n danes priloga fcžD- ... ■ ZSSR: 1 sledeči delegaciji :SSR; L. S- Hruščev, čl ija V - ^ -n prvi tajnik CK tičr Jk: i -, f) J'3 Vrhovnega sovje ^h, 'n P1'! tajnik ČK Un'stične partije, šef Raeije; A. Buiganin, pred-ministrov sveta 3. "!ltip ^ Miko jan, prvi tj predsednika sve- ‘Ufi: zadeve Sveta narodnosti Vrhovnega sovjeta ZSSR. član CK KP ZSSR in glav ni urednik dnevnika ((Pravda«; 5- A- A. Gromiko, prvi namestnik zunanjega ministra ZSSR; 6. P. N. Kuni čin, namestnik ministra za zunanjo trgovino vlade ZSSR. Za FLRJ: 1. Josip Broz-Tito, predsednik republike; 2- Edvard Kardelj, podpredsednik izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine FLRJ; 3. Aleksander Rankovič. podpredsednik izvršnega sveta; 4- Svetozar Vukmanovič, podpredsednik izvršnega sveta; 5- Koča Popovič, državni tajnik za zunanje zadeve; 6. Mijalko Todorovič, član izvršnega svetal 7. Veljko Mičunovič, dr žavni podtajnik za zunanje zadeve- Sestanek bo konec maja 19.').') v Beogradu«. N HRUSCEV Beograjski dopisnik francoske novinarske agencije AFF poroča v zvezi z gornjo vestjo jugoslovanske agencije Tanjug, da je državni tajnik za zuna-T ---> nje zadeve FLRJ Koča Popo- Sepilov, pred- vič o beograjskem sestanku °ra za zunanje | Tito, Kardelj - Buiganin, Hru* ir?; ?«?* nik odb KARDELJ trjuje gornjo vest, katera je potisnila podpis avstrijske državne pogodbe med drugovrstne dogodke trenutnih političnih mednarodnih dogajanj. Agencija AFP objavlja naslednji komentar senzacionalne vesti: «V zvezi z vestjo zaslužijo poseben poudarek naslednja dejstva: 1. Sel delegacije je šef komunistične partije ZSSR Nt-kita Hruščev, ne pa ministrski predsednik maršal Buiganin. Po drugi strani ni vključen v delegacijo Vjacesiav Molotov, katerega imajo Jugoslovani kot enega izmed tvorcev obsodbe, ki jih je leta 1948 izključila iz Kominforma. Izbor Hruščeva in odsotnost zunanjega ministra Molotova navaja na misel, da bodo med razgovori poiskali splošno rešitev vprašanj, ki zadevajo hkrati ideološka vprašanja m mednarodne probleme. 2. Koča Popovič je ob spo- ščev obvestil veleposlanike Združenih držav Amerike, Francije, Velike Britanije, Grčije in Turčije. Isti dopisnik pravi nadalje da je bilo nato j objavljeno skupno jugoslovan sko-sovjetsko poročilo, ki po-1 ročilu sestanka zahodnim pred-j nad Jugoslavijo«. stavnikom zatrjeval, da to nikakor ne pomeni razkola med Jugoslavijo in Zahodom. V dobro obveščenih krogih se poudarja, da je Koča Popovič poleg tega baje natančneje obrazložil zahodnim predstavnikom naslednje točke: Sestanek ne bo povzročil nobene spremembe glede neodvisnosti Jugoslavije in tudi ne bo oslabil načela nevmešavanja v notranjo politiko držav, s katerimi je Jugoslavija povezana. Jugoslavija je daleč od tega, da bi prejudicirala odnose z Zahodom — naj bi bil dejal Popovič, — ona bo lahko prispevala, da bodo odnosi »postati se bolj tesni«. Popovič je z druge strani opozoril zahodne veleposlanike na npozitiven učinek)), ki ne bo izostal, in ki ga bo ta najnovejša poteza imela na ljudske demokracije, poteza, ki pomeni hkrati, da je Moskva prekinila s stalinsko politiko, in ki odstranjuje »nepravično obsodbo«, ki jo je leta 1948 izrekel Komintorm m r 8 # i BULGANIN Scelbova diplomatska »rešitev" ni rešila krize vladne koalicije Demokristjanska opozicija se ponovno upira - Poslanci PNM in MSI bodo predlagali nezaupnico, enako verjetno Nenni - Zanimivi komentarji o vplivu petroleja na Scelbovo trmasto vztrajanje na krmilu (Od našega dopisnika) RIM, 13. Po Gronchijevi zavrnitvi Scelbovega odstopa, ki je bil že vnaprej tako formuliran, da predsednik republike ni mogel ravnati drugače, se je položaj na videz, spet normaliziral. Možnost neposredne vladne krize je m;-nila, ((razčiščevanje« pa se zavlačuje že toliko časa. da se tudi zdaj ne ;kaže kot nekaj posebno nujnega. Kazalo bi torej, da je Scelbovi vladi u-scjeno še dolgo življenje, zlasti ko manjše zavezniške stranke niso znale ali niso hotele izkoristiti najugodnejše priložnosti, ko je vlada tako ali tako morala odstopiti. Toda če so se socialni demokrati in liberalci očitno vdali prepričanju, da je bolje ostati v kakršnikoli vladi, kot tvegati krizo, ki jih ze- banes v Varšavi podpis vzhodnoevropske vojaške pogodbe s^e9ati so se sporazumeli o ustanovitvi enotnega povelj-Q ttad oboroženimi silami - Komentar moskovske «Pravde» Uti?)aio d A, 13. — Uradno v^eli-o? bodo Pogodbo o Jem-- u, sodelovanju in 81, hi! Vzhori^Pomoči med osmi-^o (Sj; “^ropskimi država-Polili 'ia, Bolgarija, ji,*’ Romunija. Ma-jjbisaij Nemčija) dddanB Plenarni seji, ki «)» *• in j so delegati pre-Vir°dbe : od°brili vse člene to«1 enof„n sKlen ili ustano-Poveljstvo obo-O Pog0riu0smih držav. Bese-h„ ,ln sklepov kon-'s ,tlašnii -objaviien„ jutri. pol6!1,’ ki’ie trs-'a' b v ??*ršal BuijA pre,d.!!' oporekati, je dejal Faure, da i nost Avstrije, poudarjajo čla-u Nemčiia zdaj vključena vini zunanjepolitičnega odbora. J ' r H „ Iz m H n Jt _ dva različna sistema. «prav tako pa ni mogoče oporekat,, da je to neugodno za njem združitev, čeprav ne predstavlja nepremagljive ovire«. SAARBRUECKEN, 13. — Po. sarska vlada je pristala n-i rešitev o izvajanju posarske-ga statuta, kot se je o mej sporazumel ministrski svet ŽFZ. PMh!tl pod' »Pravda« piše . Buiganin. Jutr »vski 1“nltu, posvečenem zr,f!renc'’ d?. i- >>s vska „„ ^v»k< ž!anku °v^dati ZVeza Pripravlj ena če vJfzh°dnoevrop-nejo na 2&hodne države ’ ni Varnn«POrazum 0 k» 'hni[ev‘ so odločili Pravi va.ršavske kon-»■»n,, -titev !'S^’ so. odločili, 5fith« Pted n:Pr9ateliske po-b)aj0 rt ne niim’ y nobenem l*9t>0vdadaljnipnen'' da odkla- Wj.'tev suLnapore za u-5?, sl',Vne Val * evropske Suklenin nost>. Nasprot- {>» ustanovi’tve t i. V pri’ iMlv, »oleku e takega si- eaeL Pted v.arno*t> po- 'a °b,tajati«, državami Varšavi ’lvV,Vi ŽJavH, j! rnv,n' kunfe-»i' konter^ osta p° t>>tnTn61. v Ke var- emčiji niKan poide u moshuo? WASHINGTON, 13. — List «Washington Daily News» piše, da bi se moglo tudi zgoditi, da bi ameriški podpredsednik Nixon obiskal Moskvo v odposlanstvu «dobre volje«. V tajništvu podpredsednika so na zadevno vprašanje odgovorili, da o tem nič ne vedo. Pred nekaj dnevi se je v ameriški prestolnici govorilo, da bo Nixon poleti ali pa v začetku jeseni odpotoval v Ev- ropo na uraden obisk, toda teh vesti niso potrdili. Jugoslavija pozdravila podpis t t? Ce bo- po®8 ‘L8}!"’8’ ^ v i« -sp°raz aj morda c- BEOGRAD. 13. Na današnji seji zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine je državni tajnik Koča Popovič obvestil odbor o rezultatih obiska predsednika turške vlade Menderesa in o rešitvi avstrijskega vprašanja Zunanjepolitični odbor je ^ soglasno odobril poročilo državnega tajnika in poslal zunanjepolitičnemu odboru avstrijskega parlamenta poslanico v kateri pozdravlja podpis državne pogodbe in poudarja, da je Jugoslavija stalno podpirala napore ljudstva in vlade Avstrije za neodvisnost v prepričanju, da bo Avstrija, ko bo stopila v vrste enakopravnih in svobodnih narodov, prispevala k utrditvi miru v svetu. Pozdravjamo u-sPeh konference za neodvis- ker je to še en dokaz, da se mednarodna vprašanja ln spori lahko rešujejo na sporazumen način v interesu ohranitve in utrditve miru. Gronchijeva brzojavka predsedniku Tilu BEOGRAD, 13. — Giovanm Gronchi je brzojavno obvestil predsednika republike maršala Tita, da ga je italijanski parlament izvolil za predsednika republike. Novi italijanski predsednik je obenem izrazil prisrčne želje za utrditev in razvoj obstoječih odnosov med obema državama. V svoji brzojavni čestitki se predsednik republike maršal Tito pridružuje željam novega italijanskega predsednika. BEOGRAD, 13. Danes sc je vrnilo iz Romunije v Jugoslavijo 12 grških otrok, beguncev iž egejske Makedonije, katerih starši žive v LR Makedoniji. To je prva skupina izmed 1000 otrok, ki živijo v vzhodnoevropskih državah in ki se s posredovanjem jugoslovanskega Rdečega križa vračajo k svojim starsem. Jugoslovanski predlogi o nuklearni energiji BEOGRAD, 13. - Na prvi mednarodni konferenci za u-porabo nuklearne energije v miroljubne namene ki bo avgusta v Ženevi, bodo jugoslovanski znanstveniki predloži-li referate o fiziki in tehniki nuklearnih reaktorjev, o raznih možnostih uporabe nuklearne ■ oergije v m.roljub-ne namene in o rezeivah fo- lo verjetno ne bi več spravila na ministrske stolčke, se ni pomirilo vse v demokristjan-ski stranki. Način, kako je Scelba «rešil» vladno krizo, je poglobil notranja nasprotja med demokristjani. Opozicijske skupine, združene v tako imenovani ((koncentraciji#, so pred ostavko vlade zahtevale sklicanje odborov parlamentarnih skupin (podpora demokristjanske stranke Scelbovi vladi je bila sklenjena na sestanku vodstva stranke, v katerem notranja opozicija zaradi večinskega volilnega sistema na kongresu skoraj ni zastopana, medtem ko razpolaga v parlamentarnih skupinah s približno dvema petinama glasov). Odbora demokristjanskih skupin v poslanski zbornici in senatu pa sta se sestala šele danes, medtem ko so se včeraj zvečer, ko je bilo razvidno, kako se je Scelba izmazal iz zadrege, sestali opozicijski demokristjanski poslanci in izdali poročilo, v katerem poudarjajo, da Scelba ni hotel upoštevati potrebe bistvene razjasnitve političnega položaja in da se odbor poslanske skupine kljub ponovnim zahtevam ni hotel sestati, nato pa zahtevajo takojšnje razči-ščenje položaja, pri čemer si ((pridržujejo vso svobodo«. Na drugi strani so danes zvečer monarhistični in neofašistični poslanci sklenili predložiti predsedstvu poslanske zbornice resolucijo o nezaupnici vladi. Resolucija pravi, da se vlada, ki ji predseduje Scelba, že sedem mesecev izogiba oni politični razjasnitvi, ki jo tako vztrajno zahtevajo celo same stranke, ki so v vladi udeležene, medtem ko kaže popolna ohromitev vsakega zakonodajnega dela pa tudi upravne delavnosti vlade, da vladna večina pravzaprav ne obstaja, saj se je že večkrat razbila ne samo pri zakonodajni delavnosti, temveč tudi pri bistveno važnih glasovanjih za samo živ ljenje države. Ker kažeta včerajšnji poročili predsedstva vlade in predsedstva republike, da je prišlo do odkritega poskusa, da se državnemu poglavarju odvzame njegova u-zakonjena prerogativa. parlamentu pa njegova suverena pravica in to »z nesprejemljivo formulo odstopa zaradi sebne poklonitve«, zahtevata poslanski skupini PNM in MSI, naj poslanska zbornica izreče vladi nezaupnico in zahteva od nje, naj odstopi. dneh »sprejeli primerne ukrepe, da se doseže rešitev, ki bi ustrezala interesom dežele in republike, s« pravi, sestava nove vlade, ki bi s socialistično podporo delala za ustavno obnovo, socialni napredek in mir«. Tudi današnji «Avanti» glasilo PSI, piše, da pripada beseda zdaj parlamentu, in dodaja, da bo iz parlamentarne debate, ki bi se morala nujno začeti, #jasno razvidno, da v parlamentu obstaja večina, ki bo znala spremeniti v dobre zakone, v dobro upravo in v dobre običaje program ustavne obnove in socialnih reform, ki je imel prejšnjo sredo redko srečo, da ga je z avtoriteto in prepričljivo tolmačil novi državni poglavar«. Glasilo KPI, «LTnita», pa piše, da je zdaj jasno razvidno, da sedanja vlada, ne bo šla, če ne bo nagnana, in da je zato potrebno, da vsakdo nedvoumni. prevzame svoj del odgovornosti. Krožijo govorice, da namerava tudi Nenni predložiti resolucijo o nezaupnici vladi, kakor hitro se bo parlament ponovno sestal. Po položaju v demokristjanski stranki je mogoče soditi, da bi bila v tem primeru Scelbova vlada v hudi nevarnosti. Sam Scelba je danes predpoldne obiskal sedež vodstva DC na Piazza del Gesu in se precej dolgo razgovarjal s političnim tajnikom stranke Fanfanijem ter z njegovim namestnikon* 1 Humorjem. Današnja «Unita» pa objavlja zanimiv uvodnik, v kate- j rem povezuje vladno krizo s petrolejskim vprašanjem. Kot | je znano, so v zadnjem času v raznih krajih Italije odkrili petrolejska ležišča, ki so videti precej bogata. Kaj to pomeni za Italijo, ki je skrajno revna na naravnih bogastvih, je razumljivo. Prav tako je razumljivo, da so si domači monopoli, pa tudi svetovne, predvsem ameriške petrolejske družbe takoj poskušale pridobiti čim več ležišč zase. V zvezi s tem traja v Italiji že dalj časa huda diskusija, ki se v parlamentu odraža v’ razpravljanju o novem zakonu o naftnih ležiščih. Vladna večina je bila med diskusijo v industrijski komisiji večkrat razdeljena, ker je del demokristjanov skupno z liberalci potegnil z desnico, ki v imenu gospodarskih monopolov zagovarja «svobodo privatne podjetnosti«, medtem ko se levica Zvečer sta se na Monteci-1 skupno s socialnimi demokra- odločal o odmeri najemnine. «Očitno je, pravi «Unita», da je treba obupni poskus, da se zavleče Scelbov odstop, staviti v zvezo s pritiskom petrolejskih trustov. da se izvedejo sklepi, ki so jih trusti vsilili vladi«. List omenja pri tem Scelbovo potovanje v A-meriko in poudarja, da je podtajnik Battista svojčas v imenu vlade izjavil, da zakona iz leta 1927 ni mogoče več uporabiti za petrolejska ležišča, odkar poslanska zbornica razpravlja o novi zakonski ureditvi tega vprašanja, medtem ko je Villabruna včeraj to izjavo preklical in poudaril, da se vlada ne čuti vezana s priporočilom komisije, naj do izdelave novega zakona ne izdaja novih dovoljenj in koncesij. Zanimivo je tudi, da današnji «New York Times« primerja novega predsednika talijanske republike Gronchi-ja z Aneurinom Bevanom «Ne da bi to jasno povedal je Gronchi dal razumeti svojim poslušalcem, da predlaga vlado, ki bi obsegala tudi leve socialiste in morda celo komuniste,« pravi «New York Times« in tolažljivo nadaljuje. da »zaradi tega še ni treba misliti, da drsi Italija v komunizem« A. P. Praznično razpoloženje v Avstriji pred podpisom državne pogodbe Trije zahodni zunanji miniatri sn že prispeli na Dunaj, Tininima pa pričakujejo danes opoldne - Uaabui/ih 10 točk avstrijske nevtralnosti DUNAJ, 13. — Veleposlaniki in njihovi izvedenci so se skupno s predstavniki avstrijske delegacije zadnjič sestali danes predpoldne ob 9.30. Pod predsedstvom sovjeiskega veleposlanika Iljiševa so odobrili dokončno besedilo avstrijske državne pogodbe in koordinirali prevod besedila v štiri jezike (angleščina, ruščina, francoščina in nemščina). Be-edilo je zdaj popolnoma pripravljeno in državna tiskarna ga .bo v 24 urah natisnila Načrt pogodbe iz let 1949-50, ki je služil kot osnova za dele konference veleposlanikov, je precej skrajšan. Steviln: členi so bili črtani, zlasti tisti bo podpisal avstrijsko državno pogodbo. Dulles je zatrdil, da je bilo vedno eno izmed glavnih načel ameriške politike, da je treba pomagati Avstriji, da ponovno pridobi svobodo in neodvisnost. Figi se je Dullesu zahvalil za ameriško pomoč Avstriji, brez katere, je dejal, nikoli ne bi bilo mogoče doseči državne pogodbe, ki jo avstrijsko ljudstvo pričakuje že deset let. Popoldne je Dulles napravil kratek vljudnostni obisk na Ballhausplatzu pri kanclerju Raabu in podkanclerju Schaer fu Francoski zunanji minister iu bi omejevali bodočo a v- Pinay pa je imel pred odho-strijsko suverenost, drugi j>a | dom na Dunaj v Parizu krat-upoštevajo. spremembe polo-1-ko tiskovno konferenco, med žaja v zadnjih šestih letih, | katero je izjavil, da ni bil člen 35, ki je osem dni zadr- | določen noben dnevni red za ieval deio konference velepo-1 sobotne razgovore z Moloto-sianikov, pa upošteva avstrii- vom na Dunaju in da se bo sko-sovjetski sporazum iz M •- torej med njimi mogoče do- skve o vprašanju bivše nemške imovine. Nova pogodba, ki vrača Avstriji popolno suverenost, zatrjuje v uvodu, da se ((Avstrija ne more izogniti določeno (dgovornosti, ki izhaja iz njenega sodelovanja v vojni«. Vendar obnavlja pogodba popolno avstrijsko svobodo na vojaškem področju, toda brez atomskega orožja Prav tako je v sedanjem besedilu ohranjena piepoved, da Avstrija ne sme kupovati nemškega in japonskega vojaškega materiala. Zunanji ministri štirih velesil, ki se bodo sestali jutri popoldne, verjetno v poslopju zavezniškega sveta, kjer je bila trdi konferenca veleposlanikov, bodo dokončno odobril; besedilo pogodbe in se seznanili z zadnjimi spremembam.. Pogodba bo podpisana v ne dfljo predpoldne ob 11.30 v gredu Lelvedere. Popoldne pa bo v gradu Schoenbrunn av-;trijska vlada priredila svečan sprejem. Med svojim dunajskim bivanjem se bodo štirje zunanji ministri sestali tudi jutri zvečer na večerji v ameriškem veleposlaništvu, kjer stanuje John Foster Dulles. V diplomatskih kregih sodijo, da bodo ob tej priložnosti nedvomno izmenjali mnenja o vprašanjih svetovne politike, zlasti v zvezi z vabilom za sestanek štirih. Zahodni zunanji ministri so danes že prispeli na Dunaj medtem ko pričakujejo Molotova, ki se bo pripeljal z letalom iz Varšave, jutri opoldne. Prvi je prispel ameriški državni tajnik John Foster Dulles. Njegovo letalo je pristalo ob 12.45 na letališču Tulln v ameriškem sektorju. Na letališču ga je sprejel avstrijski zunanji minister Figi s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Kreiskvjem in številnimi drugimi predstavniki. Nekoliko kasneje je na letališču Schvvechat pristalo letalo angleškega zunanjega ministra Harolda MacMillana ki ga je prav tako sprejel zunanji minister Figi. Kasneje popoldne, ob 18.30, je prispel na Dunaj francoski zunanji minister Pinav. Ob svojem prihodu je Dulles dal tisku kratko izjavo, v kateri je dejal, da nikoli ni bil tako zadovoljen kot med potovanjem na Dunaj, kjer takniti katerega koli vprašanja. Nato je izjavil, da je francoska vlada zelo zadovoljna zaradi ugodnih perspektiv za konferenco štirih na najvišji ravni, ki odgovarja večkrat poudarjeni želji francoske vlade. Izrazil je tudi upanje, da bo do konference prišlo kmalu. Medtem je ves Dunaj sveča’ oki.j-ip 'n n,;. kanclerja Raaba o avstrijski nevtralnostni politiki. Raabo-va izj;»t obsega naslednjih deset točk 1. Avstrijska želja po nevtralnosti nedvomno odgovarja najglobljim težnjam o-gromne večine prebivalstva. 2. Izbrana nevtralnost ne predstavlja pasivnega stališča, temveč bo predvsem konstruktivna. 3. Nevtralnost mora izražati željo, da se z aktivno politiko podpira razvoj, ki bo vodil k ravnotežju in miroljubni rešitvi spornih vprašanj v Srednji Evropi. 4. Na ta način se bo Avstrija prvič po letu 1918 vrnila k svoji najpristnejši politični koncepciji. 5. Zvestoba načelom krščanskega zahoda in duhovna pripadnost k zahodnemu svetu sta dve očitni dejstvi in obenem pogoj za konstruktivno nevtralno politiko. 6. Volja Avstrije, da se aktivno politično udejstvuje, povzroča. da bo usoda dežele spet v največji meri odvisna od duhovnih in moralnih kvalitet njenega prebivalstva. 7. Ljudstvo. ki ne poskuša svobodno razpolagati samo s seboj in k. rajši ostane orodje drugih držav, uničuje svojo lastno prihodnost. 8. Za narode ni hiralnic. Proti stalni nevarno-že j sti razcepitve postavlja Av-"istrija celovitost in nevtral- stav. Kakor hitro se bo v ne- ' nos). združenega deljo začela v dvorcu Belve-1 j;.rastvu velesil. dere slovesnost podpisovanja pogodbe, bodo zazvonili zvonovi vseh dunajskih cerkva, ki se jim bodo opoldne pridružili zvonovi po vsej Avstriji V mestu in .vi vsej deželi vlada že zdaj praznično razpoloženje. Bonnski «General Anzeiger« pa objavlja danes izjavo naroda ob . Avstrijska odločitev znatno zmanjšuje nevarnost oboroženih spopadov v Evropi. 10. Avstrijska politika je usmerjena izključno k ohranjevanju in utrjevanju miru. Nobena druga politika ne bi mogla preprečiti, da Avstrija v primeru nove vojne ne bi postala prizorišče velikih strahot. Faure o razgovorih zaradi Južnega Vietnama Poudaril je, da se misli Francija držati ženevskega sporazuma in je potrdil, da ZDA močno podpirajo Diema di varnost Francozov v Indo-kini. Sedaj je ritem že določen in Francija nima namena menjati ga. Ko bo ekspedicijski zbor dosegel določeno število, se bo na podlagi tedanjih okoliščin videlo, kaj js potrebno napraviti. Kar se tiče Diemove vlade, je B’aure izjavil: «Gotovo je, da želi ameriška vlada podpirati Diemovo vlado. Kar se nas tiče, nimamo nobenih pogojev glede tega. ZDA kakor Francija nimata pravice vmešavati se in izvajati neposm-den pritisk na južnovietnam-sko vlado. Obe državi želita, da bi ta vlada predstavljaia Kolikor mogoče široki sektor javnega mnenja in želita, da bi poizkus, ki ga predstavlja ta vlada, uspel«. ((Čeprav izrekam priznanje za nekatere stvari Diemovi vladi, je dodal Faure, sem bil morda v bližnji preteklosti primoran ugotoviti, da bi se ta vlada lahko zdela neprimerna, da izvrši svoje naloge. Prva preosnova, ki jo je Dier.i izvršil, nam ne dovoljuje, da bi na prvi pogled izrekli neugodno oceno«. Iz Sajgona javljajo medtem, da je preosnovana Diempva vlada na svoji prvi seji sklenila ustanoviti medministrski ocbor, ki naj pripravi splošne volitve. Odbor bo imel nalogo zlasti zbrati mnenje po-litičih osebnosti ;n pravnikov o načinu izvedbe volitev. V Hajfong pa je danes vko-rrkala severnovietnamska vojska. ki jo je prebivalstvo p> vali naj se uničenje in od- i gati stavili tudi podrobne j zdravljalo in obsipalo s cvet-prava atomskega orožja in | predloge glede mednarodnega ! jem. drugega orožja za množično I nadzorstva. Nadzorstveni or-1 uničevanje izvrši pod nadzor-j gani morajo imeti vso oblast, stvom učinkovitega medna- da jamčijo dejansko spošto- ______ __________ .rodnega sistema. Po tem uni- i vanje vseh ^določb sporazu- nu. Dokumente bodo objavili i čenju bodo dobave zadevne- ma o razorožitvi, imeti mo-istočasno tudi v Londonu. Ti t ga materiala namenjene sa- rajo tudi vso oblast, da lahko dokumenti vsebujejo predlo-j mo v miroljubne namene. V zagotovijo, da se bo atomski PARIZ. 13. — Predsednik francoske vlade Faure je danes na tiskovni konferenci v zvezi s položajem v Južnem Vietnrmu izjavil, da med njim in Dullesom «ni bilo pisanih obveznosti ali sporazumov«, pač pa «primerjava navodil, ki bodo dana predstavnikom Francije in ZDA«. Dodal je. da je namen Francije in ZDA «pomagati mladi vietnamski državi, da se organizira, taki da bo lahko v dobrih pogojih izvedla volitve julija 1956, kakor določa ženevski sporazum«. Pripomnil je, da je Francija odločena, izvesti ta sporazum, in da Dulles ni med razgovori zahteval odložitve volitev. Kar se tiče evakuacije francoskega ekspedicijskega zbora, je Faure izjavil, da južnoviet-namska vlada ni še predlož.-la francoski vladi uradne zahteve za umik francoskih č“t ati pa za njihovo grupacijo b 17. vzporedniku. Dodal je, da ne vidi ovir za umik čet, poudaril pa je, da je treba upoštevati ritem umika kakor tu- Tudi v Londonu in Washingtonu so objavili predloge o razorožitvi Objavili mo dokumente /. nekaterimi dosedanjimi zahod niini predlogi kot odgovor na objavo sovjetskih predlogov WASHINGTON, 13. — Predstavnik državnega departmaja je danes sporočil, da bodo objavili kakih 12 dokumentov v zvezi s konferenco o razorožitvi, ki zaseda v Londo- s Iniii c o >'■ v m Jugoslaviji. vudiirn sil toriu sestala tudi odbora socialističnih skupin v senatu in 'poslanski zbornici. Ob koncu sestanka je bilo izdano poročilo, ki pravi, da se poskuša z neizvršeno ostavko vlade odlašati krizo, ki dejansko traja že od novembra, kar resno škoduje deželi in demokratičnim ustanovam. To se je zgodilo v trenutku, ko sta izvolitev in proglas novega predsednika republike ((vzbudila v parlamentu in v vsej deželi pričakovanje noveg- političnega kurza, ki bi b7 že po svoji naravi povsem neskladen s poskusom vodstva demokristjanske stranke, socialnih demokratov in republikancev, da se zadrži razčiščevanje v mejah štiristran-ske formule«. Socialistični par-, lamentarci se sklicujejo nato i na «čut odgovornosti parla-|menta» in bodo v bližnjih ti, republikanci in delom demokristjanov zavzema za čim večje državno nadzorstvo in za izkoriščanje petrolejskih virov v državni režiji, ker bi to zagotovilo Italiji največje koristi. «Unita» pravi, da so razvoj vladne krize osvetlile včerajšnje izjave ministra za industrijo Villabrune pred industrijsko komisijo poslanske zbornice, ki je bila nujno sklicana na zahtevo socialistov in komunistov zaradi glasov, da bo vlada v najkrajšem času izdala koncesije za izkoriščanje petrolejskih virov. Villabruna je izjavil, da se namerava vlada držati rudarskega zakona iz leta 1927 in na njegovi osnovi izdajati koncesije za izkoriščanje in dovoljenja za raziskovanje: dovoljenja takoj, koncesije pa. ko bo vrhovni svet za rudnike ge štirih zahodnih držav in Sovjetske zveze. V ameriških uradnih krogih obrazložujejo ta sklep s tem, ker je sovjetska vlada v zadnjih 15 dnevih že dvakrat objavila sovjetske predloge. Kakor javljajo, so bili dokumenti objavljeni v Washingtonu že nocoj. Tudi Foreign Office je objavil nocoj nekatere podrobne informacije o pred- tem stadiju bi morale vse države prispevati za razvoj miroljubne uporabe atomske sile z vsemi sredstvi, zlasti pa v okviru mednarodne a-gencije za atomsko silo. Del prihrankov, ki bi jih dobili zaradi svetovne razorožitve, bi morali uporabiti za potrebe nezadostno razvitih dežel. Kar se tiče znižanja vojaških sil in že znanega naj- logih Velike Britanije, ZDA, I višjega števila, so zahodne si- Kanade in Francije v pododboru OZN za razorožitev. Kar se tiče atomskega orožja, so zahodni delegati zahte- le tudi predlagale, naj to število velja ne samo za vojsko, mornarico in letalstvo, pač pa tudi za polvojaške sile in za vse tiste sile, ki so namenjene za notranjo varnost in ki so vojaškega značaja. Predlagano je tudi bilo. da ne more nobena država imeti ali nakupiti večje količine o-BEOGRAD, 13. — Po vesteh ( rožja in opreme od one, ki »popre.«** >\ EVI Na današnji dan je leta 1904 umrl F. A. Bredihin, ruski astro, nom, Rojen je bil leta 1831. vrrrrm Danes, SOBOTA 14. maja Bonifacij, SvetoUk. Sonce vzide ob 4..io m /.ajo 19.27. Dolžina dneva 14 51.Ul vzide ob 0.27 in zatone 0 Jutri, NEDEi.JA 15. maja Zofija, Jaromiia _ l‘ll 1IIIIIIV.I U mu lili Til ST HII HIV/ITI MIHI IIH 1.1 l'2J 11 GLAVNE ZNAČILNOSTI NOVEGA mestnega regulacijskega načrta Novi iiiičrt mi: Im v glavnem omejil na nova urbanistična področja in na voiika javna dola - Stari dol mosta bodo začeli rušiti Sedanji regulacijski načrt našega mesta, ki je bil izdelan 1933. l^ta, ne ustreza več novim urbanističnim zakonom iz 1. 1942 ter drugim, ki so izšli kasneje in ki določajo, da morajo vsa mesta izdelati nov regulacijski načrt najkasneje do 31. decembra letos. Zato je tudi tržaški občinski tehnični urad ze pripravil nov mestni regulacijski načrt, ki ga bodo začeli po zakonu izvajati prihodnje leto. O tem novem načrtu je govoril na razpravi o letošnjem občinskem proračunu odbornik za javna dela, podžupan ing. Visintin in orisal njegove osnovne spremembbe in novosti. Ing. Visintin je poudaril, da se bo novi načrt glede na dejstvo, da je bil dosedanji vzorno izdelan in izvajan, v glavnem omejil na nova urbanistična področja, ki niso bila do sedaj vključena v mestno p 'ročje in na vključitev v n.. rt velikih javnih del v povojnih letih, ki predstavljajo temelje bodočega Trsta za 300 tisoč prebivalcev, na čigar osnovi se že sedaj izvajajo razna dela (vodovodi, ceste, uradi, zelenjavni trgi, klavnica. pokopališče). Novi regulacijski načrt predvideva za središče mesta (staro mesto) bonifikacijska dela s popolnim rušenjem nehigienskih in za stanovalce nevarnih stanovanjskih hiš. Novo stanovanjsko področje, ki bo nastalo s porušenjem starih his. bo sorazmerno razdeljeno na celotno površino, vštevši nove ceste, vrtove in področje namenjeno javnim uradom in ustanovam (šole, cerkve, uradi, zelenjavni trgi), ki bodo morale biti že predhodno določene. Število prebivalstva na tem novem mestnem področju ne bo smelo preseči 500 oseb na hektar površine. Hkrati je v novem regulacijskem načrtu predvideno novo obširno cestno omrežje, ki bo povezovalo mestno središče s predmestji, kjer bodo nastali novi stanovanjski predeli. Nove osnovne poteze tega regulacijskega načrta bodo predstavljale velike prometne ceste in sicer: dve krožni cesti (ena ob morju in ena na hribu). Osnovna os teh cest bo sedanja prometna žila: Ul. Carducci. Sonnino. predor Ba-iamonti in končno povezava mesta z bodočo avtocesto Be-netke-Trst, od katere se bodo odcepile začenši pri Sesljanu naslednje ceste: 1. obmorska cesta Trst-Sesljan; 2. Opčine-Trst (Ulica Fabio Severo); 3. Katinara-Trst; 4. Katinara -Žavlje (industrijsko pristanišče). To omrežje se izpopolnjuje z železniškim omrežjem, ki bo vezalo dve železniški postaji (glavno in postajo pri Sv. Andreju) z novo enotirno progo zgrajeno v predoru izven mesta. S tem bo odpadla sedanja neprimerna zveza ob morski obali. Glede tega vprašanja so ze razpravljali v Rimu in sklenili, da se obnovi in razširi glavna postaja in hkrati tudi zgradi nova zveza med obema postajama. Hkrati pa so tudi sklenili, kot smo ze poročali, da se spojita že- lezniški postaji na Opčinah. V novi mestni regulacijski načrt bodo vključili tudi nova mestna področja, ki so nastala v povojnih letih, in sicer: Sv. Ivan, Elizejske poljane, Sv. Sobota, Lovec, Čarbola. Greta. Križ. Prosek, industrijsko pristanišče v Žavljah in tako imenovano stanovanjsko področje industrijskega pristanišča, kjer bodo zgradili hiše za 20.000 prebivalcev. OD 1. JULIJA DALJE Povišanje taks na avtomobile in motorje S 1. julijem bo stopil v veljavo nov zakon o povišanju taks za kroženje z avtomobili in motorji. Po tem zakonu, ki je bil včeraj odobren v Rimu in ki bo postal veljaven z njegovo objavo v Uradnem listu, bodo takse naslednje: I V torek na uradu r de!o 1 razgovori med C R D A in Del. zveio V torek bo na uradu za delo sestanek predstavnikov ravnateljstva CRDA in Delavske zveze, ki ga je sklical urad za delo na zahtevo te sindikalne organizacije. Na sestanku bodo razpravljali o protestu Delavske zveze proti ravnateljstvu CRDA, ki je poslalo pisane opomine več sto delaV-cem CRDA, ki niso opravljali 2. in 3. maja nadur, ker Delavska zveza do takrat še ni podpisala sporazuma za rešitev poslednjega spora v CRDA. Delavska zveza trdi, da so opomini delavcem, ki niso opravljali nadur, neupravičeni in da tudi nasprotujejo črki in duhu zadnjega sporazuma. ECA v aprilu Od 1. do 30. aprila je občinska podporna ustanova (ECA) razdelila večje vsote denarja in sicer 22,766.209 lir podpore raznim ustanovam, ki so vzdrževale skupno 1184 oseb, med njimi 718 odraslih in 466 otrok; 15,595.309 lir denarnih podpor 5.780 revnim 134.400, 35: 141.000, 36: 147.900, I družinam. 35,698.809 lir denar-37: 154.800, 38: 161.400. 39: I nih podpor 4.748 med vojno 168.300. 40: 175.200, 41: 181.800, , oškodovanim družinam; 17 42: 188.700, 43: 195.600, 44. milijonov 960.000 lir raznim 202.200, 45: 209.100. I drugim podpornim ustanovam. Tarifa A: Motorna kolesa in motorji s prikolico do 3 ks 4.800 lir letno; od 3 do 6 ks 6.500 lir; nad 6 ks 10.000 lir. Tarifa B: Kolesa s pomožnim motorjem do 50 kub. cm 1.500 lir letno; motoskuterji ,in lahka motorna kolesa od 50 do 125 kub. cm 4.200 lir letno. Tarifa C: Osebni avtomobili bodo taksirani po naslednji razpredelnici: Do 5 ks lir 7.500 letno, do 6: 8.000, 7: 8.500. 8: 9.500, 9. 10.000, 10: 10.500, 11: 15.000, 12: 18.000, 13: 21.300, 14: 27.000, 15: 31.500, 16: 36.000, 17: 43.200, 18: 48.000, 19: 54.480, 20: 61.200, 21: 66.300, 22: 71.400, 23: 76.500, 24: 81.600. 25: 86.700, 26: 91.800, 27: 96.900, 28: 102.000, 29: 107.100, 30: 112.200, 31. 117.300. 32: 122.400, 33: 127.500, 34 NEKAJ UGOTOVITEV IZ STATISTIČNEGA BILTENA Primerjava z lanskim letom kaže padanje števila zaposlenih SLOVENSKI VOKALNI OKTET DANES ZOPET MED NAMI Danes nastopi na Upčinah, jutri v Križu, v ponedeljek pa v Trstu Neutemeljeno povečanje števila javnih uslužbencev, ki presegajo že tretjino celotnega števila zaposlenih oseb na področju Te dni je izšla aprilska številka statističnega biltena vladnega generalnega komisariata, ki objavlja v glavnem podatke, ki se nanašajo na februar 1955. Razen tega pa prinaša tudi primerjave s stanjem v februarju 1954. ki so često zelo zanimive. Tako vidimo, da je bilo 20. februarja 1954 skupno zaposlenih 87.518 delavcev in nameščencev, medtem ko je to število padlo februarja letos na 85.841 ali za 1.677. Primerjava za posamezne panoge pa nam daje naslednjo sliko: v industriji je padlo število zaposlenih od 34.716 na .14.229 ali za 487. v trgovini se je zvišalo od 13.917 na 14.181 ali za 264, v bankah in zavarovalnicah se je zvišalo od 2.361 na 2.368 ali za 7 enot. v kmetijstvu je padlo od 153 na 77. V javnih službah se je zvišalo od 27.377 na 30.272 ali za 2.859. Odpadlo pa je 4.607 delavcev in nameščencev angloameri-ških sil. ki so še bili zaposleni februarja 1954. Iz teh številk torej vidimo, da je v 1 letu padlo število zaposlenih v industriji za 487 enot, kar je nov dokaz nazadovanja tržaškega gospodarstva. Preseneča pa zvišanje števila javnih uslužbencev kar za 2.859. ko je znano, da je bilo to število že prej pretirano v zvezi z dejanskimi potrebami. Sedaj presega število zaposlenih v javnih službah že tretjino celotnega števila zaposlenih sploh, kar se ne dogaja skoraj v nobeni državi ali mestu na svetu, razen na Ponovno prekinjeno delo mešane komisije v Vidmu Delo komisije pa bo kljub temu v kratkem končano Zvedeli smo, da je bilo delo mešane komisije v Vidmu za ureditev obmejnega prometa za kratko dobo ponovno prekinjeno; plenarne seje se ne morejo vršiti, ker morajo nekateri člani komisije izvršiti neke druge neodložljive naloge. Hkrati pa se zatrjuje, da bo delo komisije v kratkem končano. Med tem časom bodo točneje določili nekatere tehnične podrobnosti. Kje bo postavljen zeleniadni trg na debelo Kot je bilo ie sporočeno, so bili načrti za gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo na debelo končno odobreni in ga bodo v kratkem začeli graditi. Novi trg bo zgrajen na i-stem mestu, kjer je bil dosedanji. Dela bodo trajala približno dve leti. Zaradi tega je Že pred časom nastalo vprašanje, k.ie najti začasne prostore. Do sedaj je bilo danih že več predlogov. Zdelo se je, da bo obveljal predlog, naj bi postavili začasni trg v Ulici Giulio Cesare, kjer naj bi za ves čas gradnje novega trga ustavili ves avtomobilski, tramvajski in drugi promet Toda trgovci niso bili preveč zadovoljni s to rešitvijo. Kraj je preveč izpostavljen burji. hkrati pa bi predvsem ukinitev tramvajskega prometa prizadela mnogi; meščanov. Zato je tudi ta predlog odpadel in zdi se, da bodo začasni prostor za omenjeni trg uredili na TčgU Du-ca (legli Abruzzi, in sicer za poslopjem hidroskala. K to rešitvijo so zadovoljni predvsem trgovci na debelo, ki j-majo največ skladišč v bližnjih ulicah. Poleg tega pa je to mesto primerno tudi zaradi bližine železniške postaje in največjih trgov na drobno Toda tudi pri tej rešitvi so nastale nekatere zapreke, za katere pa se predvideva, da bodo odstranjene. Začasen trg b' moral zasesti tudi nekaj Po nekaterih vesteh je uprava pristanišča baje že pristala. da uredi zadevo tako, da se bo prostor lahko izkoristil za začasen trg. IZPRED POROTNEGA SODISCA Pertotovo pričevanje obtožuje Kozloviča Nič novega včeraj med razpravo proti Cernazu in pajdašem. Po prečitanju poročila, ki je bilo priloženo prijavi sodišču, je sodišče začelo z zasliševanjem okradencev. Prvi je stopil pred sodni zbor Bruno Pertot, ki je ponoči 17. julija lani postal žrtev roparskega napada. Pertot se je samo spominjal, da je slišal neki glas v spalnici, kar ga je prebudilo. U-preti pa se ni mogel, kajti pred njim je že stal nekdo z žepno svetilko in mu tiščal nož na vrat, potem ko ga je verjetno s ključi udaril po nosu. Tedaj se mu je zdelo, da sta najmanj dva roparja in je na njuno zahtevo takoj povedal, kje irrfa denar in kje zlatnino. Po njegovem mnenju sta se morala roparja zmotiti: vprašala sta ga namreč za dnevni izkupiček gostilne, kar potrjuje, da sta hotela oropati gostilničarja in ne njega. Kasneje, ko je policija aretirala Kozloviča, je v njem spoznal napadalca, ki mu je grozil z nožem. Večji dei ukradenega blaga so našli ir. mu ga je policija vrnila. Ostali, ki so utrpeli škodo zaradi tatvin, in sicer Marija Carli por. Carli. Bruno Marši. Romano Vittorio, Amalija Kosar, Albina De Maiti por. Bavčer in Alojz Kodrič niso povedali nič novega, predvsem zato, ker so tatvine odkrili šele naslednji dan. Nihče ni videl tatov, zaradi česar je bilo njihovo pričevanje skorajda brezpomembno. Razpravo je predsednik, potem ko si ie sodišče ogledalo zaplenjeni nož. samokres, vreče in druge stvari, odložil na danes zjutraj, ko bodo prišle primer v Rimu, ki je upravno središče vse države in ki je mesto funkcionarjev in uradnikov. Iz statistike sicer ni razvidno, kako se je število neproduktivnih javnih uslužbencev tako zvišalo, sklepati pa bi se dalo. da gre za nove uradnike in funkcionarje, ki so prišli po vključitvi Trsta v Italijo, in delno morda za povečanje števila zaposlenih pri SELAD in v prekvalifikacij-skih tečajih, ki so jih vsaj v statistikah bivše ZVU šteli med javne uslužbence. Primerjava med letošnjim in lanskim februarjem pa ne kaže le. da se je znižalo število zaposlenih, marveč tudi število brezposelnih, kar bi se sicer zdel velik nesmisel, ker bi vsakdo pričakoval, da se s padanjem števila zaposlenih, število brezposelnih viša. Pri tem moramo upoštevati, da povzroča to neskladje način črtanja brezposelnih in vpisovanja novih v brezposelnostne sezname, Drug faktor pa je izseljevanje brezposelnih' in tudi zaposlene delovne sile, s čimer si lahko vsaj delno tolmačimo omenjeni nesmisel. Naj bo kakorkoli, statistika pravi, da je bilo lani v februarju brezposelnih 20.675, letos pa samo 18.816. Od teh odpade največji delež na industrijo, in sicer kar 11.180. na trgovino 5.812, na bančništvo 83, na kmetijstvo 65, na javne službe 287, na pomorstvo 1.389. Od skupnega števila brezposelnih je bilo 9.362 moških. 7.455 žensk in 1.999 mladincev in mladink. Ce upoštevamo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti v Trstu na daljšo dobo. tedaj ugotovimo, da se število brezposelnih vedno suče okoli 18 do 20 tisoč, medtem ko kaže število zaposlenih težnjo h konstantnemu padanju, saj je bilo še pred nekaj leti zaposlenih nad 90.000 delavcev in nameščencev, sedaj pa smo prišli že skoraj na 85.000. To je vsekakor znak upadanja tržaškega gospodarstva. Bližnja bodočnost bo pokazala, koliko bo lahko to upadanje zavrl program velikih javnih del, ki nam jih ze vse od oktobra lani obljubljajo. Aretirana ženska zaradi prisi/ojevan j a denarja Po številnih pritožban. ki so prihajale v prvih mesecih letos na kvesturo v zvezi s sumljivim nabiranjem denarnih prispevkov v korist nekega ezulskega odbora, je policija uvedla preiskavo in ugotovila, da je bila 35-letna Vida Be-lich iz Ul. Molin a vento pooblaščena nabirati naročila za neko revijo, ki bi morala v kratkem iziti. Ugotovili so nadalje da je ženska s sodelovanjem dveh moških, in to brez vednosti odbora, obiskovala ljudi po vsej Italiji in iz njih izvabljala, sklicujoč se seveda na «trpljenje ezulov« precejšnje denarne vsote. Ko je denar imela v rokah, pa je darovalcem širokosrčno obljubljala v dar revijo. Belichevo so seveda aretirali in šele pod pritiskom dokazov je zenska končno priznala, da je s pomočjo 54-letnega Ago-stina Padovana, doma sicer iz Trsta, a brez stalnega bivališča, in 35-letnega Tullia Spaz-zalija iz Ul. Conli 50 izvabila od darovalcev, med katerimi sta bila tudi igralca Walter Chiari in Aroldo Tieri, več kot milijon lir, ki so si jih seveda pridržali. Belichevo so tako poslali v zapor in jo prijavili sodišču pod obtožbo nedovoljenega prisvajanja denarja, medtem ko so ostala dva skupno z Belichevo prijavili, vendar pod obtožbo prevare številnih ljudi. Oba sta še vedno na svobodi. ker ju policija do sedaj še ni mogla aretirati. Ko pride k vam SlopensJci oktet iz Ljubljane je za tržaške Slovence vedno praznik, naj bo petek ali svetek. Od moramo pričakovati v tej panogi glasbene umetnosti še nove vzpone, čeprav se p naših dneh zdi, da je instru- svojega zadnjega obiska v 'mentalna — posebno simfo Trstu si je ta odličen vokalni j nična glasba — pomaknila či-korpus pridobil evropski slo- sto vokalno v ozadje. V zad- ves. Ob priliki njegovih gostovanj po Belgiji in na Holandskem so tamkajšnji časopisi izrekli o njem tako visoko mnenje, kakor so ga de- dnjih 10 letih so si pribori le mesto v koncertnih dvoranah ČRNSKE DUHOVNE PESMI, zato je razumljivo, da ■je tudi Slovenski oktet spre- Nesrečen padec S prognozo okrevanja v 40 dneh so morali včeraj zaradi zloma stegnenice desne noge sprejeti na ortopedskem oddelku 78-letnega nemškega državljana Ernesta Sieberta iz Ul. Ariosto 3. ki je nesrečno padel v svojem stanovanju. Moža so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. ležni le najkvalitetnejši an- j jel v svoj program tudi to sambli mednarodnega slovesaU posebnost današnje zborovske Posebno priznanje je dobil j literature. tudi s tem. da so ob omenjt— Poleg deh zastopnikov sve-netn gostovanju nekatera pod- tovne vokalne glasbe, pa bo jetja za izdelavo gramofon-! seveda večji del sporeda seskih plošč napravile odlične | stavljen iz del domačih slo-posnetke njegovih izvedb. . Za | venskih in jugoslovanskih svoja gostovanja v drugih evropskih državah si je oktet svoj repertoar razširil še z nekaterimi pomembnimi vo- skladateljev. Slišali bomo pet Gallusa, Ravnika, Tomca, Simonitija, Miloševiča. Got opica in druge. Koncert nam bo kalnimi skladatelji tujih na-• poleg čisto estetskega rodnosti. Vključil je v svoj program enega največjih po-lifonikov 16. stoletja ORLANDA LASSUSA brez katerega si skoraj ne moremo zamisliti sporeda kvalitetnejšega pevskega korpusa. Novost za naše poslušalce pa bo Ga-gliarda benečanskega skladatelja BALDASSARiE DONA-TIJA. Gagliarda predstavlja plesno pesem francoskega izvora, ki se je pojavila konec 15. stoletja v Lombardiji. ROBERT SCHUMANN je dobro znan po svojih instrumentalnih in solističnih delih, manj pa po vokalnih. Napisal je tudi nekaj zborovskih skladb, zato je pravilno, da tega velikega romantika spoznamo tudi s te strani. Madžar ZOLTAN KODALY je danes na sporedu vseh onih redkih ev-opskih pevskih ansamblov, ki hočejo ohraniti zanimanje glasbenega občinstva za zborovsko literaturo. Njegova sodobnu tehnična sred stva dokazujejo, da zborovska glasba še ni izčrpala svoje razvojne možnosti in da in čustvenega užitka nudil interesantno primerjavo med našo in svetovno zborovsko tvornostjo. Za ljubitelje slovenske narodne pesmi pa ne bo manjkalo nekaj priljubljenih domačih napevov. Sloves in pa posebna priljubljenost članov okteta bo brezdvomno privabila h koncertu vso našo glasbeno publiko. URADNO OBVESTILO VLADNEGA GEN. KOMISARIATA V PONEDELJEK PRIDE V TRST komisija za proučitev proste cone Proučila bo rožne načrte ia predloge - Njena naloga je, da stopi v stik z vsemi predstavniki tržaškega prebivalstva Tiskovni urad vladnega komisariata je včeraj sporočil, da pride v ponedeljek 16. t. m v Trst komisija za proučitev načrtov in predlogov o prosti coni. Komisija ima nalogo, da na mestu prouči s pomočjo stikov s predstavniki lokalnega gospodarskega življenja vse strani tega vprašanja ter da prouči tudi sredstva, katera bi bilo treba uporabiti za rešitev raznih, s tem zvezanih vprašanj. Do prvih stikov s predstavniki gospodarskega življenja PO TKIDNMVNKN OBISKU V THKTfJ prostora prostega pristanišča. | na vrsto druge priče. Minister Illig včeraj odpotoval shozi Jugoslavijo na Dunaj Ob odhodu je avstrijski minister itjavil, da je njegov obisk pripomogel k tesnejšemu sodelovanju s tržaškimi poslovnimi krogi Avstrijski minister za obnovo in zunanjo trgovino dr. Illig je včeraj dopoldne sprejel v dvorani hotela Excel-sior generalnega komisarja Palamaro. Pri razgovoru, ki je trajal približno pol ure, so bili prisotni tudi dr. Au-genthaler, dr Schipper, svetnika v ministfstvu za obnovo in zunanjo trgovino, avstrijski konzul v Trstu dr. Zedt-witz in avstrijski predstavnik za gospodarska vprašanja grof Pace. Minister je po razgovoru ponovno izjavil, da je njegov o-bisk sicer neuraden ter da ne more zato dajati podrobnejših izjav, da pa je prepričan da je obisk pripomogel k tesnejšemu sodelovanju s tržaškimi poslovnimi krogi. Minister si je nato z motornim čolnom ogledal pristanišče in se odpeljal v spremstvu predsednika Trgovinske zbornice Cosulicha, predsednika zbornice za razvoj prometa med Trstom in Avstrijo Jannitija. generalnega direktorja pristanišča dr. Bernardija in drugih osebnost: do Miramara, kjer si je ogledal grad. Od tu se je minister z avtomobilom odpeljal v Sesljan. kjer je tržaška trgovinska zbornica in zbornica za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom priredila poslovilno kosilo. Po kosilu se je minister skozi Jugoslavijo vrnil na Dunaj. Minister Illig je bil v Trstu od srede in ie imel več razgovorov s predstavniki tržaškega pristanišča, trgovinske zbornice in vladnega komisariata. Minister si je natančno ogledal pristanišče, čistilnico «Aquilo» in žaveljsko industrijsko pristanišče. bo prišlo takoj po prihodu komisije, do drugih pa kasneje, ko s» bo komisija ponovno vrnila v Trst. Sedež komisije bo pri generalnem vladnem komisariatu. Uradna vest generalnega komisariata potrjuje ie pred dnevi objavljeno vest o prihodu komisije, ki naj bi v Trstu proučevala ustanovitev proste cone. Vendar pa ta vest ne govori dovolj jasno o nalogah in pooblastilih, katere ima komisija. Uradno poročilo sicer več ne omenja (kot so poročila o ustanovitvi omenjene komisije), da i-ma komisija nalogo proučiti ustanovitev *proste cone v tržaškem pristanišču» in se o-mejuje na izraz nprosta cona«. Vendar poročilo s tem ne odgovori na vprašanje, če se bo komisija bavila z osnovno tržaško zahtevo — ustanovitvijo integralne proste cone, ki naj zavzame celotno Tržaško ozemlje. Upamo, da bo komisija proučila vse zadevne predloge in da bo v ta namen stopila v stik z vsemi predstavniki tržaškega gospodarskega žiolje-nja in ne bo sledila že običajni praksi, da govore o tržaških potrebah in interesih izključno predstavniki velikih industrijcev, medtem ko morajo mala podjetja in delavci molčati. Tako ravnanje je bilo že predmet izredno ostre kritike, vseh združenj malih podjetnikov, trgovcev in obrt-nikov. Danes pogreb žrtev tragedije v Cerovljah Nad krvavo tragedijo v Ce rovljah, kjer je priletni Toc-chetti zaradi svoje blazne ljubezni ubil komaj 20-letno Giu-lietto Franduti, njeno teto E-milijo Clabot por. Haefele in končno še samega sebe, bo danes padel zastor; zjutraj bo namreč pogreb vseh treh. Ob 10. uri bodo odpeljali Toc-chettija verjetno na pokopališče pri Sv. Ani. kjer ga bodo začasno pokopali. Pol ure kasneje pa mu bosta sledili Giu-lietta in n.iena teta. Baje trupel ne bodo. in to na prošnjo sorodnikov, izpostavili v mrtvašnici. Včeraj je prišla v naše mesto z avtom Fiat 1400 Tocchet-tijeva žena. ki se je zglasila najprej na kvesturi in nato le na sodišču. Kakor smo izvedeli, je prispel v Trst tudi mož Haefelove in sorodniki prezgodaj umrle Giuliette. Tako bo končno zavladal molk in tragedija bo šla počasi v pozabo. Le policija bo verjetno še nekaj dni preiskovala in končno izročila akte sodišču: kazenskega postopka pa ne bo, kajti mrtveci ne« morejo odgovarjati za svoja dejanja. Huda nesreča v Ul. Udine Žrtev hude prometne nesreče je včeraj kmalu po poldnevu postala 56-letna Angela Ferro por. Maschietto iz Ul. Udine. katero je podrl na tla filobus proge št. 5. Zaradi padca so morali nesrečnico odpeljati v bolnišnico, kjer so jo pridržali zaradi prebitja lobanje na I. kirurškem oddelku. Kakor je policija ugotovila po nesreči, je ženska stopila s pločnika in hotela prekoračiti cesto prav v trenutku, ko je privozil filobus. ki ga ie šofiral 32-letni Remigio Cossino iz Ul Roncheto. Ta je opazil nevarnost in je takoj pritisnil na zavore, a vse je bilo zaman: težko vozilo je zdrsnilo naprej in Ma-schiettovo z vso silo vrglo ob tla. Zdravniki so si zaradi njenega izredno resnega stanja pridržali prognozo. 5 kg opija zaplenila policija? Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes od 16. zdravje: zapeljivi belušu , vsakogar nekaj; 13.00 ti, kvarteti in zbor:; 1J.J melodije: 14.00 Helen 14.15 Kulturni oozornl«. Ritmične popevke; iz Bizetove opere « pc- 15.00 MeIodiie iz revij: ‘^i> govor z ženo; 16.00 dije; 16.20 Plesna Domači odmevi; -»ester. Koncert za flavto ,m .»■>/) |3«t 17.55 Ameriški ritim; Enescovi romunski r riLjja; 18.53 Strauss: NebeSra * l9jo 19.00 Radijska unweg* 05 Pestra glasba; 20.00 Spo-^j Zabavna glasba; 20.30 ^ p in hrvaški zbpfK 21.00 ^ y0i- šalo malo zares; iini)eV' klorni plesi: .21.45 s«t- Capricci: 22.00 Iz op«?«, r«*8* ta; 22.30 Ravel: SpabSf di ja; 22.45 Večerni Plcs- T K N « ^ 13.00, 14.00. 17.00 w Jjj; (Jirk! ročila o krožni kolesars po Italiji; 15.00 D.21.3» zicija, igra v 3 dej*o) •; jj.Od Orkester Vincenza Mani ^ gj,, Ivan Turgenjev: P’1' •sentu«, e odejanka: jaelje jazza. 1» 4» I’ K R „ j jj, Slovenska poročila: 6.3», 13.30. 14.30, 19.30 Hi dan Hrvaška poročila: vsak 20.00. -15 |J.» Italijanska poročila- 6‘ 17.00. 19.00 in 23.00. . vS>* Iz naših listov v s,0’:nedell' dan (razen nedelje In P ka) ob 14.36 tSV Iz naših listov »one*”' dan (razen nedelje m ka) ob 17.06 , . »no Ko'e' 6.40 Jutranja glasba, n _ nj, dar - vremenska na-Pd* (jobfO poved časa; 7.05 Glasba -dinje, jutro; 7.30 Nasveti za *«J?i2.H ' 23 30 i 1.00 ’ Od opere do dPeržiba»»J Ritmi in Desmi: l3'4„,«diie , glasba; 14.00 Od rnelodU^i melodije* 14.00 *gI uJi* ■ solist;.,, o. Zena. diružba in dom, itioC;vOVi san sDored orkestralni” opfr' 16.00 Pol ure priljubljen' nih arij; 17.30 Operm Rossini; 18.55 Pol ure * jg.P ?k,bi virtuozi; 19.10 »v, * - . j 23‘b^‘ k Igrajo mali ansambl .^in glasbe; 20.15 Iz iu*fi'ntf'' koncertnih dvoran: -1.. ,,jztiaj<' ska igra: Janez KlaslU-j lec«; 22.00 Plešite z nartu-I. II v c, * - •' 327,1 m. '202.1 m. 2^oo. lD»' Poročila ob 5.00, b.Ou. • 15.00. 17.00 m 22.00 U-IP 11.00 Radijski k°1f’,5’ pis’,1 martivra: D ]. peM1’1 iVIIf Glasbena medčgra. ' ,ie;. ‘Ahek -itte Zel: ;st.e: člas godba in trio' Do«— drobiž za pionirie, ‘T-'heg za naše male: 12.10 >; ied izvaja M saborski P ^ posH> sambe 1; 13.00 Želeli , oPer šajte! 13.30 Pester spore« ce§K> in solistične člasbe; Dorka SJJJM 15.15 Skladbe za Hrvatska 'narodna S^Siio j? in u b' gram: . Zabavne ■ ierčd S* Utrinki iz literature - -20^ «Vejica zelenj-a«; L Gl* zabavne glasb« 0j. zak red 0111. l,c-1/, 1 > ,1 v 1 jjpr- Prof. d-r. Mirko Rup«* pogovori (ponovitev). ^ (r seli slovenski napevi; v svet; . 0S" 12.00 Reportaža, z Milanu: 16.45 «G'iro» - jv ,\ 17.30 Obzornik, tednf ™^. no; 18.15 M va T*!'. on 45 !?(•! klavirjp; 20.30 Vesti, - '45 ne vesti: 21.05 F rimi« iidljjjvfl Prokofjev: »Romeo . Or vala balet beograjs* 22.15 Zgcdiba M.vri-am T H S 1 Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in- _____________ serate. male 0ru*“ oglase, osmrtnice '* d od 8. do 12.30 in 0 18. ure. - PRVOVRSTNO ZEfifajštlj’ NIŠKO MOC išče IVerenca^iJk* ka. ponudbe z r*,er fr««* upravo lista Ulica št. 20-111. ADRIA T H s 1 4 prit*-U1- IZLETI- v|aKoi8 28.-29.-30. V. v TURIN ^ It* nogometna >* lija Jugoslasa(po razpoiaeo K v SP t nekaj \ jemajo se 'iarwdio» vstopnice na ■ Turinu. 7.-12. VI. 55 j na DUNAJ, 2l V. vpisovanje^ou^ ,• oo V. 'n 2" Odhodi 29. 55 9., 12. 2«. VI. J, v PARI^ sc vpisovanje * ofjjid 15 dni PJ^ TfSt» Dnevni odh^ini $ na Sicilijo *-KUpine Pusl m osen*' manj <;V^ d?navU° luristicie^me.^^ MILAN. dr|. ,rjKča GENOVO.od^1 KSLČcfflfž iŠsjMgiŠš lonopol v električni industriji in vprašanje njene nacionalizacije Nedvomno je, da je proizvaja električne energije in »lena splošna uporaba na naj-različne jš ih področjih gospodarske družbene dejavnosti dosegla že tak obseg, da se 'prašanje nacionalizacije elek-'rčne industrije pojavlja da-les kot pereče vprašanje dne-h. Okoli tega vprašanja se danes vodi ostra polemična "tka med zagovorniki nacio-telizacije irj zainteresiranimi Pnstaši gospodarskega in trgovskega iiberizma na tem Področju, ki iz tega stanja žanjejo mastne monopolistično profite in ekstraprofite. tem vprašanjem je hkrati najtesneje povezano tudi 'Prašanje nadaljnjega razma- ha ■n napredka italijanske in- Ustrializacije, ker politika vitezih cen in omejevanja grad-novih električnih central jo električni monopol prak-lc*ra, ta napredek industria-■tacije zavira in s tem ne-Sstivno vpliva na splošno živ-jonjsko raven celotne dežele. S tem v zvezi bo našega •'tetelja prav gotovo zanima-0 kakšno je danes stanje področju proizvodnje elek-nčne energije, in to ne sa- DANES 14. t.m. ob 21.45 bo po televiziji prenos baleta SERGEJA PROKOFJEVA in iz gledališča Detla Pergola v Firencah Izvaja t beograjske Dnere v okviru prireditev ••norentinskega maja" te splošno gospodarskih ^zlogov, ampak tudi zato, ker , stenje vpliva neposredno na vsakega državljana, 1 mora trošiti denar za do-ačo razsvetljavo, gospodinj-, v°, ogrevanje radio itd. n r Predstavlja važno pasiv .. Postavko v njegovem Uz,Pskcm proračunu. Vz, emimo za izhodiščno toč- ‘ stanje, ki je na tem pod-]j,Ju vladalo 3t. decembra Proizvodna sposobnost .vz-očlektričnih naprav je te- hi*dtna*al> 186 miliiard kWh’ ' ko je dejanska pro- .. nJa znašala 12.6 milijard tevodr^1 k° deianska pro' tedaj dalje so mo-električne energije kwh: jtepolisti .........................P to) dobiva.ip državno podpo-etektP°dre^ali gradnjo novih ku larn državnemu pristan-Pa povi*anje cen. Pogosto telite* potem. ko so dosegli žali Van° Povišanje, niso dr-tak0 prevzetih obveznosti m pre s° umetno vzdrževali med naraščajočim po- vpraševanjem in dejansko potrošnjo električne energije. Naj navedemo nekaj številk: na osnovi gradbenega programa. bi morali do leta 1949 zgraditi novih elektrarn za 5.820 milijonov kWh, Na tej osnovi so dosegli pristanek države na prvo povišanje cen-Tako bi leta 1949 morali imeti skupno 24,4 milijarde kWh. Dejansko pa so istega leta proizvedli 17,3 milijarde kWh. Avgusta 1948 je bil predložen nov gradbeni program, ki bi moral v petih letih povečati proizvodnjo električne energije za 5.261 milijonov kWh (na osnovi tega programa so monopolisti dosegli povišanje na kvoto 24). Tako bi leta 1953 morali proizvesti 29,6 milijard kWh dejansko pa so jih proizvedli le 20,7 milijard. Pri vsem tem imamo jasen in neizpodbiten dokaz, da se monopol električne energije ni držal sprejetih obvez, kljub temu, da je dosegel dvakratno povišanje potrošne cene električne energije. Druga .plat, kjer se kaže požrešnost monopolistov električne industrije je v tem, da se pri gradnji novih central ne orientirajo na termične eliektrane, ki bi, spričo metana v Padski nižini, zahtevale manjše naložbe kapitala in bi proizvajale energijo po nižji ceni. Tega pa ne delajo izključno zaradi tega, ker morejo tako pritiskati na vlado, da pristane na povišanje cene električnega toka, kar «utemeljujejo» z velikostjo kapitala,. ki je potreben za gradnjo novih hidro-central in onega, ki je vanje že vložen. Ce k temu dodamo še neracionalnost izkoriščanja vodnega bogastva, pogosto dvojnost napeljav za prenose električne energije (5, 5 in celo več elektrovo-dov različne voltaže, kjer bi zadoščal en sam daljnovod visoke napetosti) itd. itd-, potem je jasno dokazano, da je privatni monopol v električni industriji nesposoben, da bi racionalno izkoriščal energetske vire dežele. Kako pa stoji zadeva z eks-traprofiti? Kalkulacija ni preprosta, ker imajo italijanske električne družbe to «slabo navado« (ki je ne poznajo v nobeni drugi civilizirani državi), da ne objavljajo prodajne cene za dobavljeni tok v različne potrošne namene. Ob pomanjkanju ustreznih podatkov pa si moremo pomagati s skupimi razpoložljivimi številkami. Leta 1938 je povprečna prodajna cena električnega toka znašala 23 stotink lire za kWh; na severu 18,3 stotinke, v centralni Italiji 24 stotink, na Jugu in na Siciliji pa od 55 do 60 stotink lire (iz poročila v ustavodajni skupščini). Sedanje cene niso znane. Iz poluradnih podatkov (ki jih moramo sprejeti z rezervo) bi izhajalo, da se sedanja povprečna cena giblje okoli 12 lir za kWh, t. j. nad 50-krat več kot je bila povprečna cena v letu 1938. Ce proizvodno ceno e-lektričnega toka primerjamo z ftjeno potrošno ceno, smo si — tudi po teh nezanesljivih poluradnih podatkih — precej na jasnem tudi glede ekstraprofitov električnega monopola. Kakšne negativne posledice ima tako stanje v proizvodnji električne energije na ce> ki bi brez nje sploh ne moglo obstajati, je povsem na dlani. Ce hočemo, da se bo italijansko gospodarstvo uspešno razvijalo, bo treba čimprej pristopiti k nacionalizaciji te industrijske dejavnosti, ker njen dosedanji privatni monopolistični značaj koristi le peščici finančnih mogotcev, predstavlja pa ogromno škodo za celotno gospodarstvo, hkrati pa vpliva negativno na življenjsko raven vsega delovnega ljudstva. Dvig proizvodnje v Jugoslaviji v prvem četrtletju Povprečno se je proizvodnja povečala (brez Kmetijstva) za 34 odstotkov - Cene industrijskih proizvodov so se dvignile za 5 odstotkov, kmetijskih pa za 28 odst. - Ukrepi za stabilizacijo tržišča (Od našega dopisnika) BEOGRAD, maja — Jugoslovansko gospodarstvo se nezadržno razvija. Rezultat racionalnejšega izkoriščanja strojnih naprav,stopanja v obrat novih tovarn, povečanja storilnosti dela pomeni stalen dvig proizvodnje. Po statističnih podatkih se je skupna proizvodnja (brez kmetijstva) v prvem četrtletju letos, v primerjavi s prvim četrtletjem lani. povečala za 34 odst. Ta uspeh je posledica povečanja proizvodnje vseh gospodarskih področij; industrije (brez vojaške, ladjedelniške in filmske), ki je povečala proizvodnjo za 31 odst., izkoriščanja gozdov (15 odst), gradbeništva 71 odst.) Nedvomno je, da največja zasluga za naraščanje proiz- Notranjost enega oddelka valjalnice bakra v novi tovarni v Sevojnem (L. R. Srbija) vodnje pripada industriji, ki beleži napredek v vseh svb-jih vejah od tobačne, ki je povečala proizvodnjo za 7 odst. do Črne metalurgije, ki je presegla lanskoletno proizvodnjo prvega četrtletja za 58 odst. Tako se je, v primerjavi s povprečno lanskoletno četrtletno proizvodnjo povečala proizvodnja električne energije za 187.632 KWh, odnosno za 36 odst., premoga za 304.000 ton, odnosno za 16 odst., koksa za 66.030 ton, surove nafte za 9.708 ton, surovega železa za 32.099 ton, jekla za 50.299 ton. Proizvodnja pisanih kovin (bakra, svinca, cinka, aluminija itd) se je povečala za 32 odst. nekovin .(cementa, opeke, keramike, magnezita. stekla itd) za 24 odst. Tako se je med drugim proizvodnja cementa povečala za 53.000 ton. V kemični industriji, ki je povečala proizvodnjo za 56 odst., se je povečala proizvodnja žveplene kisline za 4.937 ton, plavega kamna za 455 ton, mila za 841 ton. Kovinska industrija je povečala proizvodnjo za 31 odst. Podjetja te industrije so proizvedla, med drugim, mesečno povprečno za 2.042 ton več odlivkov železa. 283 ton več jeklenih odlivkov, 401 ton več kmetijskih strojev, nadalje 38 tovornih avtomobilov in 400 koles mesečno več kot lani. Elektroindustrija, ki je povečala proizvodnjo za 39 odst. je proizvedla mesečno povprečno 190 ton rotacijskih ZAKAJ VIDI AMERIŠKI DELAVEC V NOVIH NAPRAVAH SVOJE SOVRAŽNIKE? Avtomatizacija lahko pomeni blagostanje lahko pa pomeni še večjo brezposelnost General Motors je V enem letu Vložila V noVe napraVe za avtomatično sestavljanje avtomobilov eno milijardo dolarjev • Strokovne delaVce bodo praV gotoVo kmalu zamenjali nestrokovni Direktor Fordove tovarne avtomobilov v Detroitu je nekega dne lani vodil po podjetju predsednika Kongresa industrijskih delavcev in Linije združenih avtomobilskih delavcev LValterja Putterja in mu kazal-neke nove avtomatske naprave, ki zamenjujejo delavce. ((Poskušajte včlaniti v vašo Unijo tudi te« je reke! in pri tem pokazal enega izmed strojev, ki nadomešča celo vrsto delavcev. Walter Putter pa je dal na to zbadljivko ustrezen odgovor: «Vi pa poskusite nagovoriti ta stroj, da kupi Fordov avtomobil«. Vprašanje ((avtomatizacije«, kot imenujejo čedalje večjo uporabo avtomatskih strojev, resno zaskrbljuje sindikalne voditelje in delavce, ki so zaposleni v ameriški industriji za množično proizvodnjo. Na račun te zaskrbljenosti in strahu delodajalci odgovarjajo da so se delavci vedno bali uvajanja novih strojev in pri tem navajajo kot primer uničevanje strojev na Angleškem v začetku indu- strijske revolucije. Delodajalci zatrjujejo, da uvajanje no-in metod kori- zmanjšuje delovni čas, ker je tovornih in drugih avtomo- vih strojev lotno narodno gospodarstvo, sti delavskim množicam, ker drobne kulturne vesti N festivalu v lud, ? n,i ata gostovala 8o(f( p°0vajska Opera in č«So L L0 pisanju nemškega i - a Je beograjski oie •črn h o / j ;. ---»--■>— — ‘boent « . prani triumf. ®ii -- Krešimir Burano- o tem izrazil ta- -ztvelj smo ogromen aspeh ' «a Gnj pT* Prvi sliki «Bon-s«ito un°ua» smo opazili, da Mav* \ 0iu0Mf' PUohKo. A-*like. p raS(’,. °d slike do *it'l\. prcd zastorom '"an, i ' cu ,8tW ,fc“ P' vič moral nič petnajstkrat, po ^rQt» a l>> enaindvajset-’ nsambel je podal še dina„I)ne°a in Bo- S *KneJm.L *Kn62a horjan. l°dinoVef ^ft^horJem^Tu s«. -» n vrnuiier “teol,/1 'J,rhuvec na tern fe-•tran, ' , ”?sebnih pohval od *ni kritiic] Ukazali pa so se Mi(„ '1 solisti in balet, httl. -i "(sanski, ki je vež-'"ore' i”' sc Je izrazil, da "'t dnf,°0r03ska d»- )u9ojt0„ °J!10 reprezentirati P*t U?, P. °Perna umet-®rju Jelkolt. Dirigentu O-»Ca/" Canonu je bito že »le,UilU}eno. gostovanje tepal u wiesbadenskem Na * * * B,0*(>e„"ancm mednarodnem ?'eru „ p ""tečaju v Ver-teto p'i‘- kjer se os a->3« l,el,ko ,elai lujpov zavod, izhaja, da se je popularnost laburistične stranke na Angleškem ponovno po- da je 10 odst. teh bolnikov v tako resnem stanju da bi | - j od - preteklo jih morali izolirati. Poročilo , n.„ „„i,„ti r.*i. leto. Pri lanski anketi je Gallupov zavod ugotovil, da so se anketirane osebe izrazile zaključuje z besedami; ((Letos bo sprejetih v zavode za j duševne bolezni novih 250.000 j , , ■ , ... . ... bolj za konservativno stran- pncientov. Število lak h pa- , J , - ■ 1 ko, docim so po naj anketi laburisti spet na prvem mestu pa čeprav za ko- pa «se zdi, da bo sestavlja- j nole od sposobnosti naprav, nje avtom...'il> v v tem p > i- j njihovega vodenja in vzdrže-jetju zmanjšalo število de-Ivanja ter seveda surovin. Delovnih ur v primerjavi z lave' bi se sprostili za darle prva tovarna, ki je u-vedla popolno avtomatizacijo pri sestavljanju avtomobilov. Ta metoda dela omogoča, [neieniuv. uicv«« ibkim i , - , .. ._____ da reko P-.dje.je, ki obsega j cientov pa se vsako leto po-! ko: do£.im so po "ai"°vejši površino 500.000 kvadrat, me- večuje za 10.000». trov deiuje kot nesa velikanska enotna naprava. Nad U km tekočega traku — nošil-cev, ki so kar prepleteni z ! pamL J. dvigali, omogoča ves ta proces. Nekoč je vse to morala delati izključno človeška delovna sila. V pogojih socialistične družbene ureditve bi tako podjetje pozdravili. Potrebni izdelki bi bili odvisni edi- da neki obsojenec v Ala-Z D A ni hotel maj pol odstotka. Po teh podatkih bi morali laburisti na prihodnjih volitvah, ki bodo v primerjavi z deiovno silo v Rickmondu« je pisal list #Wallslreet General« ob otvoritvi te nove tovarne. V začetku bo v tej tovarni 1650 delavcev sestavilo v osmih urah 440 tovornih in drugih avtomobilov. V tovarni v Rickmondu pa je 1350 delavcev sestavilo 350 druge naloge, za kulturno dejavnost in lažje življenje. V sistem pa. ki je danes v Ameriki, avtomatizacija primem samo p ;vfečanje profita za in dustrialce in deklasiranje kvulif c ranih delavcev v ne kvalificirane, in nato poveča iti iz zapora, pa četudi je ; 26. maja letos, vsekakor zrna- bil obsojen na 10 let zapo- j gati. ra. Svoj sklep je mož uteme-I *** ljil s tem, da ne more za- I da angleški lastniki ladij pustiti zapora, ker je nujno ■ kljub zelo razviti angleški to- potreben zaporskemu pevske- VIStnj industriji, naročajo lad-mu kvartetu kot bas, ker ne je v Nemčiji iz zadnjih nem bi brez njega bil kvartet mo- ških statistik izhaja, da je S°č- J Zapadna Nemčija v gradnji ladij zavzela drugo mesto na da bodo najlonske cevke u- ■ svetu, takoj za Veliko Brita-porabljali namesto poškodova- j nijo. Zapadna Nemčija gradi nih arterij in krvnih žil. Do- ; sedaj 13,2 odst', vseh ladij, ki slej je bilo zelo težko najti so v gradnji na svetu. Glavni in še teže ohraniti človeške kupci nemških ladij ro I.i krvne žile. ki bi naj jih na- berija in Norveška. Na tret to precepljali namesto poško- jem mestu pa je Anglija, ki dovanih žil na drugega člo- , ima največjo tovrstno indu-veka. V zadnjih dveh letitT: strijo na svetu. Anglija je pa so zelo mnogo delali na naročila v Nemčiji pet ladij tem, da bi našli kako drugo v skupni vrednosti 18 mili nje brezposelnosti. V najbolj- možnost, ki bi nadomestila te jonov nemških mark. PETER MERKANDEL rojen v Miljah 15. 8. 1913 umrl v Vidmu 7. 5. 1945 ALOJZ ZLOBEC rojen na Opčinah 10. 6. 1928 padel 17. 12 1944 v Štjaku PIETRO VIDONIS rojen v Trstu 28. 9. 1926 padel avgusta 1944 SLAVKO K J UDER rojen v Sežani padel 2. 3. 1944 REMIGIO ROSE rojen v Trstu 7. 3. 1927 umrl 7.4.1945 v Mauthavsena IVAN ZIVIC rojen v Trstu 13. 2. 1918 umrl 28. 11. 1944 v Hamburgu STANKO ZORMAN rojen v Trstu 4. 3. 1920 umrl septembra 1944 v Nemčiji MARIO ZANGRANDO rojen v Trstu 11. 8, 191i padel 26. 11. 1944 GUERRINO ZANCOLICH rojen v Trstu 3. 7. 1826 padel 12. 4. 1945 v Suhi krajini GVIDO VELJAK rojen v Stramarju 15. 6. 1912 umrl 7.1.1945 v MauthaoMna D ZADIMI K IH) ITI; l„l S KI SI!SI7lillil{ \/ I.KTII SHIJKiU ŠIILS K K lil 1.HT1I Starši dijakov napisali vlogo v kateri zahtevajo od ministrstva naj preskrbi šolam potrebna učila Seja prefekture V četrtek je bila v Gorici seja prefekture, kateri je predsedoval prefekt dr. De Zerbi. Na seji so odborniki proučevali prizive glede krajevnih obdavčenj. «Od naših otrok smo izvedli, da je oprema naših srednjih šol zelo pomanjkljiva, kar zelo ovira šolski pouka, je napisano v vlogi, ki jo je v nedeljo na roditeljskem sestanku slovenskih srednjih šol v Ul. Randaccio prebral član komisije za sestavo vloge tov. Bernard Bratuž. V vlogi je nadalje ugotovljeno, da imajo italijanske šole veliko večjo pomoč in da jim ne primanjkujejo učila. Navedeni so tudi nekateri podrobni primeri. Zaključuje pa se s pozivom šolskemu ministrstvu. naj ugodi upravičeni zahtevi naših šol, ki morajo uživati enakopravnost z drugimi tovrstnimi šolami v Italiji. Ze na zadnjem roditeljskem sestanku je bila izvoljena veččlanska komisija, ki si je zadala nalogo, da sestavi vlogo na prosvetno ministrstvo. Po prečitanju besedila se je med prisotnimi starši razvila živahna diskusija. Z nekaterimi popravki so sklenili, naj bo vloga napisana v sloven- ščini ter opremljena z italijanskim prevodom. Starši pa so se obvezali, da jo bodo podpisali ter poslali v Rim v upanju da jo bodo proučili ter ustregli vsebini in duhu vloge. Na sestanku so govorili tudi o uspehih pred bližajočim se koncem šolskega leta ter o stavki profesorjev. 82.000 lir globe zaradi liholapslva Okrožno kazensko sodišče je včeraj obsodilo na 82.000 lir globe in na plačilo taks in stroškov pogojno brez vpisa v kazenski list 26-letnega Giuseppa Volpeja iz Neaplja, ker so ga lanskega maja zalotili v Gradiški, ko je tihotapil ameriške cigarete. Volpe se je pripeljal v Gradiško z vespo ter se razgo-varjal z neko osebo. Policijski organi so pričeli takoj sumiti, kaj naj bi pomenilo to razgovarjanje. Skušali so se mu približati, vendar je urno zajahal svoj motor in jo popihal. Pričeli so ga zasledovati. Ko ga je Bruno Agosti-no skoraj dohitel, je Volpe odvrgel aktovko, ki je bila polna cigaret. Pri pregledu so ugotovili, da je bilo v njej 60 zavojčkov ameriških cigaret. Medtem je srečal še neki tovorni avtomobil, ki se je ustavil in na katerega je Volpe prav tako dal nekaj svojega pretihotapljenega blaga. Po kratkem času so ga izsledili in ga pregledali: pri njem so našli še nekaj zavojčkov. Ko so ga zasliševali, je Volpe izjavil, da je cigarete dobil od nekega neznanca v Tržiču po 160 lir zavojček. Kupil je 81 zavojčkov. Priznal jc. da je skušal Agostinu zbežati in da je nekaj cigaret pustil tudi ra nekem kamionu. Ker oblasti niso ugotovile evidenčn tablice in ker Volpe številke prav tako ni povedal, oblasti niso mogle ugotoviti, kdo je bil lastnik avtomobila. Glasbeno-kulturni večer v Ljudski čitalnici Akademsko - srednješolsko društvo »Simon Gregorčič« priredi danes. 14. maja. ob 20.15 v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1-1, drugi letošnji glasbeno-kulturni Večer. Spored obsega predavanje o klasiki in njenih osnovah ter izvajanje mladinskih klavirskih del Haydna, Možata in Beethovna. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem glasbe, predvsem pa mladini. V nedeljo v Pierisu Juventina A/loša V nedeljo je Juventina odigrala prvenstveno tekmo z Mošo v Zagraju. Tekma se je končala z dodatnima časoma 1:1. V nedeljo 15. maja bo še ena tekma v Pierisu, ki se bo pričela ob 16. Iz Standre-ža bo odšel avtobus ob 14. uri. S tekmo se bo odločilo, kdo bo na prvem mestu in katera ekipa 1. divizije bo igrala v «promozione». IIZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Svoji gospodinji priznal da ji je ukradel (>0.000 lir Denar je ukradel, ker naj bi ga potreboval za nabavo potnega lista za Avstrijo Raffaele Vincenzoni se je rodil v Šibeniku leta 1906. Po vojni se je preselil v Tržič, kjer je od marca 1953 do meseca januarja leta 1954 stanoval pri 79-letni Dell’Angeli Santini v Ul. Toti 45 v Tržiču. Dell’Angela se je preživljala s tem, da je oddajala v najem sobe. Zaslužek ni bil kdo ve kako velik in se je zaradi tega le s težavo preživljala. V januarja lani pa jo je nenadoma zelo prizadela huda tatvina: nekdo ji je ukradel 60.000 llr- Vsa zaskrbljena se je ženica nekaj kasneje potožila tudi Vincenzoni-ju. Le-ta je nenadoma planil v jok, padel na kolena in ji izpovedal, da je denar ukradel on sam. Rotil je svojo gospodinjo, da ji bo denar v obrokih odplačal. Dejal je, da bo dobil zaposlitev ln da bo prišel do zaslužka. Dell Angela je zaman čakala, kdaj ji bo Vincenzoni vrnil denar. Ko se je naveličala, ga je prijavila oblastem, ki so moža takoj zaslišale. Vincenzoni se je izgovarjal, da je dejanje storil zaradi pomanjkanja denarja, ki ga je potreboval, ker si je z njim nameraval napraviti potni list za Avstrijo. Dejansko pa je v Avstrijo odšel brez potnega dovoljenja. Avstrijske oblasti so ga vrnile našim oblastem, sodnik v Pontaflju pa ga je obsodil na 40 dni zapora in 12.000 lir globe. Tudi goriško sodišče po izbranem dokaznem gradivu ni moglo drugega, kot da je Vincenzonija obsodilo zaradi tatvine na 2 meseca in 20 dni zapora ter na plačilo taks, procesnih stroškov in globe v znesku 2 800 lir. Optanti ne bodo služili voiaškega roka V zvezi s služenjem vojaškega roka je ministrstvo za obrambo sporočilo, da naborniki, ki so rojeni leta 1932 ali prej in ki niso ob pravem času vložili prošnje za opcijo za italijansko državljanstvo ter so jih vsako leto klicali na nabor, ne bodo služili vojaškega roka, KINO CORSO. 17.00: «Popoln zločin«, R. Miland, R. Kelley. VERDI. 17.15: »Rose Marie«, cinemascop, A. Blyth, F. La-mas. CENTRALE. 17.00: «Niagara», M. Monroe. V1TTORIA. 17.00: »Neizprosen kavalir«, C. Vilde, 1. De Carlo. MODERNO. 17.90: «Tragedija v Santa Mor.ica«, D. Powell in L. Scott. obmejna izmenjava m, um v videmski in goriški pekiNijini •hii. i. 'i -r' : • pl!: ■ . •“ . „ i8:. ^ ^ >{gff "'S DANES POPOLDNE OD MILANA DO TORINA Primer Cierici se laio dogodi usahiii slo lel enhrai, praui Biofla Copi>i s« dobro počuti in nameram letos prekrižati račune vsakomur MILAN, 13. ■ - Tisočglava | občinstvom in pred očmi pred-množica se je nagnetla ob po-isednika Mednarodne kolesar-slopju lista »Gazzetta dello j ske zveze, Francoza Joinarda. Šport« na Ulici Galilei, kjer j Srečali se bomo zopet na Do-je bilo na dvorišču omenjene- lemitih. S tem nočem reči, da ga poslopja pečatenje koles | ni ljudi, ki lahko stopijo v pred jutrišnjim začetkom Gi- ospredje in lahko tudi zma-ra. Kot je že navada, gledalci gajo na Giru, vendar pa mo-pač najbolj pozdravljajo tiste, rajo biti to zelo krepki ljudje, ki so najbolj priljubljeni ali kajti po naključju se na Giru sploh kako popularni. lahko zmaga samo enkrat. Prvi so prišli olivno zeleni Podobno je dejal tudi Bin-kolesarji Legnana. Minardi je da, ki je rekel, da se tak pri-izrazil upanje, da bo imel več j mer, kot je bil lanski s Cle-sreče kot lani, kaj več pa ni | ricijem, lahko ponovi vsakih hotel reči. Ob pol sedmih se j sto let enkrat, je pojavil Bartali. ki bo letos Jutri bodo dirkači vozili naj-r.a Giru telekronist. Ko so ga ! prej po milanskih ulicah in ob Vprašali, kdo bo zmagal, je de-1 12.40 bo dal znamenje za start Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naše šole k svoji zaključni prireditvi ki bo jutri 15. maja in na praznik 19. maja 1955 vsakokrat točno ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom) Na sporedu so: pevske točke, ritmične vaje, telovadni nastop, slovanski narodni plesi, šaloigra »Jezični dohtar« Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake V primeru slabega vremena se prva prireditev prenese na praznik 19. maja, druga pa na naslednjo nedeljo 22. maja Vabila se dobijo v šolskem tajništvu, pri »Bratužu«, v knjigarnah «Carducci» in «Katoliški», v trgovini Kosič v Raštelu ter zvečer pred pričetkom prireditve. V okrožnici št. A-107841 z dne 8. aprila je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo izvršilne predpise h goriškemu regionalnemu trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo z dne 31. marca t. 1. V zvezi s tem prinašamo predvsem seznam ustreznih kontingentov. Kontingenti jugoslovanskega izvoznega blaga. (Seznam A — vrednost letnega kontingenta je označena v oklepaju v milijonih lir). Sadje, zelenjava in čebula (19), sadna pulpa, sadni sokovi in suho sadje (10), svež fižol v stročju (10), zelje, suh fižol m krompir (15), sveže in suhe gobe (10), semena ajde, rži, ječmena, ovsa in razna druga semena (6), mleko in mlečni proizvodi (30), perutnina (15), ustreljena divjačina (3), konji za vprego in za zakol (30), govedina (20). svi-nina in bravina (20), prekajeno meso (5), govedo, prašič- in ovce za zakol (30), raki (5), slivovka (5), jajca (25), krma in slama (20), radenska slatina (5), žagan les iglavcev (85). žagan les bukve in drugih listavcev (85), drva za kurjavo (80), tramovi (10), surove frize (9), bukovi in hrastovi parketi (6), lesno žaganje (4), les za bro-dogradnje (5), vezane plošče (5), okrajki (žamanje) (6), furnirji vodoravnega in krožnega rezanja (30), koli za trte (10), lesno oglje (30), svojstveni proizvodi izvoznega področja iz lesa (16), soljena čreva (5), zdravilne rastline (5), železne plošče (15), opečni proizvodi (20), cement (20), kraški kamen (8), plošče iz obdelanega marmora (2), žgano apno (5), glina (8), pesek za topilnice (10), drugo blago (200). Kontingenti itulijunsliegu izvoznega blagu. (Seznam B): | Kislo sadje, drugo sadje in zelenjava (10), sadna pulpa, j sadni sokovi, suho sadje (10), j riž (30), razna semena, trtne sadike-kolči in korenjaki (20), oljčno in semensko olje, sir, maščobe in testenine (90), razni drogerijski proizvodi (10), žveplo (10), umetna gnojila, antikriptogamna sredstva in sredstva proti mrčesu (15), farmacevtske specialitete in razna zdravila (30), pieja in tkanine naravnih, u-metnih in mešanih vlaken (100). oblačila in predmeti vsakdanje rabe (10), klobučevina za tehnično rabo (5), pnevmatike in zračnice (40). električen in elekrotehničen material, električni motorji in stroji in njih nadomestni deli ter radijski a-parati in njih nadomestni deli (60), material za hidravlične, higienske in zdravstvene naprave (30), motocikli, mo-toskuterji, ciklomotorji. bicikli in njih nadomestni deli (15) nadomestni deli za avtomobile. za druge stroje in razne aparate (150), poljedelski stroji, opreme in vozila in ustrezni nadomestni deli (45), orodni stroji, mehanično orodje in njih nadomestni deli (10), šivalni stroji (3), odškodnina za popravila avtomobilov, drugih strojev in aparatov (20), razno blago (200). Krajevno se ta regionalni sporazum razteza na italijanski strani na celotno goriško pokrajino, v videmski pokrajini pa na občine Čedad, Pod-bonesec (Pulfero), San Gio-vanni al Natisone, St. Peter Slovenov (San Pietro al Natisone), Sovodnje (Savogna), Srednje (Stregna), Torjan (Torreano). Grmek (Grimac-co), Dreka (Drenchia), St. Lenart (San Leonardo), Prapot-no (Prepotto), Como di Ro-sazzo, Canebola (z omejitvijo na frakcijo Fojda), Tar-čent, Brdo (Lusevera), Neme (Nimis), Tajpana, Nabor-jet-Ovčjaves (Malborghetto-Valbruna), Trbiž, Chiusaforte in Rezija; na jugoslovanski strani pa na celotne okraje Sežana, Nova Gorica in Tolmin. Prošnje za uvoz ali izvoz blaga iz zgoraj omenjenih obrazloženih seznamov A in B se morajo vložiti po gori-ški ali videmski trgovinski zbornici na Pokrajinski urad za trgovino in industrijo (Uf-ficio provinciale delTindustria e commereio - UPIC) v Gorici in morajo biti sestavljeni po veljavnih predpisih, UPIC izda izvozno ali uvozno dovoljenje, ki ga je treba predložiti goriški ali videmski carinarnici. Plačila se izvršijo s posredovanjem posebnega klirinškega računa Uconto autono-mo»), ki ga vodi v lirah go-riška podružnica Italijanske banke. (Iz »Gospodarstvo«) jal, naj mu puste dva ali tri dni premisleka in tedaj bo z gotovostjo napovedal zmagovalca. Skoraj istočasno so nato prispela razna moštva. Forna-ra je dejal, da je najbolj nesrečen dirkač na svetu. Cierici je zelo skromno (!) dejal, da bi bil vesel, če bi lahko ponovil lanski podvig (bil je zmagovalec Gira!), Koblet pa je tekel, da ne ve, koliko bo zmogel. «Poskusil bom porivati, ie dejal z nasmehom, in mogoče bo šlo...« milanski župan pri Slavoloku miru. Dirkači bodo odpeljali se po nekaterih ulicah in ob 13. uri bo pravi leteči start na cesti proti Gallarate. Etapa do Torina meri 163 km. DANES ZVEČER V ŠPORTNI PALAČI (VELESEJEM) Portugalska-Nemčija za svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah. Spored: ob 20,15 predtekma, ob 21,30 ekshibicija v umetnem kotalkanju, ob 21,45 glavna tekma. TAKO MISLIMO MI: Bologna - Fiorentina Catania - Sampdoria Genoa - Atalanta Lazio - Spal Venezia - Bari Milan - Juventus Živahno ploskanje pozdravi >japoij . pro patria Magnija. ki skuša opraviti čim j Torino - Novara hitreje mogoče. Ko pa se vsa Triestina - Inter množica premakne in zdrvi udinese - Roma r aprej. 'ako da ne vzdrze več Arstaranto - Lanerossi policijski kordoni in zasilne Brescia - Padova pregraje. tedaj vsi vedo: pri- LjVOrno * Catanzaro ha.ia Coppi! Promet se je ustavil in Coppi se je komaj umaknil prevelikemu navdušenju. Toda po opravljenem pečatenju se ni vrnil med množico, temveč je z dvorišča odšel v poslopje, od tu pa pri stranskih vratih na cesto. Toda tudi tukaj so ga opazili in komaj je se uspel ubežati in skočiti na avto, ki ga je čakal s prižganim motorjem. Bila je scena za film. Sicer pa je Coppi dejal, da se letos ne bo pustil prelisičiti od kogarkoli. Giro se ne konča v Cannesu, je dejal, s čimer je gotovo mislil na Francoze. ki bodo vsaj tu hoteli napraviti lep vtis pred lastnim I l X 2 1 1 1 X 1 1 I 1 X 2 1 X 1 X 1 X 1 Carrarese - Empoli X 1 Como - Modena 1 * * # DUNAJ, 17. — Dunajska nogometna reprezentanca je včeraj premagala angleško moštvo Tottenham s 6:2 (3:0). ZUERICH. ir. — Tekma med Grasshoppersom in Arsenalom iz Londona se je končala neodločeno 5:5. Dvoboj med Marcianom in Cockellom za naslov svetovnega prvaka težke kategorije se prične ponoči med 16. in 17. majem ob 4. uri po našem času. DAVISOV POKAL - II. KOLO Madžari so premagali čilsko dvojico Indija, Švedska, Belgija so si prvi dan osvojile obe točki CILE - MADŽARSKA 2:1 Pričelo se je drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal. V Budimpešti so prvi dve igri odigrali že v četrtek, medtem ko je bila včeraj na sporedu igra v dvoje. Prvi dan sta v obeh igrah posameznikov zmagala gosta in je bilo tako stanje prvega dne: Cile - Madžarska 2:0. Včeraj pa sta Madžara Asboth in Adam premagala Čilenca Hammersleya in Ayalo s 7:5, 7:5, 6:4, tako da je po dragem dnevu stanje 2:1 za Cile. Včeraj pa so se drugod odigrali prvi dve igri. V Ko-penhagnu sicer niti prve niso dokončali, ker je igri prekinil dež. Sicer pa so bili doseženi sledeči rezultati: FRANCIJA - ARGENTINA 1:1 Remy (Fr.) - Russel 6:4, 6:1, 6:4; Morea (Arg.) - Haillet 6:2, 6:4, 8:6. INDIJA - EGIPT 2:0 Kumari (I.) - Ismail (E.) 6:0, 6:3. 4:6, 2:6, 6:1; Krišnan (I.) - El Din (E.) 6:0, 6:2, 6:2. AVSTRIJA - ANGLIJA 1:1 Huber (A) - Becker (VB) 6:4, 9:7, 0:6, 6:4; Mottram (VB)-Saiko (A) 10:8, 6:2, 6:4. SVEDSKA - ŠVICA 2:0 , Davidson (Sved.) - Froesch (Švica) 6:1, 7:5, 6:0: Bergelin (Sved.) - Blondel (Švica) 6:2, 6:1, 0:6. 6:2. DANSKA-JUZ. AFRIKA prek. Vermaak (J.A.) - Nielsen (Dan.) 6:4. 1:6, 2:6, 6:1. 5:2 nato prekinjeno zaradi dežja. BELGIJA - CSR 2:0 Washer (B.) - Jaborsky (C.) 6:0, 6:1, 3:6, 6:4; Brichant (B.)-Zabrodsky (C.) 8:6, 6:3, 2:6 6:4. SRFDNJFSOLSHO KOŠARKARSKO PRVENSTVO II. razred realne gimnazije zmagovalec v skupini jj V skupini A manjkata do konca še dv/e tekmi VELIK USPEH JUGOSLOVANSKIH ŠAHISTOV V BUENOS AIRESU Ivkov prvi in Gligorič drugi Trifunovič je na tem turnirju igral slabo - Iv-Kov se je zopet uvrstil pred znane velemojstre BUENOS AIRES, 13. — Včeraj zvečer se je odigralo zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja, ki Je prinesel jugoslovanskim šahistom enega največjih uspehov. Mladi jugoslovanski mednarodni mojster Bora Ivkov je zasedel prvo mesto in tako ponovil uspeh, ki ga je tik pred tem turnirjem dosegel na turnirju Mar del Plati, jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič pa je dosegel drugo mesto. Trifunovič, tretji jugoslovanski udeleženec, pa je igral na tem turnirju slabo in ni dosegel mesta, kot bi se zanj spodobilo. V včerajšnjem zadnjem kolu Je Ivkov ze po 14 potezah remiziral z Espositom. To mu je namreč zadostovalo za prvo mesto. Gligorič je dobil celo točko proti Sanguinettiju in si s tem zagotovil drugo mesto. Pilniku pa Je pomagala do tretjega mesta zmaga nad jugoslovanskim velemojstrom Trifunovičem. Hossetto Je v zadnjem kolu izgubil s Tora-nom, Szabo in Pachmann sta remizirala, Panno Je premagal Donnerja, Bisguier Benca, Lipinix Reinhardta, Guimard je pa remiziral z Martinom. Na koncu turnirja je stanje tako: Ivkov 13 točk, Gligorič 12,5, Pilnik 12, Szabo 11,5, Bisguier, Pachmann, Rossetto 10, Panno 9,5, Donner 9, Trifunovič, Martin, Toran, Guimard 8 itd. Fuderer premagal Tajmanova Med takimi, ki so že igrali na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo, Jih Je ze šest, ki so podlegli Fudererju Pred tednom se je začelo v Lyonu svetovno sahovsko univerzitetno prvenstvo, na katerem sodeluje dvanajst državnih reprezentanc. Moštveni dvoboji so na štirih deskah. V I. kolu sta se pomerili reprezentanci ZSSR in Jugoslavije. Do prekinitve je bila končana samo ena partija. An-drija Fuderer je premagal sovjetskega velemojstra Tajma- nova. Po nadaljevanju sta Jugoslavija in SZ dosegli 2:2. Rezultati ostalih dvobojev: Francija - Španija 0:4, Finska-Švedska 2.5:0.5 (1). Islandija -Norveška 3:1, CSR - Madžarska 2:2. V drugem kolu so bili doseženi sledeči rezultati: Islandija - Finska 2:2, Jugoslavija-Francija 4:0, CSR - Španija 2.5:1.5. Rezultati III. kola: CSR - Jugoslavija 2:2, Španija - Norveška 3.5:0.5. (Rezultate ostalih kol bomo objavili). Z zmago nad sovjetskim velemojstrom Tajmanovim na študentskem moštvenem svetovnem prvenstvu v Lyonu je število Fudererjevih «žrtev» med kandidati za svetovnega prvaka naraslo na 6. Najdor-fa je odlično premagal na Bledu 1950, Gellerja na olimpiadi v Amsterdamu, Keresa in Pachmanna lani v Hastingsu, Gligoriča pa na zadnjem sam-pionatu v Novem Sadu. Bližnji dvoboj Reshewsky - Fuderer v New Yorku bo mogoče prinesel marsikako novost. I Petorica II. razr. realne gimnazije si je osvojila prvo mesto v B-skupini košarkarskega prvenstva med slovenskimi srednješolci realne in klasične gimnazije. V zadnji tekmi r.a sporedu je premagala ekipo II. razr. klasične z visokim izidom. II. real. - II. klas. 21:4 (8:2) II. real.: Podreka (16). Braj-kovič (5). Hrevatin, Nardin, Pavlica, Gregorič. II. klas.: štubelj (2), Pavlica, Košuta (2), Vuga, Grbec, Gombač. 2e v prvih minutah igre je bilo jasno, da klasiki ne bodo kos realcem. Podreka je grmadil točke na točke in cela ekipa se je trudila, da bi dobila s čimvečjim naskokom kajti vedeli so, da bodo z visoko zmago pomagali prvošolcem realne, da zasedejo drugo mesto v lestvici. Res je, da so pokazali zmagovalci lepo in hitro igro. vendar so klasiki zelo razočarali. Najbolje je igral Podreka, dobro pa Erajkovič, Nardin, Štubelj in Vuga. ki pa je zgrešil mnogo krasnih prilik pod nasprotnim košem. 5 (0) : 2 (1) prostih strelov v korist klasikov. Sodila sta prof. Bojan Pavletič in Hlabjan. Dokončna lestvica skupine B je torej taka: II. real. 3 3 0 0 63:13 6 I. real. 3 1 1 1 42:35 3 II. klas. 3 1 1 1 41:40 3 I. klas. 3 0 0 3 14:72 0 Ob končanem prvenstvu si oglejmo ekipe, ki so na turnirju sodelovale: II. realna je zasedla prvo mesto v lestvici s skrajno lah-I koto. Povprečno je dosegla v vsaki tekmi 21 točk, dobila pa jih je le 4,2. Te številke nam povejo, kako trdno obrambo in kako hiter ter točen napad ima ekipa. Moštvo igra navadno v sledeči postavi: Brajko-vič in Hrevatin igrata stalno v obrambi in podajati žoge v napad, Nardin igra na levi strani napada, Podreka v sredini, Gregori ali Pavlica pa na desni. Najbolj se je izkazal Podreka, ki je bil središče vse igre in ki je .dosegel sam 36 točk. Z njim se je dobro razumel Nardin (16 točk), saj sta skupaj izpeljala vse najlepše akcije. Vsi ti igralci skupaj tvorij« lepo moštvo, ki ni imelo v tej skupini resnega nasprotnika in ki bi se lahko uspešno merilo z ekipami skupine A. r. razred realne je dosegel drugo mesto. Igralci imajo med sabo premalo povezave, sicer bi dosegla ekipa boljše izide. Pod nasprotnim košem igrata Zdravljic (najboljši igralec v ekipi, dosegel je v treh srečanjih 23 točk) in Palčič (16 točk), medtem ko skrbijo Štrukelj. Tinta, Delak bolj za povezavo med obrambo in napadom. II. klasična je v zadnji tgk-mi zelo razočarala. Petorica je namreč slabo organizirana. Igralci preradi zapuščajo svoje mesto in v ekipi nastane zmeda, takoj ko dobijo na-1 sprotniki žogo. Nad ostalimi s* dvigata Vuga (18 točk v tre tekmah) in Štubelj. I. klasična je na zadnjem mestu v lestvici. Obramba J* krhka, napad šibek in le igralec v ekipi je nadpovpre čen: Hlabjan. Vse to je b°J‘ malo. Zato so vse druge e 1 pe z lahkoto žele visoke usP£ he proti prvošolcem — ** kom. Turnir je vzbudil velik0 ** nimanje med slovensko ml* no. Zahvala gre predvsem V1^ fesorju telovadbe Bojanu ‘8 letiču, ki je turnir organiz'1^ in je sodil vse tekme na *P redu. * # • SKUPINA A III. klas. - V. real. 11;* (^*c (1), Orel, Lasič (5), Vata (3). S,are- - ■, 14), V. real.: Klun, Mersntk > ' Tavčar (2), Kralj, Ažman, šuta (2). Ekipi sta gledalce zelo r očarali. Pokazali sta ne'ef0(](U nezanimivo igro. V race gredo v vodstvo petošojo' ^ v kratkem imajo že 5 točk ^ skoka. A klasiki se osrčijo po prvih 10 minutah je ^ 6:6. V drugem polčasu Pa realci ne znajdejo več in gubijo tekmo, ki bi jo 13 ^ zaključili v svojo korist .J če bi pokazali več resnos l dobre volje. Dobro sta Sancin in Lasič. 7 (3) ■ sj. prostih strelov v korist kov. Sodnika prof. Bojan letič in Ugo Delfar. Lestvica: V. klas. III. real. IV. real. III. klas. IV. klas. V. real. 3 3 0 0 64:39 4 3 0 1 3’* 5 3 0 2 d«188 5 2 0 3 48:4_ 4 10 3 33:46 5 1 0 4 49:65 NIKO SAMSA * * * Na BARCF.LLONA. 13. " m mednarodnem košarkar^ turnirju je včeraj zvečer^ Barcellona premagala iz Bologne s 60:47 (39.2 oagovomi ureuont STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT tr*1 m ivo smuiHLJ predvaja danes ob >*• film: Igralci: JOHN PAYNE, RHONDA FLEMING, FORERST TUCKEb- KINOPROSIK-KONtOVji predvaja danes ob film Columbia: »PREGANJANCU Režija: E. Dtmyl'M^ Igra Kirk DougU > PREDVAJA DANES 14. t. m. z začetkom ob !*• Ufi in JUTRI 15. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni I'1®' *“» « MOGAMBO. Igralci: CLARK GABLE, A. GARDNEH, G. KELC Niti ljudje niti zveri se ne morejo izogniti kJ _ temu zakonu džungle. Strasti se razbesnijo z jim zaletom, sprostijo se nagoni. V razbeUe ozračju, ki ga še posebno živo prikaže tehnikolor, ni bil Clark Gable nikoli tako vel‘4g. sten niti ni bila Ava Gardner nikoli lpP Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE lOO. Peto poglavje: JOSIP GODINA IN DON LORENZO «... Ostal je Josip v Dubrovniku in stanoval v isti ze omenjeni Saričevi hisi za letno najetnsčimo od 40 fl. (!) *) še do 12 dne meseca septembra 1842, pa je bil v Split prestavljen, in sicer nekoliko potem, ko mu je Kristina sina porodila. kateremu se je dalo ime Alfred. Josip kot tujec takrat v Dubrovniku ni poznal še nekih ondišnjih čudnih navad-Med te je spadala tudi navada, katero je on šele pozneje izvedel, razdeljevati kako darilo v denarjih med mnoge fantiče ipre-) prostega stanu, ki gredo za otrokom, če Je sicer moškega spola, do cerkve, ko se ima krstiti; dekli pa, ki pride naznaniti očetu tak porod, kadar ga ni po sreči (naključju, slučajno) doma. dati se morata precej dva goldinarja. Josip pa ni dal nobenemu nič — po nevednosti Dekla, katero je tudi ta nič zadel, je molčeč koj stopila in izginila iz službo; fantiči so pa neki mrmrali po mestu Znanci ln prijatelji porodnice so pa zaporedoma hodili štirinajst dni dotično obiskovati, in sicer zato. ker se ie sfn rodil; ako se pa hčerka rodi, se opaža splosno obžalovanje v Dubrovniku. Novorojenka ni tedaj tam nič čislana! Ali ni morda res to čudno? Vsak kraj ima svoj običaj!« •> Klicaj je kajpada Godinov tri lahko pomeni, da se avtor še ca stara leta spominja, ali kako počen: ali kako drago se je takrat v Dubrovniku živelo. Sploh je Godina kot tipičen carinski uradnik zelo tankovesten v naštevanju cen in lastne vsakokratne uradniške plače. 13. Godina pravi nekje sam o sebi, da je bil »bistre glavice« in tudi mi mu bomo radi priznali, da je bil bister mož. čeprav morda res ni vedel za običaj obdarovanja ob rojstvu sina, bi ga bilo lahko lastno veselje ob novici, ki mu Jo Je sporočila služkinja, in «šesti čut», ki bi mu ga moralo zbuditi splosno pričakovanje obdarovanja, opozorila na »običaj«, če bi se temu ne bila njegova «sparavitna» narava postavila po robu. Zaroka in prva Godinova ženitev sta snov za celo malo noveleto, tipična za dobo in kraj, pa tudi za njunega junaka Godina pripoveduje zgodbo na svoj skopi, malce paragrafski način, vendar se morda čitateljem ne bo želelo odveč, če jo tu posnamem. ♦Dalmacija je dežela, ki po svoji posebnosti mladeniče k ženitvi, tako rekoč sili... (Godina ima tu takoj drastičen primer pri roki) ... Ravi. tam je Josipu že dejal neki tovariš: «Kaj si boš ženo jemal, Jože! Saj po šestih tednih jo prodaš že za malo«. Pa tudi on je padel: vzel si je Tončiko — v kratkem! Omenjena posebnost Dalmacije je pa ta, da odraščenee, posebno kot tujec, zavoljo pomanjkanja priložnosti za združenje med ljudmi ali sf>loh za kako ugodno preganjanje časa ob počitku ne more si tam najti kaj boljšega kakor — zakonski stan, ki bi mu utegnil dajati kako veselje ln zadovoljnost (če si le srečno voli, se vč da!). «Ni čuda tedaj, da je prišla tudi Josipu skorai že v kratkem zelja po ženitvi. Pa za to se mu je bila dala tudi posebna priložnost. Stanoval je v hiši vdove Dolinovlceve, ki je imela dve hčeri. Pred njim je stanoval tam neki Ješinski, Poljak, neoženjen in vojaški uradnik, pa se drugam preselil. Hodila je iz bližine tja navando neka lepa, prav zala, veseljiva in kratkočasna, pa tudi jako bistroumna dčklina, ki je tam v družbi kaj delala, plela, vezla, šivala itd. Pogovarjala se je z onimi le v lepem in čistem srbskem jeziku, ki je sploh v rabi pri Dubrovčanih, kadar govore med sabo. Imel si je Josip sobo v prvem nadstropju, pa je skoraj nikdar ni zapiral (zaklepal). Kupoval si je poleti večkrat kakega sadja in pozneje grozdja ln ga držal na neki mizi, da si ga vzame, kadar se mu je poljubilo. Zapazil je pa, da mu več ali manj tega sadja kedo krade, kadar ni bil doma. Sedele so nekega dne združene na drugem nadstropju Dolinovičeva, njeni dve hčeri in pa zgoraj omenjena dčklina. Pride nenadoma k njim Josip in popraša prav resno, kedo da mu jemlje sadje iz sobe? »Jaz sem vam ga večkrat mir..ogredoc vzela in pojedla, ker sem bila lačna. Pa kaj je neki vam za to?> je ona po tem naravnost odgovorila. Sicer pa, ko Je znala, da je Josip doma, trkala mu ie na vrata predrzno ln na vso moč, mimogrede, in pobegnila. — Josip je koj uganil, kaj to pomenja: bilo mu je to očitno, pa tudi čudno znamenje, da Je bila ona — vanj zaljubljena. Kmalu po tem se je tudi on vanjo zaljubil in že v drugi polovici meseca septembra (1840) bila je zaroka (pravilna obljuba) med njima. Sicer prvikrat, ko je Josip k njej prišel, opazila (= dejala) mu je naravnost, resno in brez ovinkov to-le; «Ako imate voljo in namen, obiskovati me le zato, da vam sluzim za kratek čas..., se jako motite; pojte le rajši z Bogom! Jaz vam nisem za to in tudi vas ne potrebujem, ako bi res temu tako bilo!« — Takšna opazka se je Josipu zelo prikupila; videl je po njej. kaj da je prav za prav ta dčklina (pa tudi tako bi morala vsaka snubljena deklica snubaču prčcej v začetku opominjati). Pa kdo in čigava je bila ta ideklica)? — Bila je hči ranj-kega okrožnega mčdeha (= zdravnika, mčdika) Karla Sehimpfa, Nemca iz Saksonije, poprejšnjega okrajnega mčdeha v Gradiški na Furlanskem, kjer se je bila rodila leta 1815, in ranjke Paskve, rojene Gril, Furlanke iz iste Gradiške: kl; rti se je Kristina. Živela je s sestro Karolino po prezgodnji * n0-starsev v Dubrovniku in stanovala tam blizu Josipovega a vanja v hiši lekarnika Bariča ... Požrlo je morje mčdeha Sehimpfa .. mati pa J« Hi® ni® kmalu za njim na oni svet. Ostale ste ti dve hčeri z sinom vred. ki se je Imenoval Miroslav. Ta ec Je ^0-cez nekaj let na morje. Slišalo se je. da se Jc nje nastanil v Berdjanski, ki Je primorsko mesto na na Ruskem ... — ]et,u ♦ Kristina, takrat, to je ob času zaroke, skoraj.,vA4rsitev svoje dobe, silila je Josipa neprestano, naj se pospesi iz pe poroke, kolikor bi le mogoče bilo in pa posebno za htihrov' nastopi sumnja (hudo domisljevanje); kar je sicer v navade’ niku, kjer so zastran teh reči neke posebne ali cuC,nf,an te*'1 tudi prav lahko mogoče. Ko je pa bilo nazadnje zastr ^ skoraj vse prav ustanovljeno in je tudi ljudem ~zar