboljših smučarjev Avstrije in Francije. Letošnjega 24. tekmovanja Hahnenkamma se bo udeležilo 80 smučarjev iz štirinajstih držav.
Kot vedno do danes, bo tudi na tem tekmovanju največja borba za zasedbo prvih mest med Francijo in Avstrijo, ki sta že na tekmovanju Lauberhorna zasedli 9 od 10 mest v lestvici alpske kombinacije. Oa ostalih sta samo Nemca Ludwig Leitner in Wolfgang Bartles dokazala, da se lahko merita z najboljšimi predstav-
niki alpskega smučanja.
Med favorite za zmago v tem tekmovanju moramo v prvi vrsti šteti svetovnega prvaka v smuku Avstrijca Karla Schranza in njegovega najresnejšega tekmeca Francoza Guya Perillata. Posebno od Schranza pričakujejo exploit, da bi se oddolžil zaradi zmage Francoza v Lauberhornu. Avstrijci so Schranza zelo kritizirali zaradi previdne vožnje v slalomu na Lauberhornu, s katero se je hotel svetovni prvak izogniti padcem. Ta previdnost pa je dovolila Perillatu, da si je zagotovil zmago tako v slalomu kot v alpski kombinaciji.
«Tokrat» je rekel svetovni prvak «bom bolj pazljiv». Izvedenci prav zaradi tega pričakujejo prav v tekmovanju Hahnenkamma borbo na nož med Schranzem in Pe-rillatom.
Hahnenkamm — druga klasična prireditev letošnje predolimpijske sezone — se bo začel v soboto s smukom in se zaključil v nedeljo s slalomom. Za Avstrijo in Francijo bodo seveda nastopili vsi najboljši od Schranza, Zimmermanna, Burgerja, Nindla, H. Leitnerja in A, Leitnerja, medtem ko bodo francoske barve branili Perillat, Bozon, Viollat, Bonlieu, Lacroix, Arpin in Gacon.
po naslednjem vrstnem
startali redu :
1.	E. Zimmermann (Av.).
2.	Emile Viollat (Fr.).
3.	J.G. Brunet (Kan.).
4.	Ludwig Leitner (Nem.).
5.	G. Gruenenfelder (Sv.).
6.	Gerhard Nenning (Av.).
7.	Wolfgang Bartels (Nem.).
8.	Martin Burger (Av.).
9.	Karl Schranz (Av.).
10.	Leo Lacroix (Fr.).
13.	Carlo Senoner (It.).
14.	Guy Perillat (Fr.).
15.	F. Wagnerberger (Nem.) itd.
S podkupovanjem igralcev
30 milijonov din na športni stavi
7 organizatorjev in 12 nogometašev prijavljenih sodišču
BEOGRAD, 18. — Tajništvo notranje uprave v Sabcu je danes * uradno sporočilo, da je po nalol" okrožnega javnega tožilca uvedi» kazenski postopek proti skupi"’ sedmih organizatorjev podkupovanja igralcev. Med temi sta štude"' Tomislav Culna iz Zagreba in n** vinar Vasja Dimič iz Beograda («"] di ostali so vsi iz Zagreba in grada). Sedanja preiskava Je ugotovila, da je omenjeni skupini usp® lo po sistemu igranja na štiri g"j tove rezultate s podkupovanje1" igralcev dobiti v zadnjih dveh •j tih na športni stavi okrog 30 mi"’ jonov dinarjev, člani omenjen-skupine so podkupili nekaj nog» metašev klubov II. zvezne lige '
Zagrebu in Beogradu, proti k»t*j rim je prav tako uveden kazensl»
postopek. Skupno je do sedaj v poru 12 nogometašev. Po končane!" postopku bodo organi notranje prave seznanili z rezultati preisKF ve tudi pristojne športne forume.
KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE
Po poškodbi Tarabocchiove slabši časi za Philco ?
Fiatova pelorka odpravila tekmice Stande
Tekmovanje v smuku, ki bo na zelo hitri progi «Streif», se bo začelo ob 13. uri. Tekmovalci bodo
Zenska petorka tržaškega Ph ilca je do pretekle nedelje igrala zelo važno vlogo v prvenstvu A lige. Čeprav se je odpovedala ponujeni pomoči dveh državnih reprezentantk, se je v vseh kolih zavidljivo držala. Njeno naj močnejše orožje in hkrati spod-’ budnica vseh igralk je bila več kratna reprezentantka Taraboc-chijova. Ta igralka pa se je la zadnji tekmi poškodovala, tako da bo dalj časa odsotna. In njeno odsotnost bodo Tržačanke občutile že v prihodnjem kolu.
V zadnji tekmi je Philco igral proti Ondi iz Pavie. Srečanje je bilo izenačeno, saj je potekalo , med ekipama, ki se borita za ' tretje mesto. Deset minut pred!
zaključkom pa se je Tarabocch1" jova poškodovala, kar je pome»1] lo konec upov Tržačank do zri1"’
ge-	.
V Turinu sta se pomerili r>“' in Standa. Državnim prvakinj"?
IR VICENZA
Lulson; Zoppelletto, Savoini; De Marchi', Pailzanato, Stenti ; Vastola, Menti (Vernazza), Vinicio, Puia, Campana: BOLOGNA
Cimpiel; Lorenzini, Pavinato; Furlanis, Janich, Fogli; Renna, Franzini, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
NAPOLI
Pontel ; Molino, Mistone; Corel-li, Gatti, Girardo; Ronzon, Fra-schini, Tomeazzi, Rosa, Tacchi.
ROMA
Cudicini ; Fontana, Carpanesi ; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Manfredini, Ange-lillo, Menichelli.
CATANIA
Vavassori; Giavara, Rambaldel-li; Corti, Bicchierai, Benaglia; Battaglia, Szymaniak, Petroni, Prenna (Milan), Vigni.
TORINO
• VENEZIA
Bubacco; De Bellis, Ardizzon;
Grossi, Carantini, Frascoli; Az-zali, Tesconi, Mencacci, Raffin, Bartii.
MILAN
Ghezzi; David, Trebbi; Trapat-
Vieri ; Scesa, Suzzacchera ; Bearzot, Lancioni, Poletti; Gualtieri (Piaceri), Ferrini, Hit-chens, Feirò, Crippa.
, izoviu, iit/uui, x i apai-
toni, Maldini, Radice; Mora, Pi-vatelli, Del Vecchio, Rivera, Fortunato ( Barison ).
SPAL
Bruschini; Olivieri, Bozzao; Gori, Muccini, Riva; Dell’Omo-darme. Masse!, Bui, Micheli, De Souza.
PALERMO
Rosin; Ramusani, Calvani; Sereni, Grani, Spagni; De Rober-tis, Fernando, Borjesson, Volpi, Deasti.
INTER
Buffon ; Burgnich, Facchetti ; Zaglio, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Di Giacomo, Suarez, Corso.
MANTOVA
Negri; Morganti, Corradi; Mazzero, Pini, Castellazzi; Simoni, Sormani, Geiger, Giagnoni, Recagni.
MODENA
Balzarini ; Barucco, Garzèlla ; Ballerl, Aguzzoli, Ottani; Conti, Cinesinho, Pagliari, Bruells, Goldoni.
FIORENTINA
Sarti; Robotti, Castelletti; .Maialasi, Gonfiantini, Marchesi ; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Seminario; Petris.
Juventus	>•
Mattrel; Coramini (Castano), Salvadore; Emoli, Leoncini, Noletti; Sacco, Del Sol, Siciliano Sivori, Stacchini.
GENOA
Gallesi; Fongaro (Bagnasco), Bruno; Occhetta, Colombo, Ba-veni; Meroni (Germano), Galli (Meroni), Bean (Firmani), Pantaloni, Germano (Bean). SAMPDORIA Sattolo ; Vincenzi, Marocchi ; Bergamaschi, Bernasconi, Tapv borini; Toschi, Brlghenti, Da Silva, Maestri, Cucchiaroni. ATALANTA
Cornetti ; Pesenti, Roncoli ; Nielsen, Gardoni, Colombo; Olivieri, Domenghini, Calvahese, Mé-reghetti. Nova.
Res je, gre za nogometni stadion Blackpoola na Angleškem. Res pa je tudi, da je bilo igrišče pred dnevi in je verjetna tudi še danes prekrito z 10 cm 'debelim ledom; kateremu niso mogli priti do živega z nobenimi pripomočki in .niti z
.       | se je posrečilo odbiti napad
^	t lančank, ki so hotele izrabiti “
KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE A LIGE	J
V osmem kolu uspeh obeh tržaških petork
ognjem. Kapetan Blackpoola in an-Jimmy Arni-
gieške reprezentance field in vratar Tony Waitèrs (na trašila
sliki) se nista ustrašila ledu in sta si nadala drsalke, s katerimi sta se veselo podila od vrat do vrat. Jasno je, da o nogometni igri ni bilo govora, ker bi lahko na stadionu Blackpoola igrali kvečjemu... hokej na ledu
TOTIP
prvi	1	
drugi	2	
prvi	1	2
drugi	2	1
prvi	1	2
drugi	2	X
prvi	1	
drugi	2	
prvi	1	2
drugi	2	X
prvi	1	2
drugi	X	%
Presenetljiva zmaga Goriziane v Benetkah
Obe tržaški ekipi, ki nastopata v B skupini moške A lige, sta pozitivno prestali osmo kolo prvenstva. Po prv.ih. miflutab igre,
1rn so icrrnlfhi vfrtnca i-7 Tmnlo nrofl! <r	+	~
ko so igralci Virtusa iz Imole prešli v vodstvo, ni nihče pričakoval od Don Bosca uspešnega zaključka tekme. Salezijanci pa so se v drugem delu igre zdramili in prešli s spodbudo Aitnika v napad, s katerim so si nabrali 50 točk.	.	]
Tudi druga tržaška 'ekipa dolguje enemu samemu’ igralcu polo-
vico svojih zadetkov. V Mestrah, kjer se je Philco pomeril z Lea-crilom, je Porcelli 'potrdil • svojo realizacijsko sposobnost in spravil v nasprotnikovo mrežo 31 žog. Tržačani so zaigrali zelo homogeno in rentabilno. Niso sicer pokazali nezadržne napadalne igre. vendar so znali otež cčiti gibanje nasprotnikov pred lastnim košem. kar jim je prineslo zmago.
Glavna tekma kola je bila v Benetkah, kjer je Goriziana zabeležila svojo letošnjo najlepšo zmago. Zorzi in tovariši so zaigrali z velikim elanom in so, pa čeprav za razliko enega sartiega koša, spravili domačine na kolena in istočasno s prvega mesta lestvice, kjer so Benečani dolgo
časa samevali.
Po porazu Reyerja in zaradi zmage nad drugim goriskin} predstavnikom Safog je' vodilno vlogo prevzela videmska ékipà, ki nosi ime Lignana. Cenrav je imela Soja iz Ravenne izredno priložnost za zmago v Vicenzi, tega ni dosegla prav zaradi popranjka-nja zaupanja v lastne sile. Gbstje so domačine večkrat spravili y neroden položaj, niso pa mogli priti do zmage, ki bi jim zelo koristila.
; srečanje kot odskočno desko losego letošnjega naslova. Stan»® e začela zelo učinkovito, vend"t io se domačinke po začetni kri2 le zbrale in so s prodornimi n®! oadi spreobrnile rezultat sebi prid. Fiat je tako zabeležil SVITO osmo zaposedno zmago in čepf"' prvi del turnirja še ni koiič'»": smemo predvidevati, da bo, ’US letos pripadla lovorika na'jb»u ših prav tej petorki. Danes na"1' reč ni ekipe, ki bi bila zmož»j » tako homogene in učinkov’" igre.	J
Autonomi in Europhon sta »» Igrali svojo tekmo že v sobov To pa ni prineslo sreče mladi» igralkam Europhona, ki so ’ser’f* čeprav s tesno razliko, mor®’! predati nasprotnicam. Prav to^f . bojevita je bilatekma med OM&j jj in Fontano na emilskem derby).!? Igralke obeh petork so se po?! tvovalno vrgle v borbo, da }n dokazale premoč svojih barv. «J vi polčas se je končal v izen"’^
nem stanju, v drugem pa 90 Ji
' ‘ nabbS
igralke ekipe OMSA majhno prednost, katero je na obramba tudi ohranila. t Niti osmo kolo ni prineslo s'1" paličnim Benečankam toliko l\ želene prve zmage in to kij".' odlični igri Lucatellijeve, ki ■
sama zabeležila 35 zadetkov.
jo je čvrsto držal igro v »v?i!J rokah in Benečanke so morale ’ enkr-’t noražene iz igrišča.
»•••«♦»•♦•♦«•»•♦•♦♦«•«♦•«♦♦♦•♦^♦•♦♦♦•♦••♦••♦♦•♦•••♦•♦•♦♦♦♦•••♦♦mMM*M*M******M**,**M*,**f,*,***M**,,',,M,M**M,,*****,M*m,******!******M,»*****,*,M**s**,*wm*****MM**M*,*M*,***,''M***M*	•*»«»•»«», •»»•««
FRANZ HI E SE L
Obisk na vasi
Imenoval se je Karel in je prišel iz mesta z zadnjim avtobusom, ki je prevažal delavce iz tovarn in podjetij v njihove vasi. Nekaj minut, preden je izstopil, je še vprašal moža, k: je sedel poleg njega, če mu je morda znan natančni naslov neke gospe Holzapfel, ki mora stanovati nekje v bližini naslednje avtobusne postaje. Mož se je ozrl po njem in se nasmehnil.
«Staro Holzapfelico pozna vendar vsakdo. Prodaja oglje in ga pripelje vsak dan s svojim vozičkom k nam.» Ni pa povedal, ne kam ga pripelje, ne kako dolgo pot napravi stara žena s svojim vozičkom. Zdelo se mu je pač samo po sebi umevno, da so vsakemu, ki se vozi s tem avtobusom, vsaj kolikor toliko že znane krajevne razmere tod. Tujcu bi najbrž tega sploh ne pripovedoval.
«2e lepo, da to dela,» je rekel Karel, .toda še vedno mi niste povedali, kje stanuje.»
«Vsak otrok to ve;» je rekel mož in je nemoteno nadaljeval. «Saj bi pač bilo mnogo bolj preprosto, naročati oglje pri kakem večjem podjetju, toda starka se tako pošteno žene in kar srce mi ne dà, da bi jo prepri-
čeval, kako nesmiselno je, vlačiti po dve vreči tri kilometre daleč. Več kot dve vreči pa tako in tako ne more naložiti.»
«A tako,» je menil Karel, «toda kupčija ji menda gre kar dobro7»
«Dobro, dobro — kje neki! Ljudje sicer gobezdajo, da si je nabrala že célo premoženje, toda kaj vsega ljudje ne govoričijo! Ne verjamem. Zame so računi jasni... ne, Holzapfelica res ne more imeti kaj ’ prida denarja.»
«Saj je vseeno, kaj imas» je rekel Karel. Mož ga je od strani pozorno pogledal.
«Vedno ima kup otrok pri sebi. Koča je polna* lukenj in vsak si najde tam svoj kotiček. Stara žena pa ni prav nškaka posebnost. Sicer pa ni važno.»
«Ima vedno otroke pri sebi?» je vprašal Karel in brž dodal: «Sicer me to preveč ne zanima, toda ker ste že tako omenili, bi vendar rad vedel...»
Mož se je nasmehnil: «Ne, ne, zvečer se spravijo vsi domov, toda njeno skladišče oglja je pač najlepše igrišče v vasi. Tudi jaz sem se vedno tam i-gral. Tedaj je bila še mlada, prav mlada pa že ne več. Poj-
dite torej od postaje v drugo ulico na desno. Na oglu je izložbena tablica z napisom «Drva in oglje na debelo in drobno.» ,Na debelo’ ne drži več, toda napisa tako in tako ne more nihče več razbrati. Sicer pa, kdor si hoče pri njej kaj kupiti, tako že ve, kje stanuje.»
Mož v avtobusu je' s pestjo pobrisal prah z zaprtega - okna in je gledal, za Karlom, dokler ni zavil v stransko ulico. Napisna tabla je bila od dežja že vsa izprana, tako da se skoro ni dalo več brati. Le «Og...va», ostalo besedilo si je lahko vsakdo po volji dopolnil sam. Ozka ulica zadaj je bila kratka in nerazsvetljena; dve, tri bajte na obeh straneh, in na koncu, kjer se je ulica zožila v kolovozno pot, pa pritlična hišica Holzap-felice. Skoz okna dveh sob je imela razgled na polja in tam daleč v ozadju na poševno črto telegrafskih drogov, ob jasnih večerih pa je lahko občudovala še sončni zahod. Ljubila je rdeče oktobrske vččere in pozimi obširno belo ravan, nepreorano od snežnih plugov. Kuhinjska Qkna so gledala na malo dvorišče in na odprto barako, kjer je bilo skladišče za oglje. Nad hišnim vhodom je visela močna svetilka, ki je kar dobro razsvetljevala dvorišče in. skladišče.
Krog sedme ure je potrkal Karel na vrata ograje. Potrkal je še enkrat in, ker se nihče ni oglasil, je pritisnil na kljuko. Vežna vrata niso bila zaprta. Nad vrati je žarela slepeča žar-
nica, ki mu je jemala vid, 'kljub temu pa je vendar zagledal malo črnooblečeno postavo Holz-apfelice,- ki je v skladišču pravkar nakladala z lopato oglje v na pol prazno vrečo.
Karel je zaprl vrata za sabo in se odpravil ’ počasi proti skladišču. S pridržanim dihom )» stópal tiho in previdno po gr»--pavem dvoriščnem tlaku,'kakor po gladkih kàmniiiH ploščah v cerkvi. Šele ko se ji je približal na nekoliko korakov, se je žena na pol zravnala in rekla:
«Dober večer. Kaj pa bi radi7»
Karel je povedal ime nekega velikega podjetja, ki ga je slučajno poznal, in gledal mimo obraza stare žene v prazno. «Se lahko z vami malo pomenim?»
«Čemu neki,» je vprašala žena, «pri Brandeisu že dve leti več ne kupujem. Ta daje le dva odstotka in...» Zravnala se je. «Kar povejte svojemu šefu, da njegovo blago ni kdo ve kaj prida. Za pest debelo kamenje je bilo vmes.»
«Morali bi kupovati spet pri nas,» je rekel Karel, «šef vam ponuja zdaj pet procentov, kar se pa kamenja tiče...»
«Pet procentov?» se je začudila žena, «saj to ni mogoče!» Obrisala si je ròke v predpasnik in prišla bliže. V obraz je bila vsa zamazana od oglenega prahu. Sredi svetleče beline beločnic so ji žarele daljnovidne zenice.
«Kako da prihajate tako pozno?»
Karel je rekel tiho:
«Mnogo dela, nekaj ducatov strank in tako...»
«No, to je prav Brandeisu podobno, k je rekla žena in ga po-i gledala. «yi~'ste pa tudi že pošteno izčrpani. In pri tem mi ponuja kar pet odstotkov!» Po-; tem. Je nenadoma preplašeno sklenila roke na prsih. «Moj -bog, in zadnji avtobus vam je tudi že ušel. Kako pa se boste vrnili zdaj v mesto?»
«Moral bom pač peš,» je odgovoril Karel, «morda pa me pobere na poti kak avto.»
«Dvanajst kilometrov peš?» Tiho se je zasmejala. «Pred polnočjo ne pridete in v tem času tudi avtomobili ne vozijo,
če pa privozi kateri, se ne ustavi. Marsikaj se namreč dogaja... posebno v zadnjem času.»
«Lahko dobim kozarec vode?» je vprašal Karel, ne da bi jo pogledal v obraz.
«Seveda,» je rekla žena in stopila proti vežnim vratom. «Vi ostanete kratko ;n malo tu in se odpeljete jutri zjutraj s prvim avtobusom. Menda vam pač ni treba že danes brezpogojno tja?»
Karel ni odgovoril in je stopil mimo nje v kuhinjo. Napravila je luč in rekla:
«Tu je vodovodna pipa in tam na ptflici kozarec. Za deset minut moram še: na dvorišče, da pripravim oglje za jutri.» Pri vratih se je še enkrat' ozrla in si Karla pazljivo ogledala. «Moj bog, kako ste bledi! Gotovo niste ves dan še nič použili, kaj? Torej se požurim...» Se naprej
je nekaj mrmrala in izginila na dvorišče.
Karel si je natočil vode in hlastno napravil nekaj požirkov. Kozarec je postavil na mizo m pogledal skoz kuhinjsko okno v skladišče, kjer je žena polnila i malo lopato na pol prazno vrečo. Obrnjena je .bila s hrbtom proti njemu. Zdaj je previdno odprl mizni predel in /.s-čel stikati po papirnatih odrezkih, po praznih vrečkah za moko, po zamaških, obvezah in podobni šari.
Ko se je žena čez dvorišče vračala, je naglo zaprl spet predal. Na pragu je starko obžarila slepeča luč z dvorišča. Vo r.jej se je razlila svetloba in njena preča je srebrnkasto zasijala, čeprav je imela še dokaj črnih las.
«Ali bi mi >ne pomagsii spraviti vreče na voziček?» je vprašala in pripomnila:	«Prinesite
s seboj tudi nekaj vrvic, ki so v miznem predalu...»
Odprl je spet miznico, vzel iz nje nekaj koncev vrvic in stopil za njo proti skladišču.
«Kdo ve kaj moči tudi nimate,» je rekla žena, ko sta vece.--jala. Ubila je nekaj jajc v pon-vo in položila Se kadečo se jel na mizo, potem je prinesla še štruco kruha in velik nož; 'Jedel je hlastno in ni odgovoril. Kdaj pa kdaj mu je pogled obstal na nožu, toda žena ga je spet ogovorila,
«Dosti že rte morete zaslužiti pri Brandeisu. Tako zastopništvo n’ piškavega oreha vredno.» Po-
IZIDI: Philco-Leacril	64:47	IZIDI: Onda-Philco	57:4-4
Recoaro-Soja	58:47-	Pejo-Benetke	46:3J
Don Bosco-Virtus	83:60	OMSA-Fontana	WA*
Lignano-Safog	78:67	Fiat-Standa	48:4*
Goriziana-Reyer	77:75	Autnnomi-Europhon	52:4*
			
tem se je zaupno mizo. «Ce vam do	nagnila čez kdai poseg-	jela sapo. «Stan Brandeis	je prave"1*
no hudo, kar k meni pridita. Dosti vam sicer ne morem pia-		skoporitež !» Počasi m —t še	vedno smel’
čat.i, toda hrana bo povrh n jaz res potrebujem nekoga, ki bi mi pomagal vsaj pozimi. Tako bo obema laže. tistemu, ki' bi mi pomagal, in meni...»
Po večerji ga je peljala v čedno sobo in ga še prosila, naj ponoči v postelji ja ne kadi, zakaj njen mož — bog mu daj dobro — je spal v njej in napravil z ogorki že precej lukenj v posteljnino. Zjutraj ga že zbudi, sicer pa prav lahko ostane še kak dan tu, Brandeis ga menda ne bo pogrešal. Potem mu je rekla še: «Lahko noč!» in počasi zaprla vrata.
Po polnoči je odprl Karel previdno vrata v sosednjo sobo. Žena je spala v svoji postelji, z obrazom obrnjena proti oknu, in on je jasno čul njeno dihanje. Počasi se je priplazil bliže in se sklonil čez njo. Ko jo je pa pogledal v obraz, se je hotel nenadoma obrniti in vrniti v svojo sobo. Tedaj je odprla oči in mu rekla :
«Če hočete ven. morate že na dvorišče,» in po kratkem odmoru:	«Pa obuti se morate,
mrzlo je, sicer boste Jutri pošteno kihali!» '
Ostali del noči je prespal trdno in brez sanj.
Ko je po zajtrku zaprosil staro ženo, naj mu posodi deset šilingov za avtobus, ga Je vsa prestrašena pogledala, potem se je nasmehnila in s težavo za-
ljaje se
Je stopila v sp"*1
nico in se kmalu vrnila z ’ liko, ma'sfno listnico.
«Tu imate deset šilingov, •*. še deset povrh za kosilo. ste čisto osJabeli.it «Včasih je preklemansko te ko,» je zavzdihnil Karel, •* meč v listnico. Hotel je g°v<r riti dalje, toda od ra.zburjs"^ je imel čisto suha ustk,’Gl"®1, je mimo nje skozi okno, ia*M je videl rahlozeleno nebo polji in nekaj črnih madežev. M
iHiel 711 Tfrnno PntrilTl »ki
jih je imel za vrane. Potem ■.j začel z desnico previdno tiP® po kljuki.
«Ni zaprto,» je rekla žE"*j «Saj nikdar ne zaprem
’s *9
neki? Se posebno, ko je m1
. at*1'
preMet0,<r |
K«
A
mož pri meni. Res ni nev8fl sti...»
«Hvala,» je zamrmral «toda včksih je res sko težko »
«Kar a meni se • vrnite, vam bo posebno hudo,» j®, kla starka in se smelili"’^ smehljala. Stala je pri okr" ^ v, prvem jutranjem svitu s» li njeni lasje čisto zeleni. ± Ko ji je Karel že obrnil " bet, je še tiho pripomnila :	^
vir
pomagali spraviti vreče na ziček »	.
Nato se je vrnila v sob® je spravila spet svojo list" : v omaro.
Prevedel Albert S’r" i
A
NAHOOJMINA: mesečna 650 lir
UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI B-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
letna 1800 lir 'polletna 3500 Ur celoletna 8400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 980 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, LjubU’ i.	uiica 3-1 telef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi jo lir beseda. — Vai oglasi se naročajo prt upr"vl'
Stritarj	,	.	«Zgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat