J.
Tečaj XLYIII.
-lrmnii ni—MM—BjmSK
* 'eilage^i	Maribor, dne 5. marca 1914.
List ljudstvu v pouk in nabavo,
Naročnina u Nemčije S X, a druge faveaavatrijske
e* v Mariboru. — Li«t se áopoiüja de odpovedi. — Udje „Katol.
na dom la 5*ts 4 K. pol leta 2 K «a za fetrt teta I K.
rocnina se pošilja »a: Bmm»Ww »Slovenskega Gospodarje* v Marlb-.-. _____ _ ___p»—i-__— v,-,. „.^.v.,
Posameeai listi staaej« i6 vža. — Uretins&vo: Koroška cesta žtev. 5. — Rokopisi se d« vrači)«, — Uprarnlštvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema sarefeta«, iaserai» is reklamacije, le heerats se plačuje od eaesitpa« petitrrste sa eakrat iS tta.* u dvakrat 25 via., n tritefsi	Z« r«čkratae a«!"ts» s^Msren popust laseratf ta sprejamaj« d» torka «poldne. — Ne
zaprte reklamacije m postalo®
IsKaja vsak četrtek in velja s peSinio© vre«! ;a v Mariboru e degale 6 K. Kdor kodi sam poaj, plača aa leto samo 3 K. teštevnega društva" dobivajo iist brsz pesefcae naročal»«. ™
Današnja številka obsega 10 strani in prilogo „Naš Dom".
Deželni zbor štajerski.
Zasedanje štajerskega deželnega zbora je končano, Vsakdo mora priznati, da so naši poslanci postavili svojega moža in neumorno razkrivali potrebe in želje spodnještajerskegia slovenskega ljudstva. Mno-gokaj so dosegli, mnogokaj spravili za nekaj korakov bliže do uresničenja, da pa niso mogli vsega doseči, to ni njihova krivda, Razven Boga ni nihče vsemogočen', ljudje pa morejo le to storiti, kar je v njihovih močeh. Upamo, da bodo deželni poslanci tudi sedaj stopili pred svoje volilce ter jim poročal; o tem, kar se je dogodilo v deželni zbornici.
Železnica Maribor--Zeleni Travnik,
Mariborski nemški poslanec Neger je stavil predlog, da se dovoli deželna podpora za zgradbo železnice Maribor—Zeleni Travnik, Podpiral ga je v i-menu svojih slovenskih tovarišev, ki zastopajo mariborski okraj, dr. Korošec, Kazal je ira veliko nevarnost, ki preti mestu Maribor, ako se zgradi železnica Maribor—Zeleni Travnik čez Radi v Vuzenico. Potem bo veliko osebnega in blagovnega prometa za Koroško in Tirolsko šlo po tej železnici in ne več Čez Maribor. Njegov predlog se je izročil železniškemu odseku, toda malo upanja je, da bo dala dežela kaj podpore. Nemci nočejo dati za to železnico nič. Ljudstvo, ki prebiva v teh krajih, rado škili v nem-škutarski tabor, čeprav so tam njegovi nasprotniki. Zato ga tepejo nemški politiki s škorpijoni in mu da^ jejo namesto kruha kamenje.. Tako se godi vsakemu, ki ne stoji pa lastnih nogah, ampak kot slabič lazi za tujci.
Deželno zbornico oblegajo.
Dne 25. februarja je bilo v obrtnem odseku sklepanje o Piškovem predlogu zaradi obrtnih olajšav. Vsled tega je prišla cela truma zidarskih in tesarskih mojstrov v zbornico, kjer so se neprenehoma posvetovali s člani obrtnega odseka ter uplivali na-nje v svojem smislu. Naši slovenski člani so stali trdni kakor zid. V odseku je bila velika razprava, katere sta se vneto udeleževala naša člana odseka, Roškar in dr. BenkoviČ, Nemški člani jima niso bili kos, posebno pa jih je zmedlo izborno pravno znanje dr. Benkoviča. Tako se je zgodilo, da je bil v odseku sprejet slovenski predlog zaradi olajšav. Toda kako bo v zbornici?
Regulacija Drave.
Predlog zaradi regulacije Drave kakor smo že označili v zadnji številki, je bil v deželni zbornici soglasno sprejet. Poročal je o njem poslanec Pišek. Govoril je za predlog tudi poslanec Ozmec. Pozdravljal je zakon ter pozival vlado, naj regiflacijo pospeši, ker je veliko vasi, travnikov in gozdov ogroženih. Navajal je, da je Dirava v zadnjih 20 letih svojo strugo za i km globoko proti Štajerski pomaknila in da je trpela vsled tega največ škode občina Obrež,
Za Šmarski okraj.
Poslanec Vrečko je v zvezi s svojimi tovariši zahteval, da se ustanovi v Šmarskem okraju deželni vzorni vinograd in sicer, če možno, pa Ponikvi. V soboto, dne 28. februarja, je ta predlog utemeljeval. Začel je v slovenskem jeziku ter potem v nemškem nadaljeval, da je treba deželi podpirati vinogradništvo v šjnarsktem okraju. Ljudstvo je pridno in delavno, toda tudi dežela mu mora pomagati v boju za svoj obstanek.
Trbovlje.
V sobotni seji je utemeljeval dr. BenkoviČ svoj predlog, da se napravam društva za varstvo mladine v Trbovljah, ki vzdržuje 2 slovenska otroška vrtca in gospodinjsko šolo, dovoli enkratna podpora 4000 K in vsakoletna podpora 1500 K. Predlog se je odkazal finančnemu odseku. Isti dan je utemeljeval dr. BenkoviČ tudi svoj predlog, da dovoli deželni zbor podporo za zgradbo vodovoda. Opozarjal je na velikost te občine, na njeno davčno moč, pa tudi na nesrečno bolezen tifus, ki se tako rad naseli v Trbovljah ter tir-ja tam svoje žrtve. Tudi ta predlog se je izročil soglasno finančnemu odseku.
Obrtne olajšave.
Slovenski poslanci dr, Korošec, Pišek, Roškar in tovariši so že pred več časom stavili predlog, da se paragraf 8 ognjegasnega reda izpremeni tako, da
bodo občinski zastopi upravičeni, dovoliti lastnikom hiš lastno in prosto snaženje dimnikov in ognjišč. Pri razpravi v odseku je poslanec dr, BenkoviČ kot poročevalec zahteval izvršitev tega predloga v polnem obsegu ter zahtevo obširno utemeljil. Nemški poslanci mest in trgov so se temu odločno uprli in ugovarjali s tem, da bi nastala prevelika nevarnost za pomnoži-tev požarov, ako bi se dovdlilo razun dimnikarjem v sklenjenih bivališčih tudi zasebnim osebam neomejeno pometanje dimnikov. Poročevalec je branil predlog na celj črti, češ, saj so dovoljene tudi v drugih avstrijskih deželah v tem oziru dalekosežne olajšave, katere pa niso še nikjer prinesle slabih posledic.Tudi poslanec Roškar je posegel trikrat odločno v razpravo ter med drugim dokazoval, da varnost pred požari pač ni odvisna od tega, kdo da dimnik omete, ampak od tega, da je taisti dobro pometen. Dejstvo pa je, da Ima vsak lastnik dovolj interesa na tem, da se varuje ne le lastne, ampak tudi svojih sovaščanov nesreče, zato si bo gotovo pravočasno svoj dimnik, peči in štedilna ognjišča, kar najhitreje osnažil. V teku razprave je zastopnik vlade izjavil, da je vlada voljna, priznati in dovoliti znižanje sedaj še veljavne 100-meterske razdalje med posameznimi stavbami v bodoče na 30 m kot merodajno za dovolitev od strani županstev za lastno pometanje dimnikov.
Nato je poslanec Roškar izjavil in predlagal: ako pri glasovanju prvotni predlog ne dobi potrebne večine, se naj zniža dištanca (razdalja) za zgoraj o-menjeno dovolitev pa 20metersko razdaljo stavb. Pov-darjal je še posebej, da je v nekaterih okrajih dimnikarskih mojstrov glavno opravilo šikaniranje ljudstva in povzročerije neopravičenih s voskov in kazni, dimnike snažit pa pošiljajo mnogokrat svoje, učence same, ki pa svoje delo nikakor ne Izvršujejo bolje, niti tako, kakor lastniki sami. Po končani obširni razpravi so poslanci mest in trgov pri glasovanju z enim glasom večine naše predloge ovrgli, oziroma preglasovali. Poslanca dr. BenkoviČ in Roškar sta priglasila manjšinski predlog, vsebujoč potrebne olajšave, In resolucijo, da na ta način vendar pride ta zadeva v zbornici v razpravo.
V seji dne 2. maroa je prišlo v zbornici do razprave radi predloga naših poslancev radi obrtnih o-iajšav. Poročevalec je bil dr, BenkoviČ, kateri je priporočal, naj se predlog sprejme. Zoper predlog so govorili več nemških poslancev in tudi dr, Kukovec, Naš poslanec Roškar se je toplo zavzemal za sprejem predloge in je povdarjal, da je naš kmet mnogokrat primoran, kršiti postavo glede obrtnih določb. Od Maribora do Radgone ni nobenega tesarskega mojstra in samo 2 studenčarja. Ce se predlog sprejme, bo to v velik hasek kmečkemu ljudstvu, Roškarja so pridno podpirali tudi nemški krščansko-socialni poslanci. Predlog je bil pri poimenskem glasovanju sprejet s 37 proti 34 glasovom. Zanj so glasovali naši poslanci, krščanski socialci in veleposestniki. Proti pa nemški nacionalci in dr. Kukovec, Socialni demokratje so se glasovanja vzdržali. Tako je izpeljana zopet važna zahteva našega ljudstva. Hvala gre našim poslancem, da so se tako krepko zavzeli za to! (U^amo, da bo kdo izmed poslancev v prihodnji številki „Slovenskega Gospodarja" natančno pojasnil podrobna določila o obrtnih olajšavah. Uredništvo.)
Predlogi slovenskih poslancev.
Dr. Ja.nkovič je stavil predlog za podržavljene okrajne ceste od Brežic do 'Slov. Bistrice. — Dr.Ver-stovšek in tovariši so stavili predlog glede izpremem-bo zakona za okrajne zastope. — Dr. Verstovšek je tudi interpeliral c. kr, namestnika radi kršenja zakona z ozirom na to, da ne razpiše volitev za razne raz-puščene okrajne zastope. — Poslanec Ozmec in tovariši so stavili vprašanje ha deželni odbor, če mu je znano, komu se zaračunja ptujskega okrajnega zasto. pa vsakoletni prispevek 2000 K, ker deželni računski zaključki izkazujejo le enako visoke prispevke ptujske mestne občine. — Poslanca Novak in Pišek sta stavila interpelacijo na deželni odbor zaradi samonemških napisov na deželni železnici Poljčane—Konjice. — Poslanec Roškar in tovariši so stavili predlog proti razkosavanju kmetij.
Regulacija Mislinje.
Predlog dr, VerstovŠeka glede regulacije Mislinje, za katero je podrobni načrt že Izdtelan, naj dež. odbor tozadevna pogajanja konča In prispevek posta-
vi v proračun, se odkaže deželnokulturnemu (gospodarskemu) odseku.
Mirovna sodišča.
V	seji dne ¡27, februarja se je sprejel zakon o posredovalnih uradih ali mirovnih sodiščih. V razpravo sta posegla tudi poslanca Terglav in dr. Verstovšek. Poslanec Terglav je kot župan povedal iz skušnje, koliko dobrega lahko stori župan, če skuša ljudi spraviti mirnim potom. Dr. Verstovšek je v daljšem govoru razložil pomen tega velevažnega zakona. Nato se je predlog sprejel.
Sprememba občinskega volilnega reda za mesto Gradec.
V	seji dne 2, marca je prišel v razpravo predlog, naj se volilni red za mesto Gradec spremeni in naj se volitve v bodoče vršijo po proporčnem načinu, to je, mandati se razdelijo sorazmerno po številu oddanih glasov posameznih strank. Pri tej priliki je poslanec dr, BenkoviČ utemeljeval svoj predlog, naj se poleg Gradca izpremeni volilni red v tem smislu (pro-porčno) tudi za spodnještajerska mesta Maribor, Celje in Ptuj, odpravi se naj tudi ustmena (javna) volitev v Celju in Ptuju. Poslanec dr. Negri je govoril proti temu in' je v svojem govoru hudo napadel Slovence ter nas je sumničil, kakor bi Slovenci ne bili dovolj zvesti Avstriji, Rekel je: Nemci moramo paziti, da avstrijska armada ne bo že ob Dravi ali Savi prišla v sovražnikovo deželo. Proti temu očitku je i-menom naših poslancev Nemcu dr. Negriju krepko odgovoril dr, Verstovšek, Povdarjal je: Mi Slovenci to nesmiselno sumničenje odločno zavračamo. Slovenci smo že od nekdaj najzvestejši stražniki avstrijske države in bomo tudi ostali, (Odobravanje pri Slovencih.) Predlog za spremembo graškega volilnega reda se je nato izročil posebnemu odseku, ki sestoji iz članov političnega in občinskega odseka. — Kakor je iz govorov nemških poslancev razvidno, se Nemci nas Slovencev silno bojijo. Strah In groza jih prevzameta
I pri sami misli, da bi morda v Mariboru, v Celju In t Ptuju ali pa celo v Gradcu tudi prišli Slovenci v ob-f činske odbore. Pa prišel bo čas, ko se bodo morali tuli di temu privaditi, ' |
Mavodilo glede osebnodohod-ninskega davka,
, (Spisal drž in dež. poslanec Fr. Pišek.)
Davke plačevati je vedno neprijetno in mnogokrat težavno. Vsak državljan, kateri ima male dohodke, naj bi plačal malo, kateri pa ima velike, naj bi plačal tudi primerno višji davek, to bodi načelo. Brez davka ne more obstati nobena država. Davčna oblast je večkrat drugega mnenja in se drži .načela: Derem tega, ki se mirno pusti, in Ščitim onega, ki vrišči in se brani.
Postavno in umestno je, da se za odmero osebne dohodnine uporablja katastral.ni čisti dohodek. Ta znaša na papirju res recimo 500, 800 ali ,1000 K, a davčna oblast navadno domneva, da ima zemljiški posestnik še več dohodkov ter se ne ozira na elementarne nezgode, uime In nesreče. Davčna oblast, ki razmere sicer dobro pozna ter ima nastavljene svoje zaupnike, si misli: Ce bo plačal, je prav, država po-trebuje denarja. Ce se z natančno utemeljeno priznal-nico ali prizivom brani, nima država nobene škode, in to tem manj, ker jih mnogo po nevednosti še plača kolek za rekurz. Jaz sem mnenja, da se od posestnika, kateri plačuje itak davek ter razne velike dokla-de in hišno razrednino, ne more zahtevati, da bi plačeval vrhu tega še osebno-dohodninski davek. To je krivično, kajti uradnik plača pri ravno isti svoti samo osebno-dohodninski davek, a nobenih doklad.
Dobro se še spominjamo, da se je 1. 1896,, ko se je vpeljala ta postava, javno pisalo, da ne bo zade' ta davek posestnikov, ki se bavijo samo s kmetijo, ker noben kmet nima 000 gld. čistega dohodka. Zadnja leta pa se slišijo od mnogih kmetov hude pritožbe, da se jim nalaga osebno-dohodninski davek. Krivično je, da se proti kapitalistom in industrijalcem ne postopa zdaleka tako strogo kakor proti kmetom. Kmet mora za v s a k prostor, v katerem stanuje družina in delavci, plačevati hišno-razredni davek. Od 15.000 tovarniških'poslopij v Avstriji se pa n o p 1 a č a n i t i 1 vin'ar hišno-razredne-g a d; a v k a. Ce ima kmet dobro letino ali kak izvan-rodni dohodek, se mu davek: zviša, če pa je po uimi
oškodovan, se mu za tisto leto ne odpiše. Občutne stroške povzročajo davčne oblasti strankam, ke»r jili kličejo v urade, kjer se jim dokazuje na njih veliko začudenje, da imajo dohodke, o katerih se jim še niti ne sanja. Ljudje na deželi, ki imajo še pogum in pa vstrajnost, da se s trdim delom mučijo in si v sedanjih težavnih razmerah kaj pridelajo ter skrbijo za živež, bi se morali od vseh strani države podpirati, ne pa z neopravičenimi davki težiti. Davčne oblasti ne pomislijo, da mora kmet plačevati visoke neposredne davke pri nakupu tovarniškega blaga, ker so vsled kartelov vsi pridelki, katere mora kmet kupovati, silno podraženi. Ogrski žid narekuje kmetu žitno ceno, dunajski žid nastavi cene živini, socialni demokratje pa dolzijo kmeta, da je oderuh in vse draginje kriv samo on. Dolžnost vlade bi bila, da ne bi preobložila kmečkega stanu, kajti če pade on, pade tudi država.. Irnamo opravičene vzroke, se pritoževati proti davčnim oblastim in braniti napram prehudemu bremenu1 osebno-dohodninskega davka.
Poslanci S, K, Z. smo povodom razprave o novi vladni predlogi za osebno-dohodninski davek v državni zbornici energično zahtevali pravično davčno preosnovo in kakor pozneje sledi, tudi zdatne o-lajšave dosegli, da se kmečki in obrtni stan razbremenita, velekapitalisti pa pravično obdačijo, Ker zadnja leta davčne oblasti vedno huje pritiskajo z osebno dohodnino, nameravam v prid in obrambo naših kmečkih posestnikov izpregovonti o najvažnejših postavnih določilih in v lahko umljivih oblikah podati nekaj navodil in vzorcev, kako se naj ravnajo obrtniki in posestniki in kako naj izpolnjujejo napovedbe (priznalnice), katere bodo tekom meseca marca dobili od davčne oblasti za odmero osebno-dohodninskega davka. To navodilo naj služi našemu kmetu v o-lajsavo in pouk, da si lahko vsak dan izpolni priznalnico, ki je in mora biti postavna podlaga za odmero osebno-dohodninskega davka. Na podlagi izpolnjene priznalnice, oziroma prlzlva, mora naš kmet doseči, da se mu osebno-dohodninski davek ne predpiše, oziroma se mu izbriše, ali pa primerno zniža.
Kdo je dolžan , plačati osebno-dohodninski davek?
Vsak mož ali žena., kateri ima nad 1600 K letnega dohodka. Ravno to prvo postavno določilo se od mnogih krivo razume. Kot davku podvržen Čisti dohodek velja namreč ne samo tisti dohodek (denar), ki ga dobimo po odpisu vseli stroškov koncem leta kot prihranek ter se lahko vloži v hranilnico, temveč k temn spada vrednost denarja, ki ga potrebujemo za sebe in svojo družino, kakor za živila, obleko, stanovanje itd. Zaradi tega mora uradnik, ki porabi svojo plačo za hrano, obleko, stanovanje Itd., plačati o-sebni davek, če si tudi koncem leta ni prihranil nobenega vinarja.
Kdo je dolžan, napoved izpolniti.
Kdor ima več kakor 2000 K Čistega letnega dohodka, mora priznalnico izpolniti in davčni oblasti predložiti, in sicer tudi brez poziva davčne oblasti. Po paragrafu 204 pa le takrat, Če dobi od davčne oblasti poziv. Kdor ima Čistega dohodka Čez 1600 K, pa ne čez 2000 K, lahko napoved izpolni, ako sam hoče, postavno nI vezan tega storiti. Priporočam pa, da jo izpolni, ker si s tem lahko prihrani morebitne nadalj-ne sitnosti ali rekurze,
I z p o I n u j t e napoved pravilno in pravo č a s n o!
Pri napovedi za odmero dohodninskega davka se v napovedi na ravno navedene, postavno dopustne odpise dostikrat ne ozira in zato se jih mnogo prepozno pritožuje, da morajo plačevati osebno dohodnino, kar se ne bi zgodilo, če bi bili priznalnico pravilno izpolnili. Posestnik, ki svojo napoved tako izpolni, da odstrani vse postavno dovoljene svote od čistega dohodka, s tem ne stori državi nobene krivice, ker se poslužuje samo svoje pravice, ki mu jo daje postava, Prepričan sem, da je pri nas zelo malo posestnikov, ki bi imeli 1600 K čistega dobička po odbitku postavno določenih izdatkov. Nobenemu ni treba svojih dohodkov zamolčati, pač pa naj vsak vse izdatke navede v priznalnici, ki se po postavi smejo in morajo od čistega dohodka odpisati.
Svetujem tudi vam, dragi kmetje, da se držite natančno Časa, določenega za vlogo izpolnjenih navedb ali rekurzov, Dostikrat se slišijo pritožbe, da davčne oblasti prestrogo postopajo, če se predpisani čas zamudi in priznalnica prepozno vloži ter je tudi res, da se ravno z ozirom na zamujeni čas odbije največ rekurzov in se morajo plačevati previsoke davčne vsote. Meseca januarja*) se napoved pravilno izpolni ter odpošlje okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek.
Kedaj in kako se napoved predloži?
Meseca januarja pismeno na uradnem obrazcu; toda vsakemu je tudi prosto, osebno se oglasiti pri davčni oblasti in podati svojo izjavo na zapisnik,
Kakšni so dohodki?
V priznalnici je določiti, gotove in negotove dohodke.
Gotovi dohodki so n, pr., če daš svoje posestvo, njivo, travnik, pašnik ali stanovanje v najem ter sprejemaš za to tisto leto gotov znesek. Negotovi dohodki so n. pr. iz gozdov ter se morajo priznati povprečno
* Z ozirom na to, ker se je novela o osebno dohodninskem davku dne 26. januarja 1914 sklenila, se je za letošnje leto obrok za napoved do zadnjega aprila podaljšal.
po prinosu zadnjih dveh let, Tepa zadnjega važnega določila se pa mnogi iz nevednosti ali vsled pritiska davčnih oblasti premalo poslužujejo.
Iz posestva se napove i o kot dohodki:
1.	Dohodki iz prodanih pridelkov, n. pr. za živino, zrnje, krmo, sadje, vino, zelenjavo, perutnino, mleko itd.
2.	Vrednost potrebščin za lastno porabo, katere potrebuje kdo za sebe in svojo družino, n.pr. zrnje, moko, jajca, mleko, drva itd. Vsi ti domači pridelki, ki se doma porabijo, se naj napovedo skupno, in sicer povprečno za tisto ceno, kakor je doma v navadi,Vrednost pridelkov, ki se porabijo za gospodarstvo, 11. pr. krma za živino, svinje, perutnino, se ne vpiše ne v dohodke in ne v izdatke.
3.	Denarna vrednost servituiov (služnosti).
4.	Dohodki iz kamnolomov, peska, ilovice (opekarn) itd.
5.	Letna najemnina za posestva, travnike, njive, pašnike.
6.	Dohodki iz gozdnih pridelkov, kakor različni les, oglje, stelja itd.	(Dalje prihodnjič.)
Politični ogled.
—	(Državni zbor. Državni zbor je sklican v Četrtek, dne 5. t. m., ob 11. uri dopoldne. Dnevni red je: 1. Poročilo davčnega odseka o zakonskem načrtu glede na olajšave pri hišnem razrednem davku (izdaj hišni davek), 2. Poročilo davčnega odseka o vladnem zakonskem načrtu glede na hišni davek.
—	Deželni zbori, kateri so dosedaj zborovali, so bili v torek, dne 3„ marca, zaključeni, ker že dahneš, v četrtek, dne 5. marca, začne zborovati državni zbor, — V koroškem deželnem zboru je edini slovenski poslanec Grafeuaiuer, dobro znan korenjak, krepko branil slovenske pravice. V več sejah se je oglašal k besedi in posebno povdarjal, kako nemška večina zlasti v gospodarskem oziru slovenski del dežele zanemarja, Nemci so mu sicer ugovarjali, a videlo se je posebno iz govorov njih voditeljev Metnica in Dobernika (ponemčena Slovenca), da je potrebna sprava med Slovenci in Nemci, Naši narodni nasprotniki vedno bolj uvidevajo, da morajo nas Slovence u-poštevati. — V kranjskem deželnem zboru se je sprejel deželni proračun za L 1914. Primanjkljaj se pokrije večinoma z dokladaani, a tako, da. je kmečko ljudstvo najmanj prizadeto. Liberalni poslanci so govorili pri razpravi tako neslano, da so bili nekateri kar od sej izključeni, drugim pa je moral deželni glavar večkrat dati ukor- V ponedeljek se je začela razprava o preosnovi .ljudskega Šolstva in povišanju u-čiteljskih plač. — V "goriškem deželnem zboru' so liberalni poslanci stavili predlog za izboljšanje učiteljskih plač. Predlog pa je propadel, ker se niti liberalci sami niso odločno zavzeli zanj. Liberalci svoje pristaše samo farbajo, poleg tega pa seveda pridno skrbijo, da bi se kmečkemu stanu naložili novi davki, — Istrski deželni zbor je razpuščen. Nove volitve so tudi že razpisane, in sicer voli splošna skupina dne 7. junija, morebitne ožje volitve )dne 14. juti.: kmečke občine dne tt9. junija, ožje volitve dne 26, junija; mesta in trgi dne 30. junija, ožje volitve dne 4. julija; (trgovska zbornica, ki voli dva poslanca*, dne 10. julija, in veleposestvo dne 17. julija, Čeprav so volitve še le razpisane za junij., se že vrše prav pridno (predpriprave. Laško bojno društvo „U-nione nazionale" dela s polnim parom, tudi socijalni demokratje se že prav pridno gibljejo, dočim se pa o kakem živahnem gibanju istrskih Slovencev in Hrvatov še prav taič ne sliši. Vsled raznih sleparstev, ki so se razkrila uprav v zadnjih dveh letih v gospodarstvu raznih občinskih zastopih, osobito mestnih, kjer so gospodarili Lahi z denarjem davkoplačevalcev ne samo lahkomiselno, temveč so si ž njim polnili svoje globoke žepe, se Lahi silno tresejo za svoje dosedanje posestno stanje. Pri tokratnih de-želnozborskili volitvah bo gospodujoči laški kliki precej hudo predlo, osobito v Pulju stoji upanje združenih Hrvatov in Slovencev na trdnih ileh. — Tudi tirolski deželni zbor je že razpuščen. Nove volitve se bodo začele dne 27. aprila In se končajo dne 12. maja.
—	Češko. Med češkimi Nemci so radi spravnih pogajanj s Cehi izbruhnili hudi prepiri. Liberalci so namreč po svojem zastopniku dr. Bachmannu na lastno pest izjavili, da se odslej ne bodo več udeleževali pogajanj. Nemškoradikalna stranka je radi tega izrekla liberalni stranki svoje ogorčenje. Radikalci so pa ob enem tudi izstopili iz nemške zveze. S tem je razbita edinost nemško-čeških poslancev, ob enem pa je padlo V. vodo tudi vse upanje, da bi se češko-nemški spor v bližnji bodočnosti poravnal. Listi tudi pijejo, da je vlada dajala nekaterim češkim strankam, posebno liberalni mladočeškii, razne podpore iz dispozicujskega (razpoložljivega) zaklalda. Položaj je nastal naenkrat skrajno napet. Češki agrarci grozijo, da bodo v državnem zboru svojo obstrukcijo zopet nadaljevali.
—	Hrvaško. V deželnem zboru (saboru) je načelnik stranke prava dr. Mile Starčevič v daljšem govoru napadal frankovsko pravaško strujo in dokar zoval, da se je Irankovska struja dala od bivših ma-žaronskih banov Čuvaja in Tomašiča podkupiti. Med frankovci in pristaši Mile Starčeviča' je prišlo radi tega do hudih spopadov. Politične razmere na Hrvaškem so res čudne. Pravaši se hijejo med seboj, koalicija se je zapisala Madžarom, a poslednji se pa
smejejo v pest in tiščijo hrvaški narod vedno bolj v; madžarske spone.
—	Ogrsko. Državni zbor sedaj mirneje zboruje. ker se opozicija sej le v malem številu udeležuje. Dne 2. marca se je govorilo tudi o znanem napadu na katoliško škbfijo v Debrecinu. Grol Poloniji je povdarjal, da so Rumuni vprizorili napad in naj se jih zato s tem kaznuje, da se spravna pogajanja med vlado in Rumuni sploh prekinejo. Rumuni so ta napad oldločno zavračali in povdarjali, da je nasilna ogrska. vlada sama zakrivila nesrečo, ker z vso silo zatira razvoj nemadžarskih narodnosti. 'Poslanec manjšine Rakiovski je v svojem govoru obdolžil vlado, da je neki "banki, v kateri imajo besedo vladni možje in poslanci, nakazala do sedaj letno 1,140.000 K podpore. Po novi pogodbi pa dobi ta bajnka („Ad-ria") celo 5,500.000 K podpore. Tako gospodarijo liberalci na Ogrskem z denarjem ubogih davkoplačevalcev.
—	Italija. List „Agenzia Štefani"' poroča iz Bengazija v Tripolisu, da so Lahi dne 28. februarja t. ■ 1. pod poveljstvom generala Ameglia napadli sovražnikovo taborišče Ešlejdima, Sovražnika, 2500 mož, sta napadli dve koloni. Mešana kolona, ki jo 5e vodil Meomartini, je prodirala po ravnini, druga kolona je pa po gričih prodirajla. Sovražnikova artileri-ja je otvorila boj, a izstrelila je le nekaj strelov. Sovražnik se je pripravil za obrambo na ekslejdims-kih gričih, a na napad od dveh strani ni bil pripravljen in je v paniki zbežal. Lahi so izgubili 2 mrtva in 14 ranjencev, sovražnik je izgubil 235 mrtvih in več sto ranjencev. Lahi so zažgali dva iabora in so zarubili veliko orožja. Iz tega se vidi, da še Lahi vedno niso gospodarji v Tripolisu.
—	Francosko. Katoličani so si na zborovanju dne 128, februarja ustanovili novo politično stranko, katera se bo razvila po celem Francoskem in ima namen pridobiti katoliški cerkvi zopet potrebno svobodo. Stranka se bo udeležila tudi prihodnjih držav-nozborskih volitev in sicer po vzorcu katoliške stranke v Italiji, da bodo podpirali kandidate, ki se bodo zavezali, da ne bodo delovali proti načelom katoliške cerkve. Na čelu i nove stranke stoji več odličnih mož, med njimi celo več grofov in škofov.
—	Portugalsko. V tej deželi se bo razglasilo splošno pomiloščenje političnih jetnikov. V državnem zboru je namreč v razpravi vladni predlog, da se vse kaznjence, ki so radi političnih prestopkov zapreti, spusti na prosto. V Lisaboni je strašna podzemska ječa, imenovana „Penitenciaria."! V to 5ečo so vrgli vse one odločne katoličane, ki so se borili proti liberalni strajhovladi. Jetniki se po vrvi spuščajo v globočino. Noben žarek solnca, ne svetlobe ne vidijo ves čas svoje kazni.1 Večina teh rpvožev oslepi in rano umrje.
—	Mehika. Prekucuhi so pri postaji Lima spustili vojaški vlak v zrak. Cel vlak je bil- razdejan» 55 častnikov in vojakov ter več drugih oseb je ubitih. Prekucuhi so streljali tudi na osebni vlak, ki je sledil ponesrečenemu vlaku na drugem tiru.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
8.	Nedelja. 2. postna. Janez od Boga.
Nedeljski evangelij: Jezus se na gori izpremeai. Mat. 17, 1-9
9.	Pondeljek. Frančiška Rim.
10.	Torek. 40 mučenceT.	«.
11.	Sreda. Heraklij, m.
12.	Četrtek. Gregor I.
13.	Petek. Rozina, vd.
14.	Sobota. Matilda, k.
*	Cenjenim naročnikom „Slov. Gospodarja"! V
tiskarni se je z delom zopet začelo. Od zdaj zanaprej bo naš list zopet redno prihajal v navadnem obsegu. Svojim cenj. naročnikom se zahvaljujemo, da so "meli za Časa stavke v tiskarni z nami potrpljenje. Mnogi naročniki še za 1. 1913 niso poravnali naročnine. Te prosimo, da nam naročnino pošljejo najpozneje do 15. marca t. 1. Kdor do tega časa nebo plačal lista, se mu ho list takoj ustavil. Stroški za list se ogromni, zato pa lista tudi ne moremo pošiljati zastonj. Sicer pa je list tudi silno poceni. Ni ga kmalu lista, ki bi stal 4 K na leto in bi obsegal 12 strani! Kdor si list na novo naroči in ne pošlje obenem naročnine, dobi na ogled samo 2 številki. Potem se list ne pošlje več. Svoje prijatelje prosimo, da zdaj začnejo pridno agitirati za „Slovenskega Gospodarja", da naš list pride v vsako slovensko kmečko hišo!
UpravniŠtvo.
*	f Kardinal dr. Kačtaler. V noči od petka na soboto ob 11» uri je v, Solnogradu mirno v Gospodu zaspal kardinal rimskokatoliške cerkve, knezonad-škof solnograški, dr. Kačtaler, v visoki starosti 82 let. Rojen je bil leta 1832 v Hippachu pri Briksenu na Tirolskem kot sin ljudskošolskega učitelja. V Solnogradu je dovršil gimnazijo z odliko, nakar je stopil v bogoslovje, katero je istotako dovršil z naj1--boljšim vspehom ter bil leta 1856 posvečen'za magni-ka. Kot kaplan je pastiroval le kratko časa na deželi. Imenovan je bil kmalu za podravnatelja solnogra-ške bogoslovnice, leta 1862 je postal doktor bogoslovja in je bil imenovan za profesorja na inomoškem vseučilišču. Sest let pozneje, leta <1880, je bil poklican v stolni kapitel, bil dve leti' pozneje imenovan za ravnatelja bogoslovnice, leta 1891 za pomožnega Škb-fa, leto pozneje za stolnega proštaj' in dne 10. maja 1900 za knezonadškofa solnograškega. Tri leta pozneje je postal kardinal rimsko-katoliške cerkve in
se je kot tak udeležil izvolitve sedanjega papeža Pij-
ja X. Rajni kardinal je bil dobrega in plemenitega srca. LjUbeznjivo in ljudomilo se je vedel napram vsakomur in nobenega ni odpustil, ne da bi mu dal na pot tolažilno in prijazno besedo. Njegovi duhovniki so ga ljubili kot svojega očeta. 'V torek predpol-dne je bil pokopan cerkvieni dostojalnsrtjvenik, čegar življenje je bila nepretrgana nit skrbi zal dobrobit cerkve in ljudstva. Za njim žaluje obširna solnogra-ška nadškoiija, h kateri ^pripajda tudi naša la,vantin-ska vladikovina. Učeni, pobožni in požrtvovalni sin in knez katoliške cerkve naj počiva, v miru!
*	Pre vzvišeni knezoškoi dr. Mihael Napotnik se je udeležil pogreba kardinala Kačtalerja v soluu-
gl adU* iz šole. Na dekliški štirirazredni ljudski šoli v Slov. Bistrici je razpisano mesto definitilvne (stalne) učiteljice. Prošnje do 15, marca. Razpisano je tudi mesto nadučitelja na slovenski 'okoliški šob v Ptuju. Prošnje do 12. marca. Obe šoli ste v II. plačilnem razredu.
*	Osebna vest. Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. 701etnico svoje starosti je obhajal ob veliki slovesnosti v krogu sosednih gg. duhovnikov v ponedeljek, -dne l(j. iebruarja, tukajšnji upokojeni župnik, velezaslužni g. Edvard Janžek, Se na. mnoga leta!
*	Veličastna zmaga. Naši pristaši so v mariborski okolici priborili naši stranki zopet lepo zmago. Pri občinskih volitvah v Pivoli pri Hočah so zmagali našinci po hudem boju v vseh treh razredih, kljub temu, da so mariborski in okoliški nemš-kutarji napeli vse sile, Ha bi spravili svoje vi odbor. V naših vrstah vlada živahno delovanje, mi zmagujemo ! Slava zalednim; možem ob pobočju našega, Pohorja! .. .... x.,
*	Wastian radi tatvine. 'Zadnji petek je izročil deželni zbor mariborskega' nemškega poslanca War stiana okrajnemu sodišču v Gradcu, ki ga zasleduje zaradi tatvine po § 460.
*	Deželni zbor štajerski. Končno poročilo o zasedanju deželnega zbora se nahaja na zadnji strani,
*	Osebno-dohodninski davek. Danes smo začeli prinašati „Navodilo glede osebno-dohodninskega davka" izpod peresa poslanca Pišeka. Opozarjamo one, ki so prizadete glefde tega davka, da si številke, v katerih bo ta spis., shranijo.
*	Brezobrestna posojila. Posl.Terglav je posredoval radi brezobrestnih posojil vinogradnikom, ki se bodo dala prošnjikom, koji so vložili prošnje na visoko namestnijo v zadnjih letih. Na prošnje, ki so se vložile 1. 1913, se bo oziralo v prihodnje. Umestno pa je,-iste ponoviti.. — Brezobrestna posojila so se letos zopet po večletnem odmoru nakazala vinogradnikom.V poštev je prišlo 185t posesinikbv, ki so vložili svoje prošnje že leta 1910. 'Ti dobijo sedaj posojila v znesku 69.400 K in sicer 'jih dobi v posameznih okrajih: Brežice 9 posestnikov, Kozje 11, Sevnica 11, Šmarje 8, Konjice 8, Maribor 14, Slovt. Bistrica 4, Ptuj 23, Rogatec 14, Ormož 33, Ljutomer 11, Gornja Ragona 24, <Lipnica 12, Arnož 2, Radgona 1, — Poslanci S. K. Z. so zopet intervenirali pri grofu Claryju, c. kr. namestniku, in grofu Attemsu, deželnemu odborn/ikju, da se hitro izplača cela svota 200.000 K za leto 1914, katera je bila obljubljena pri pogajanjih v predjesenskem 'zasedanju.
*	Liilieralna vsiljivost. Iz Ptuja se nam piše: Veliko iztisov „Narotoega Lista" so poslali v ptujski okraj. Dobili so ga tudi naši pristaši. Svetujemo, da ga vsi vrnejo. Pri vseh občinskih volitvah, ki so se vršile zadnji čas v ptujskem okraju, so štajerčijanci in naprednjaki, oziroma slogaši, složno delali zoper nas. Ker so ti ljudje povsod zoper nas, zato proč z njihovim listom! Ptujskim liberalnim advokatom pa povemo, da nam je znan slogaš, ki je štajerčijancu nasvetoval nemškega advokata. Tako se ravnajo ti narodnjaki po geslu: Svoji k svojim!
*	Baharija. „Stajerc" se v zadnji številki bije ob svojo denarnico, češ: „Mi smo mi, vsi listi pa. ki so bili proti nam ustanovljeni, so ali že v krtovi dežel; ali pa na poti v njo. Uboga, napihujoča se žaba, pazi, da ne boš počila! Potem bi se še-le pokazalo, kako je s tvojimi notranjimi predali, v katerih je v resnici velika praznota in ostuden smrad. Vkljub svojim slavnim „15.000" bi bil že davno poginil v ptujski mlakuži, ker vsi tvoji častitljivi petnujsttisočeri „na-t si" te ne bi mogli „potisniti" na vrh, če ne b' venomer „pot'skala" Sudmarka z velikimi mesečnimi prispevki, ki ti jih „stiska" v roke. Judežev denar, namenjen za prodajo slovenskega naroda! V rešnici „giitna krota"!
*	Korajža liberalcev ali pred Nemci in nemšku-tarji se skrijejo liberalni „narodnjaki" za peč, pač pa z volilno gorjačo nad „klerikalne" Slovence. Iz Šoštanja se nam poroča: Med glavne stebre liberalne stranke na Štajerskem se prišteva s ponosom Šoštanj z okolico. Ta steber se je pa zadnji čas začel nekaj krliati. Pred nedavnim časom se je posrečilo pristašem S. K, Z., izviti iz rok liberalcem občino Topol-šico, dasiravno so napeli liberalci vse sile, da bi rešili prvi razred. Poslali so učitelja Koropca iz Šoštanja volit za slavnozna.no Soštanjsko posojilnico in alarmilali dr. Vrečka iz Celja, da je prišel osebno gasit, hočem reči volit, a zaman. Upravičeno smo u-pali, da bodo tudi v Šoštanju sainem nastopali pri občinskih volitvah z isto gorečnostjo proti nemšku-tarjem kakor v okolici proti slovenskim bratom. Pa glej, kaj se je zgodilo? Prepustili so našim narodnim nasprotnikom vse 3 razrede brez vsakega boja: niso se brigali za imenik, in tudi volitev se niso udeleži-
li, In kdo je sedaj kriv, da imajo občino zopet Nemci? „Slovenski JNarod" pravi, da duhovščina ni porabila „svojega upiiva". Ali se uouo ¿»osta^jca-.ni sann smejali, ko uouo to urali! bodtanj, pa duhovniški up-iiv i oaj venuar boštanjčani niso „nierikulci", ampak oulociii pristaši iNarouno-juupredne stranišči, ivi i.c po-treuUjejO voustva uunovuiKOV, oe ui se noten boštauj-čani puorigati za volitve, bi morali že sami začeti, saj oi tudi ne jemali „klerikalcev" za ka.uuiuuie, sieu-njjn m pa uunovščmi3 kolikor voli v mesta, lot ostalo samo še to delo3 da volijo napredne kajidiuate, —Toliko za sedaj v pouk in odgovor, blednjic vam pa-pri-porocamo," kadar modo kake volitve v okoLci, kapitulirajte še takrat, kakor ste kapitulirali v boštanju,
*	ouuieimca slovenskiii vojvod. Dne 18. t. m. bo minulo ouu let, odkar je bil hausuurš.u vladar Lr-nesl /.eieziii na uosposvetskem prestolu slovesno u-stolicen za slovenskega vojvodo Koroške. Obredi so vsujvuinur znani iz šoiskili beril, Niso pu znam pravni pomeni teh ooredov za Slovence, izmed vseh av-str,jSKih, najbrž ceio izmed vseh evropskih narodov, se edini blovenci moremo ponašati, da so naši pra-ueuje na Koroškem nastavljali in zaprisegah svoje vladarje po narod^o-kmečkem običaju in v našem slovenskem jeziku. Ud kdaj izvira ta običaj, se veuno ni dognaiio. ivekateri zgodovinarji ga pripisujejo koroškemu vojvodu Ingu, ki je kot pokristjaiijen vladar hotel na ta načai odlikovati kmete, ki so med plemiči sprejeli krščansko vero. Zgodovinsko dejstvo je, da so izza .najstarejše slovenske prošlosti do 15, stoletja na Krnskem gradu in na Uosposvetskem polju naši slovenski predniki ustoličev.ali svoje kneze v slovenskem jeziku. Ako se tudi ne oziramo na pravni pomen obredov, ki so jih morda bavarski knezi uvedli iz samopašnih namenov, da izkoristijo slovenske kmete proti puntarskemu plemstvu, zu nas je le važno, da so se ooredi vršili v slovenskem jeziku. Na ta način ustoličeni knez je postal pravi slovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvaren le slovensko, Zgodovinar Umrest piš»e, da se je to zgodilo zato, ker je bda^Koroška prava slovenska dežela. Sicer se je tudi pp vojvodu Erjiestu železnemu dolgo časa zdrževai oDičaj, le izvrševal se ni več natančno. Slovenski koroški stanovi so tudi od njegovega naslednika Friderika LIL zahtevali, da se podvrže slovesnemu ustoličenju, le na opetovane proš-do 1, 1728 so deželni stanovi trdovratno zahteval., da nje so mu prizanesli. Tudi od naslednikov Friderika so se morali dati ustoličiti, Četudi le na površni način, ker se niso mogli naučiti slovenskih obredov in priseg. Deželni stanovi so nagiašah, da bi opustitev ceremonij ne mogli zagovarjati napram svojim potomcem. Kaj pa danes nasledniki tako ponos iiiii biu t C-«*-skih deželnih stanov? To je koroški deželni odbor. Kaj bi pač ta storil, ako bi oe uoteli obnoviti slovenski obredi na Uosposvetskem polju? irOnemčeno je torišče najslavnejše slovenske zgodovine. Kjer so knezi in vladarji slovesno pred tisoči plemstva in kmetov govorili in prisegali v slovenskem jeziku, tam ua-nes ni slišati slovenske besede iz ust domačina. Deželni odbor kot .čuvaj starodavnih slovenskih pravic jo ogradil knežji prestol z železjem, nad vhodom pa dal napraviti zasmehovalni nemški napis.
*	Stoletnica največjega sinu. Hrvaške m gotovo tudi največjega moža med Jugoslovani, znatnega celemu svetu, Škofa Josipa Jurija btrossmayerja, se bo slavila prihodnje leúo. btrossmayer je bil rojen leta 1815 v Usieku. Uotovo bodo Hrvati stoletnico kar najslovesnejše obhajali in se jim bomo tudi Slovenci po svojih skromnih močeh pridružili.
" Zakaj koroški Slovenci propadajo? Dasiravno naše organizacije pridno skroijor da bi se koroški Slovenci utrdili na. svoji zemlji ni se vrlo deluje na političnem izobraževalnem in gospodarskem ^»olju, vendar .se opazuje, da slovenski živelj na Korošr kem polagoma nazaduje, To je povdarjal v nekem govoru dr. Rožič m je tudi omenjal Vzroke propadanja. Ti vzroki so poučni tudi za nas štajerske Slovence in menda ne bo škbdovaio, ajko jih omenimo. Dr. Rožič pravi: Plemensko, gospodarsko, numerič-no koroški Slovenci nazadujejOj .nazadujejo pa pov-< sod tam najbolj, kjer se je ljudstvo udalo alkoholu. \Alkphol je ikriv, da je v ljudstvu ' 'premalo odporne Sile, premalo narodne zavesti. Vzroki nazadovanja koroških . Slovencev so razni: gospodarski, narodni, politični — glavni vzrok je pa gospodarska, politična oremoč Nemcev in posledica tega,, da se čutijo koroški Slovenci majhne, da jim manjka poguma, odločnosti, narodne odporne sile. Zato je treba zanimanja), sočustvovanja, požrtvovalnosti, celokupnega slovenskega naroda,. Povdarjal je velik pomen volilne geometrije za Nemce, povdarjal izgubo in krivico, ki se godi Slovencem po tej Molilni geometriji. Nemcem so na razpolago vsa sredstva; razpolagajo z velikim kapitalom, pomafea jim vlada, državne in deželne oblasti. Slovencem pa dela ravno vlada največje krivice. Se je čas, da se reši koroške Slovence, treba je, v prvi vrsti, da pridejo zlasti oni do spoznanja in prepričanja, M so v ta namen izvoljeni, da se mora boriti za narodne pravice. Sredstev, da se reši to vprašanje — „koroško vprašanje" — je mnogo, a prvo in neobhodno potrebno je, da nastopi z vso resnobo in mogočnostjo — slovenska delegacija (drž. poslanci). S. L, S. se pridno zavzema za Korošce.
*	Dežela, kjer žganja ne marajo. Ta čudna dežela je Norveška. Od leta 1894 imajo tam rlržavno postavo,: ki daje občinam pravico, odločiti, ali se naj v občini kuha in toči žganje ali he. Vsaka; oseba
moškega ah ženskega spola, ki je stara 25 let, ima pravico glasovati. Odločitev velja za pet let. Pred kratkim se 'je zopet vršilo na Norveškem tako glasovanje. Vspeli je ta: 1. Na deželi ni niti ene občine, kjer bi se smelo (delati in točiti žganje. 2. V 23 mestih se je šlo za to, da se. točenje žganja prepove, poprej je bilo namreč dovoljeno; v 15 mestih je zdaj1 šnops propadel, v 8 so še zmagali prijatelji šnopsa. 3» V treh mestih Se je šlo za to, da se šnops dovoli, kjer prej ni bil dovoljen. A pametni Norvežani so odločili: ne! Tam so že zdavna spoznali tega sovražnika ljudske sreče in zdravjaj. Žganj&rske kotle so Norvežani že prej sami odpravili. Kje smo še pa mi! Naši občinski odbori, naj si bodo katerekoli'stranke, nimajo korajže, da bi se uprli proti novim šnopsar-nam in gostilnam. Qe glavarstvo vpraša občino za mnenje, občinski očetje , navadno slepo prikimajo. In naši domači kotli! Vse povsod vidimo na deželi napise na hišah: N. N., lastnik kotla,. Žganjarski kotli in šnopsarne so znamenja naše globoke teme in zaostalosti. Dokler bo šnops v, deželi, je zastonj vse delo in upanje, da se zboljšajo naše razmere. Vsako šnopsu vdano ljudstvo ;je surovo, zabito, zapravljivo, si koplje samo svoj grob. — Sveta vojska.
*	Španski kralj za kmetijstvo. Listi poročajo, da je španski kralj dal natisniti za 25.000 frankov malih knjižic, ki govorijo o gospodarstvu, in te knjižice potem ukazal razdeliti med ljudstvo.
*	Dvoletna vojaška služba. Z ozirom/ na prihodnje nabore bodi • omenjeno, da se mora vsakdo, ki hoče biti deležen le dvoletne vojaške službe, za 'to o-iajšavo pravočasno zgliasiti, najkasneje pa pri na boru. Kdor to zglasitev opusti, ta izgubi tudi pravi co do dvoletne službe in mora služiti tri leta. — Ke-daj se bodo pri nas vršili nabori, še ni • natančno določeno.
*	Orožne vaje — tudi po zimi. Ker je «Rusija zvišala Število svojega vojaštva, bodo Nemci rezerviste tudi po zimi klicali k vajam, da tako pomnože svoje mirovno stanje. Enako nameravajo orožne vaje po zimi vpeljati tudi pri nas, morda že letos.
*	Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikajiskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu. Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih držav!ah;j in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa /tudi ni upalnja, da bi se položaj kaj kmalu 'izboljšal. Komisija na Ellis-Islan-du brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi ter se boje, da še domačiinom kmalu ne bo dosti 'kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more o-stati na, rodni grudi, bodisi vsled slabe, nerodovitne zemlje, ali iz 'drugih upravičenih vzrokov, naj, se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v Bosni mnogo dobre in rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši, kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki, ki jim ni vstrajati doma,. zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen že naprosila razne osebe in družbe • v Bosni, da nam ti gredo na roko pri nakupu zemljijšč. Dobili 'smo tudi povoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, se naj obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, I. nadstropje. (Glavna mitnica.) Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja — brezplačno.
*	Letošnja oziinina kaže na sploh jako dobro. Sioer je bila zima do sedaj precej mrzla, a ozimna žita so bila lepo pod snežno ode^o, ki jih je obvarovala mrzlote. Le redkoma poročajo o ppmrznenju v letošnji zimi. Posebno dobro stoji ozimna pšenica in rž v Severni Ameriki, jako ugodna poročila prihajajo tudi iz Rusije, enako iz Nemčije in iz Angleškega. Balkan ima letos dobra ozimna žita, kar seveda pride: bolj za ondotne države, kot za sv/etovno trgovino, v račun. Pri nas je žitno stanje' do sedaj ugodno. Par izjem seveda ne prilde v raičun. Kakor do sedaj kaže, lahko računimo na ugodno prihodnjo žetev, seveda ako ne pridejo vmes kake posebne uime, ki bi setve pokončale.
*	Cene usnja — so padle. 'Usnjarski kartel na Dunaju je sklenil znižati cene podplatom precej izdatno.
*	Žitne, cene zadnjega tedna., V žadnjevn tednu so cene pšenice deloma poskočile, po rži se manj po-prašuje, ker ržena moka nima posebno dosti odjemalcev. ' Cene budimpeštanskega trga šo bile sledeče: pšenica K 12.03 do 12.33, rž K 9.14 do 9.41, ječmen K 6.75 do 7.25, oves K 7.71 do 7.81, koruza K 6.69 do 6,.77. Cene so za 50 kg. — Tudi cene na dunajskem trgu so tekoro enake onim vi Budimpešti.
Drevo izredne debelosti. Ob potu1 iz Dola na Straški hrib stoji starodaven kostanj, katerega deblo obsega 12 metrov in se v njegovi votlini srednjevelik človek lahko pošteno vzlekne, Ako bi mu bila oblika primerna, bi bilo to orjaško drevo, da ne kmalu takega.
*	Tri starke zgorele. Mestna ubožnica v mestu Danclg je zgorela, Tri uboge starke v starosti 82, 84 in 87 let so zgorele in so našli po VonČ^em
ru le ožgane kosti.
*	Dinamit ubil delavca. Prijatelj mm poroča iz Zagorja ob Savi. V soboto oVrog 10. nrp dopoldne se je dogodila v kamnolomu g. Birolln, velika nesreča, ki je zahtevala 2 človeški žrtvi. Delavca Glavač Lenart in Sajovee Blaž sta izstreljevala skale z di-namitom. Pri tem pa sta, kakor se splošno sodi, prišla na neko nekaj dni staro duplino, iz katere baje ni bil dinamit popolnoma izstreljen, ter ondi zopet naprej vrtala. Naenkrat pa se je vžgal dozdevno prej ostali kos dinamita ter obadva delavca vrgel kar-
ke 4 metre visoko v zrak. Delavec Glavač, ki zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok, je ostal na i.ca mesta mrtev in ves razmesarjen. Drugi delavec Sa-jovec je sicer ostal še živ, toda tudi ta je zelo poškodovan; zlomljena mu je ena roka in poškodovane i-raa oči, da ne bo nikdar več videl. Vsekakor bi bilo priporočati pri rabi dinamita malo več pozornosti.
*	Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: po 5 K: Jurkovič Martin, dekan, Lov-rec Andrej, kaplan; 4 K: učiteljica lvančič Nina; 3 K: kaplan Kos Mihael; po 2 K: tržan Dijak Fric, veleposestnica Marija Postružnik, šolski ravnatelj Robič Janez, učiteljica Roblč Julija-na, trgovec Seršen Franc, odvetnik dr. Stajnko, učiteljica Wess-ner Josipina; po 1 K: podobar in kamnosek Jakob Golobič, u-čiteljia Ilerzog Leonida, lončar Kociper M., trg. sotrudnik Gust. Ozmec, čevljar Ozmec Franc, solicitator Fr. Pajnhart, tržan Jakob Rajh, kaplan Rezman A., klobučarica Ana Robek, uradnik Roman Ročk, briveč Veselic Pero, trgovec Vršič Srečko, učitelj Zacherl Fran; 42 v: učitelj Venigerholc Miroslav; 40 v: učit. Miki Ciril; vsi v Ljutomeru; Zacherl Minka, učitel(ica pri Sv. Križu, 1 K; Rakovec A., gostilničar na Podgradju, 1 K; nabral na dvojni gostiji Dunaj-Slavič in Slavič-Ivanjšič na Kamenšča-ku K 10.52; na gostiji Trstenjak-Brunčič na Krapji K 2.50; dr. Medved 20 K; gostje na gostiji Lešnik-Horvat 8 K; gostje na gostiji Vinko Lončarič in Jul. Kocjan 15 K; gostje na zlati gostiji Franca in Frančiške Strniša 9 K; kaplan Trinkaus 5 K; kaplan Franc Spindler 5 K; dr.. Ivan Mlakar, stolni dekan, 200 K; kaplan Gorjup Peter 5 K; profesor dr. Leop. Poljanec 5 K. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero: Bog plati!
*	Javna zahvala. Zavod šolskih sester v Mariboru si šteje v prijetno dolžnost, se tem potom očitno zahvaliti slavnemu mariborskemu prebivalstvu za nepričakovano naklonjenost, s katero je iznenadilo sestre, ki so nedavno prosile miloščine za dobrodelne namene zavoda in šole. Vsak dar, vsako tudi najne-znatnejšo žrtev iz prave krščanske ljubezni naj ljubi Bog blagim darovalcem bogato poplača tu in v večnosti!
*	Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za lysoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Pe-traschgasse 4.
*	Za »pomladne setve in okapavine ' je najboljše gnojilo Tomaževa žlindra, če hočemo doseči obilen sad. Opozarjamo na današnji inserat Tomaževe žlindre.
Na delo za „Slov. Stražo!"
Š ajerski Slovenci! Razširimo svoje obrambno društvo »Slov. Stražo«! »Straža« je že veliko storila za štajerske Slovence, osobito v zadnjem času, pa še ni našla na štajerskem dovolj zanimanja in podpore. Koliko je še krajev v naši deželi, kjer ni nobene podružnice »Slov. Straže« pa bi lahko bila in bi tudi morala biti. Štajerski Slovenci, p o^lavimo 500 letnico ustoličena koroških vojvod z ustanovitjo nov-h podružnic našega obrambnega društva. V proslavo 500letnice najminj 50 nov.h podružnic!
Mariborski okraj.
m Maribor. V soboto je v mariborski bolnišnici umrl _ gostilničar „pri grozdu", g. V. Spaček.
m Maribor. Naši mestni očetje, ki se posebno odlikuoejo po sovraštvu do Slovencev, „dobro" gospodarijo. Mestni proračun za leto 1914 izkazuje 66.972 K 81 vt primanjkljaja.
m Sv. Peter pri Mariboru. (Razne novice.) Naš prejšnji kaplan, č. g. Martin Tomažič, leži amrtno bolan v radgonski bolnišnici, Pretečem teden so ga sprevideli. Gg. kolegom in sobratom ter vsem znancem se priporoča v molitev. — G. Jožel Lorber, naš priljubljeni in Čislani župan, obhaja te dni svoj srebrni jubilej cerkvenega ključarstva. Za 251etnico mu je poslal preč. kn.-šk. urad kaj laskavo in dobrohotno pohvalno pismo. Naznanilo se je to že v cerkvi, a slovesnost se bo obhajala še-le po Veliki noči. Mož, zvest veri, domovini in cesarju, je vreden, da se ga časti. — Na mnoga in srečna leta!
m Pivola pri Hočah. Naše občinske volitve so se vršile v lepem redu, dasiravno so si nemškutarji toliko prizadevali, razdreti našo slogo. Oskrbnik graščine Hausampaher se je tudi veliko trudil pri svojih podložnih, da bi volili z nasprotno stranko. Radi borovih vej in strucov se je žal marsikateri dober Slovenec dal zvoditi. Tudi pri neki pobožni vdovi so dobili nasprotniki pooblastilo, ker se je zbala graščinske komande. Tudi učitelj Gatti si je mnogo prizadeval, čeravno ga naša občina popolnoma nič ne briga. Pri gospej Radanovič je zberačil pooblastilo, a ker še mož živi, je bilo pooblastilo zavrnjeno. Zelo žalosten pa je bil krčmar Koren, ker ni mogel dati posili-nemcem svoje štimce. Izvoljeni so sledeči možje- za odbornike: Lebe Franc (župan), Trnjak Franc, Reč-nik Janez, Breznik J., Krebs Jožef, Šunko Jurij, Gra-š č Miha, Peteršič J. in Visočnik Janez. Za namestnike pa: Rračko Andrej, Predan Fr., Lodinek J., Gorjup J., Fric Janez in Koren Štefan. Boj se ie vršil skoro „na nož". Naši so imeli v III. razredu 24, v II. 10 in v I. 4 glasove. Nasprotniki v TU. 17, v II. 9 in v I. 3 glasove. Nemškutarji so se pred vo-Iitvijo veselili zmage, mi se je pa velselimo sedaj in kličemo: Pivola je bila in bo ostala slovenska občina, "Živijo!
Ptujski okraj.
p Sv. Andraž v Slov. gor. Predpustna veselica, katero je priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo, je sijajno uspela. Domači pevski zbor pod vodstvom gosp. organistaDomajnka, je častno rešil svojo nalogo. Prav krej)ko je udarjal tamburtiški zbor od Sv, Antona. Zraven domačih govornikov je nastopil g. Polanec od Sv, Ahtona. Burka: „Dva gluha" se je prav dobro obnesla. Katoliško slovensko iz-
obraževalno društvo naj nam še večkrat priredi tako prijetno in veselo zabavo.
p Sv. Andraž v Slov. gor. Tukaj je bilo letošnji predpust poročenih 10 parov, neveste večina iz Marijine družbe. Vsem novopordče.nim obilo sreče!
p Sv. Urban nad Ptujem. Gospodarsko bralno društvo je imelo dne 22, februarja v gostilni g. Ant. Klemenčiča predpustno veselico, katera se je prav sijajno obnesla.
p Sv. Križ pri Slatini. Naše polit čno društvo je imelo pretečeno nedeljo dne 1. marca pod vodstvom župana Roškarja svoj občni zbor. Kot govornik je nastopil urednik Fr. Žebot iz Maribora. Našim poslancem se ie1 izreklo popolno zaupanje. Ogoi-čenje pa se je izreklo liberalni stranki, ki se je izrazila zoper obrtne olajšave na kmetih. — V nedeljo, dne 1. marca, smo Imeli volitev župana. Izvoljen je zopet vrli dosedanji župan g. Smole. Svetovalci so tudi sami našinci. Nek liberulcek, ki pa še niti 24 let nima, se je trudil, zanesti med naše može razdor, a jo je po-bteno skupil.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo, dne 1. marca, je imelo naše Bralno društvo svoj občni zbor v šoli. Novi odbor je sestavljen tako-le: Predsednik Štu-3iec Franc; podpredsednik Horvat Franc; tajnik Košar Ivan; blagajnik Golnar Ivan; knjižničar Kocbek Valentin; odbornika Jaušovec Janez in Plaveč Alojz. Kakor je iz sedanjega odbora razvidno, bo društvo tudi za naprej hodilo vedno le po začrtani poti, kakor dosedaj.
1 Št. Jurij ob Sčavnici. Umrl je v torek, dno 3. marca zjutraj dr. Ivan Klobasa. N. p. v m.!
1 Kupetinci pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Tukaj je dne 29. prosinca umrla 681etna Marija Horvat. Rajna je bila priljubljena d^leč na okoli. Naj v miru počiva!
Slovenjgraški okraj.
s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Dne 1. marca je tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo imelo svoj redni občni zbor, kateri pa je bil nepričakovano dobro obiskan. Govoril je naš organist Fr, CeriČ, Izvolil se je novi odbor in pristopilo je lepo število novih udov.. Veliko škode je društvo prestalo lansko leto; zato pa se je letos še bolj oživelo.
s Remšnik. Tukaj se bode obhajal sv. misijon pod vodstvom čč. gg.; misijonarjev od sv. Jožefa pri Celju od 14.—22. marca t. 1.
s Muta. Veselica se je obnesla na pustno nedeljo jako lepo. Prostorna gledališka soba je bila polna naših okoličanov. Tudi Marenberžani so nas posetili v lepem številu. Naša vrla dekleta so uprizorila: „Ve-stalko" tako dobro, kakor smo od njih že navajeni. Igro so povzdignili rimski kostumi, ki iih je drage volje posodilo Dramatično društvo v Mariboru, Fantje pa so skrbeli za smeh, ker so igrali: „Poštnoskrivnost".
Konjiški okraj.
k Zreče. Tukajšnja podružnica društva Slovenska Straža je 122. februarja imela občni zbor. Culi smo, da šteje okoli 70 društvenikov. V minulem letu se je nabralo prispevkov okoli 120 K; poročilo omenja pohvalno tudi zbirke pri svatbah. Govornik iz sosedstva obravnaval je vzgojni pomen društva ter nas vzpodbujal k vstrajnosti in požrtvovalnosti. Pevski zbor spremljal je glasovir. Dekleta so uprizorila Šalo-igro. Vse se je vršilo pohvale vredno,
k Bohorina pri ZrefČah, Tu je umrla mladenka Matilda Kovše, članica Marijine družbe, iz domoljubne hiše. Svetila ji večna luč!
Celjski okraj.
c Celje. Z 10. marcom se prične zopet redna avtomobilna vožnja med Celjem in Ljubljano ter obratno, in sicer: 1. fOdliod iz Celja ob 6'/z uri zjutraj, prihod v Ljubljano ob 9% uri dopoldne; 2, odhod iz Celja ob 254 uri popoldan, prihod v Ljubljano ob 5'/i uri popoldne ter ravno enaka vožnja iz Ljubljane proti Celju ob istem času.
c Savinjska dolina. D.ne 2. marca je bilo v deželni zbornici dovoljeno posojilo mestu Gradec—Maribor v znesku 7,000.000 K, za napravo elektrike, katero namerava po jako nizkih cenah oddajati tudi občinam na Spodnjem Štajerskem, Tovarna se bo že letos pričela graditi nad Mariborom ob Dravi, Opozarja se županstva na Spodnjem Štajerskem, da ne sklepajo sedaj z zasebnimi podjetniki pikakšnih pogodb ter naj počakajo do zgotovljenja omenjene tovarne.
c Gomilsko. Pustna veselica, katero je priredilo Bralno društvo dne 22. svečana, je vkljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Prav posebno h\*alo pa izreka Bralno društvo vrlim Braslovčanom, ki so se v ogromnem številu odzvali našemu povabilu.
c St. Jur ob Taboru. Umrla je dno 20. m. m. po večletnem bolelianju Frančiška IlanžiČ v Ojstriški vasi. Žalujočemu možu, našemu uglednemu somišljeniku, in njegovi rodbini, v kateri je tudi rajne sin, Č. g. bogoslovec Ivan HanžiČ v Mariboru, naše srčno sožalje 1
c Ilečica ob Savinji. V nedeljo, dne 22. februarja 1914 se je poročil tukajšnji pekovski mojster in trgovec g. Ivan Faganel z Nežiko Plesnikovo iz u-gledne, posebno ljubiteljem naših gora, „turistom", dobro znane vrle hiše v Logarjevi dolini. Bila srečna! Za Slovensko Stražo darovala ssta dva svata znesek 5 K.
c Dramlje. Meseca januarja se je poročil vrli fant (naš pristaš) g. Franc Kožuh, z gdč. Lizo Lamut iz Konjic. Na gostiji se tudi ni zabilo na Slovensko Stražo. Obilo sreče!
c Mestinje. Poročil se ie dne 11. februarja vrl mladenič Jeseni;o Rok z gdč. Nežo Sel go iz Zibike. Obilo sreče!
c Šmiklavž nad Laškim. Na pustno nedeljo so se vrlo dobro izkazale naše mladenke v igri: „Lur-Ška. pastirica". Težavne vloge so rešile na splošno zadovoljnost. Marsikateremu gledalcu' so se poiskrile v očeh solze ginjenja. Naj jim bo na tem mestu izrečena zahvala za obilen trud! Obisk je bil nepričakovano Številen in zato tudi blagajnik zadovoljen'.
Brežiški okraj.
b Brežice. Dne 25. prosinca je naše Izobraževalno društvo priredilo gledališko predstavo: „Skriven zaklad" in nato zelo zanimivo predavanje o Balkanu s skioptičnimi slikami. MnogoČast. g, dekan je povedal veliko zanimivega o zadnji vojski ter o stanju katoličanov na Balkanu, ko smo gledali prekrasne slike, posojene od apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V kratkem upatno dobiti tudi slike 111 govornika o „Sv. vojski" zoper aikohol. — Kmečki sin Jožef Golič, ki je že od začetka odbornik Izobraževalnega društva, se je poročil z vrlo mladenko Marijo Molan. Bog daj srečo! — Bal:1, omo se hude povodni ob skopnenju letošnjega snega, pa nam je, hvala Bogu, prizanesla. — Kolika dobrota za našo šolsko mla-dež je bila šolska kuhinja zlasti to zimo, se vidi že iz tega, da je bilo v tem hudem mraz,u razdeljenih nad 4200 toplih kosile, Bog povrni vsem dobrotnikom in zlast' še blagim gospem In gospodičnam, ki so o-skrbovale kuhinjo! — Dne 22, februarja je tukajšnji odsek „Sv, vojske" imel poučni shod z govorom in de-klamacijo. Priglasilo se je zopet nekaj novih članov. Le pogumno naprej!
b Pišece. Zlato poroko je obhajal dne 16. februarja t. I, odločen naš pristaš In vedni naročnik našega lista, gospodar Anton Ivostevc v Podgorju. Zna-čajnemu, delavnemu 'n za vse dobro mladeniško navdušenemu možu še želimo ob strani ljubeznjive ženke in v veselje večinoma že preskrbljenih otrok, še mnogo srečnih let! Obenem je bila poročena tudi najmlajša hčerka Tončka z vrlim mladeničem Tončekom iz ugledne hiše Cernelčovo. Bila srečna!
b Sv. Peter pod Sv. gorami. '„IStovenski Narod" je prinesel v svoji številki vdne 24. svečana površno poročilo o občinskih volitvah!' v naši nekdaj prisiljeno „napredni" občini. Liberalni dopisnik po-čaščnje volilne agitatorje Slovenske Kmečke Zveze s priimki in psovkami, da si s >tem olajša rane in bolečine zavoljo propada Narodne stranke; nas pa • to samo vspodbuja k veselju in novemu življenju. Mi v-prašamo dopisnika: Kdo pa je v Svt. Petru slavna in mogočna Narodna stranka? General dr. Kunej, nekdanji rudokop Jože Kralj,) politično kričavi Franc Narat, socialdemokrat Gubina in pa obče „(priljubljeni" učitelj Gostinčar. Ta peščica ljudi hoče sedaj komandirati celo župnijo. ■ Med temi voditelji so nosile tri šentpeterske dame do dneva volitve svoje glave hudo pokonci, sedaj hodijo potrte ter se najrajše pokažejo samo na večer. Ta volitev ^je torej spremenila politično obliko Št. Petra in Sentpetranov. General Kunej ni več general, temveč se mora zadovoljiti z navadnim , imenom: propadli sotru<Inik. Rudokop Kralj se je hotel politično prav visoko povspeti, pa smo mu rekli zavoljo njegovih trbovljskih političnih manir: ne boš, Kraljiček, si 'pa, še tudi dosti premlad, da bi druge vodil! Čudovito se je obnašal pri teh volitvah tudi Anton Kunej iz Rajhenburga. Po volilnem lokalu je toodil, kakor agent za prevažanje ljudi v Ameriko, seveda poln vnetja in prepričanja, da zmaga Narodna stranka. Po izidu volitve pa jo je popihal žalosten, kakor s'pogreba; mislimo, da bo drugič rajše ostal za pečjo. V slučaju, da dopisnik („Slovenskega Naroda" ne pusti obrtnikov našega mišljenja pri miru, razložimo povesti o na-prednjakih celemu svetu. Za sedaj omenimo: če je v resnici kdo po gostilnah goste napadal, je bil to edino član Narodne stranke, 'kojega. ime danes ne priobčimo. Kar se pa „treznosti" tiče, bodo sedaj tisti narodnjakarji, ki bodo pri občini zgubili šarže, ali pa zaslužek, imeli priliko, vafliti' se V „treznosti" in biti drugim za zgled. Dozdaj namreč narodnjakarji še niso bili zgled treznosti in menda š|> tudi dolgo ne bodo, ker si 'morajo zalivati žalost naa propadom.
b Sv. Peter pod S>v.. gorami. V („Slovenskem Narodu" me nek surovež liberalne stranke porogljivo imenuje treznega. Ker dotični dopisnik nima nobene olike,; mu tega ne zamerim. Svetujem pa mu, da naj rajši na sebe gleda in na svoje plote in zidovje, ki se mu podira pri hiši. Dofiični dopisnik iz liberalne stranke (pri nas jo sedaj Imenujemo zguba-stranka) se šteje za kmeta; pa kak kmet je to, če hoče kmetijo prodati? Zato naj rajši na sebe gleda, mene: pa 'naj čisto pri miru pusti. To je gotova istina, da se jaz sedaj boljše počutim, kakor poprej med surovostmi liberalne stranke. Zato kličem: Živela Slov. Kmečka Zvezal — Janez Planine.
b Buče. V nedeljo, dne 22. lebruarja, smo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali skrbno gospodinjo in blago mater Marijo Sinkovič, rojeno Debelak.. N. v m. p.! — V ponedeljek se je pa poročil priden mladenič in posestnik v Bučah, Ant. Žlender, s kmečko hčerjo Marijo Prebil iz Verač. Na gostiji se je nabralo za Slovensko Stražo 7 K 30 vin, Lepa hvala!
Boj za obstanek hmelja»
(Piše župan Florjan Rak).
Na Bavarskem se je pojavilo pri hmeljarjih pre1-pričanje, da hmeljarstvo Avstro-Ogrške dela veliko konkurenco Nemčiji, ker se iz Avstro-Ogrske 43—70% tu pridelanega hmelja izvaža v Nemčijo. Hmeljarji na Bavarskem se pritožujejo, da njihova hmeljereja radi tega nazaduje in se tudi hmeljišča od leta do leta krčijo. Zato so zastopniki hmeljarjev \ bavarskem državnem zboru dne 7. februarja zahtevali, naj se carina na hmelj, ki sedaj znaša za uvoženi hmelj 20 mark za 100 kg, zviša pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih na 100 mark. Nasprotno pa so se zavzeli pi-vovarnarji in trgovci s hmeljem, da naj bi ostalo pri 20 markah, ker Nemčija je sama za sebe tudi država, ki izvaža hmelj, in Če Nemčija napravi višjo carino na hmelj, se ne bo hmelj iz Avstro-©grške uvažal v Nemčijo, bo pa potem nemški hmelj, ki se izvaža na vseh oglih in koncih, naletel vsepovsodi na avstro-ogrski hmelj, ker si bo Avstro-Ogrska morala drugje iskali trge za svoj hmelj. Dalje bi tudi svetovni trg v Nori.nberku izgubil vso svojo veljavo :,n bi bila nemška trgovina s hmeljem dokaj uničena. Nazadnje je bil sprejet z veliko večino predlog, naj nemška vlada dela na to, da se hmeljereja Nemčije pri prihodnjih pogodbah kolikor mogoče zavaruje proti drugemu hmelju z visoko carino.
Tudi avstrijska agrarna zastopstva, med njimi tudi hmeljarska društva, so zborovala, in sicer na Dunaju. Bilo je tudi zastopano Juž.noštajerskohmeljarsko društvo po svojem predsedniku. Fovdarjalo se je, da AvstrcnOgrska nikakor ne sme dopustiti, da bi se carina v Nemčijo zvišala nad 20 mark pri 100 kg, ker največ svojega hmelja Avstro-Ogrska pošilja v Nemčijo. Pač pa naj se deluje na to, da se kolikor mogoče zniža carina, ki jo imajo Amerikanci, na uvoz hmelja, namreč 173 K na 100 kg, ker se naš izvoz v Ameriko vedno množi. Nadalje se je povdarjalo, da bi carina pri prihodnjih pogodbah smela ostati pri 24 K pri uvozu hmelja v Avstro-Ogrsko, ker pri tej carini se da avstro-ogrskim hmeljarjem izhajati; v Avstro-Ogrsko se namreč uvaža le kakih 23,000—27,000 stotov po 50 kg in radi slabe kakovosti se ne dola nobene konkurence avstrijskim hmeljarjem. Dalje se je povdarjalo, da mora avstro-ogrska vlada gledati na to, da ne bo Nemčija zvišala carine nad 20 mark pri 100 kg. Da. bo boj za zvišanje carine v Nemčiji pri pogajanjih jako hud, se vidi tudi iz tega, ker trdijo v Nemčiji, da v primeri uvoza i.n izvoza med Avstro-Ogrsko :\n Nemčijo nima uvoz iz Nemčije v Avstrijo nobenega pomena proti uvozu iz Avstro-Ogrske v Nemčijo; nadalje je lega za hmelj pri nas veliko bolj ugodna kakor pa v Nemčiji, in pri na,s hmelj dozori prej, je dobre kakovosti in je kmalu na trgu v Nemčiji. Potem še trdijo, da so pri nas pridelovalni stroški nižji kakor v Nemčiji. Torej je za Nemce neizogibna konkurenca.
Društvena naznanila.
m Maribor. Še enkrat opozarjamo na občni zbor mariborske skupine J. S. Z., ki se vrši v nedeljo 8. marca, ob 10. uri dopoldne v Zadr. Zvezi.
m Maribor. Vabimo na igro,, ki jo drugič priredijo udje Katoliškega pomočniškega društva v nedeljo, dne 8. marca 1914 v dvorani Apothekergasse štev. 6 v Mariboru. Spored: 1. Petje, mešan zbor vrlih cerkvenih pevcev iz Kamnice. 2. Vesela igra v 3 dejanjih: „V Ljubljano jo dajmo!" Blagajna se odpre ob sedmi uri. Začetek točno ob osmih zvečer.
m Maribor. V slovenskem gledališču se dne 22. sušca priredi zgodovinska igra „ Quo vadiš", vrstnica igre: „V znamenju križa."
m Jarenina. Za Slovensko Stražo so darovali jareninski rodoljubi na prijateljskem sestanku pri Heriču na Pesnici 7 K. Hvala!
m Jarenina. Za Slovensko Stražo se je nabralo na gostiji Sparl-Vodnik med veselimi svati 12 K 50 vin. Slava obmejnim narodnjakom!
m Orehova vas. Na Horvatovi, po domače Šalamunov)! gostiji v Orehovi vasi se je nabralo med svati 8 K za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Zivio!
m Sv. Trojiea v Slov. goricah. Čebelarski, podružnica pri Sv. Trojici ima svoj občni zbor dne 8. marca, ob 8. url zjutraj, pri g. Mlinariču.
p Ptuj. V nedeljo, dne 8. marca, se vrši v minoritskem samostanu v posojilniških prostori!; shod J. S. Z. ob 11. uri dopoldne. Delavci, viničarji, posli ter vsa zavedna mladina, pridite vsi ta dan na velevažen shod. Govornik gospod Zaje pride iz Maribora.
p Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi na praznik, dne 19. sušca, ob.9. uri predpoldne, pri gospej Zupančič v Ptuju zborovanje govedo- in konjerejcev ptujskega okraja. Namen je poizvedeti, kakšne bike in žrebce zahtevajo z ozirom na pasmo. Izražene želje se bodo predložile merodajnim krogom. K zborovanju pride tudi zanesljivo gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek, ki bode predaval o živino- in svinjereji; zato vabi vse gospodarje in gospodinje ter pričakuje prav obilno udeležbo — odbor.
p Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 8. marca, bo predavala gosp. Antonija Stupca iz Maribora o „Sveti vojski" ali družbi treznosti in sicer za šolske otroke v šoli, takoj po pozni službi božji, za žene in dekleta v Posojilnici po večernicah.
p Središče. V nedeljo, 8. marca, ima D. Z. svoj mesečni sestanek. Dekleta, pridite v obilnem številu!
1 Ljutomer. Blagorodni gospod baron Nagi, zasebnik v Ljutomeru, je podaril društvu Orel 100 K. Bog plati! Bog ilvi posnemovalce t
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Vrla rodoljubka Micika Vršič je nabrala 6 K za Slov. Stražo. Od tega so darovali 3 vrli mladeniči 5 K. Zivio!
s Brezno ob Dravi. Gregorjeva nedelja bo letos izjemoma že dne 8. sušca, zaradi sv. misijona, ki se dne 15. marca v" St. Ožbaltu konča in na Remšniku pa isto nedeljo prične.
s Marenberg. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 29. marca poučni shod,
s Sv. Ilj pri Velenju. Dne 8. sušca po večernicah bo imelo tukajšnje bralno društvo svoj letni občni zbor po navadnem sporedu. Prijatelj društva in lepega berila se uljudno vabijo.
s Šoštanj. Jubilejna podružnica c. kr. kmetijske družbe za šoštanjski okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. sušca, ob 3. uri popoldne v prostorih cerkvene hiše pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja. Ker je na dnevnem redu tudi volitev odbora za dobo 3 let, vabijo se vsi člani podružnice, da se udeležijo v obilnem številu.
k Konjice. Na Jožefovo, dne 19. marca, ima Katoliško politično društvo za konjiški okraj po stanovskem nauku obč. zbor. Poroča gospod državni in deželni poslanec Franc Pišek. Prijatelji Kmečke Zveze, zberite se iz celega okraja!
k Konjice. Za Slovensko Stražo je dala Roza Kokol iz Brda 2 K. Gostje na gostijah: Vivod-Kotnik K 10.35, pobiral^ sta Franc Furman in Jula Kumer; Šibanc-Slapnik K 6, pobirala je nevesta Stbanc; Škoflek-Skale K 5.20, pobirala Jula Kumer; Bogatin-Bogatin K 4.30, pobirala Terezija Godec. Naj Bog živi vse narodno zavedne Slovence!
k Loškegora pri Zrečah. Na svatovščini Oprešnik-Gričnik se je za Slov. Stražo nabralo 2.20 K. Hvala!
c Celje. Občni zbor izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 8. marca, ob treh popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu." Na dnevnem redu je volitev odbora in govor g. učit. Levstika.
c Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 8. marca, po večernicah, občni zbor z navadnim dnevnim redom.
c Novacerkev. Čebelarska podružnica v Novicvrkvi pri Vojniku uljudno vabi svoje člane, da vplačajo udnino v znesku treh kron.
c Polzela. Kat. bralno društvo na Polzeli ima v uedeljo, 8. sušca, ob 3. uri popoldne, v bralni sobi svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom.
c Polzela. Podpisano šolsko vodstvo slovenske šole na Polzeli čuti prijetno dolžnost, da se vsem blagim darovalcem za slovensko božičnico javno najprisrčnejše zahvali. — Darovalci: dr. Cervinka, okrožni zdravnik na Polzeli, 30 K; trgovec Zigan na Polzeli 30 K; županstvo Polzela 25 K; Ciril-Metodova podružnica v Mozirju, nabrano po gdč. Tončki Ježovnik, K 15.08; klub naprednih akademikov v Celju 15 K; v trgovini Zigan na Polzeli nabrano 10.50 K; nabrano v Celju 22 K; gospa Bebica Jak-šetova nabrala na Vranskem 27 K; naduiiitelj Petriček nabral v Žalcu 9 K; nabiralna pola v Št. Pavlu 1 K; Piki in Zanier T blagu; Peter Majdič v Celju 10 K! gospa Orešnik, gostilničarka na Polzeli, 10 K; po 5 K so darovali: čč. gg. Leber, župnik v pokoju, župnik Jodl, Dinko Cizel, vsi na Polzeli; č, g. Musi A., kaplan, Polzela, 4 K; gospa profesor Suhačeva v Celju 2 K; na blagu so darovali: gdč. in g.Cizel,trgovca na Polzeli. Razne zavedne polzelske gospodinje so darovale v mleku. Jajcih itd.; gospa Cimpermanova in gospa Tušakova sta pa spekli vso pecivo brezplačno. Gospod Julij Zigan je prevzel razdelitev ter vse s sodelovanjem gdč. Anice Lipovec, poštne upraviteljice na Polzeli, vredil in razdelil. V blagu so darovali še sledeči gospodje Iz Celja: Leskovšek in Goričar, Zabukovšek Maks, krojači, R. Ster-mecld, trgovec, Priča in Kramer, trgovca. Bog plati! — Šolsko vodstvo slovenske šole.
c Rečica ob Savinji, lukajšnje Kmetijsko društvo ima svoj redni občni zbor dne 8. sušca 1914, popoldne ob 3. uri, v gostilni g. Jožefa Štiglic, po domače Cujež. — Eno uro pozneje pa se vrši tudi redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Sav. ravno v istih prostorih.
c Rečica. Bikorejska zadruga javlja po svojem načelniku A. Turnšeku, da se vrši prvi občni zbor v pondeljek, dne 9. marca, dopoldne ob osmih v lokalu Prislan,. Govori dež. živinorejski nadzornik g. Jelovšek.
c Sladka gora. V nedeljo, dne 8. marca, po večernicah, se vrši občni zbor bralnega društva, mladinskih zvez in podružnice Slovenske Straže. Sedaj, ko ponehava zima v naravi, naj na. stopi ljubka in živahna pomlad po dolgem odmoru zopet enkrat tudi v našem društvenem življenju.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Na gostiji Pečar-Vodeb liabraia je Vrečko Minka 7.21 K za Slov. Stražo.
c Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 15. marca 1914, priredi tukajšnja kmetijska podružnica predavanje o gozdarstvu. Predavanje se vrši ob 4. uri popoldne na kmetijski šoli. Predaval bo g. gozdarski komisar J. IJrbas iz Maribora.
c Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 8. sušca, ob pol 11. uri predpoldne, v tukajšnji šoli poučno predavanje. Predaval bode gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek o živinoreji. Gospodarji in gospodinje, pridite v mnogobrojnem številu!
b Zakot pri Brežicah. Kmetijska podružnica Zakot ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. marca, ob pol štirih popoHne v restavraciji g. Volčanšeka na brežiški postaji.
Deželni zbor štajerski.
(Nadaljevanje,).
V torek, dne 4. t. m., so se zopet zaprla vrata štajerske deželne zbornice. Naši poslanci se vračajo .domov z velikimi uspehi. Dosegli so: tri železnice, o-brtne olajšave za zidarje, tesarje in studenčarje, mirovna sodišča, cestni zakon, zakon za regulacijo Pesnice, Drave, Mislinje in še več drugih važnih zadev.-Se dve stvari sta, za kateri so šli z vsem ognjem v boj: prostost pri snaženju dimnikov in šolske oRiš^-ve. S temi predlogi so ostali v manjšini. Naše ljudstvo pa si mora zapomniti, da je pri vseh teli predlogih, ki so za ljudstvo velikega.pomena, govoril in gla-sova.1 proti liberalni poslanec dr, Kukovec.
Snaženje dimnikov.
Že na prvi strani poročamo, da je bil po zelo težkem boju kakor v odseku tako tudi v rbornici sprejet s 3 glasovi veČ'.ne predlog za olajšave pri zidarjih, tesarjih in studenčarjih. Dr. Kukovec je govoril in glasoval proti kmečkim zahtevam. Nato je prišel na vrsto predlog za snaženje dimnikov, Roškar je še enkrat zagovarjal prvotni predlog dr. Korošca. Tudi dr. Benkovič je dokazoval veliko potrebo, da se spremeni zakon glede snaženja dimnikov. Isto je storil poslanec Novak. Prišlo je do glasovanja. Toda predlog je ostal v manjšini. Naši poslanci so bili vsi na svojih mestih.
Proračun.
Deželni odbor je zahteval, da se mu odobri proračun do konca oktobra. To je stvar zaupanja do od-
bora. Ker naši poslanci nimajo tega zaupanja, so gla-sovali proti i.n to njihovo opozicionelno stališče je u-temeijeval dr. Jankovič, Ogorčeno je zavračal napade dr. Negrija, protestiral proti sumjiiČenju istega govornika, da se širi med slovenskim narodom veliko-srbska državna misel, opravičeval svoje stremljenje po posebni upravni jednoti v okvirju Avstrije in pod zastavo Habstouržanov, zatrjeval, da se ne bojimo narodnih bojev, da smo pa pripravljeni mirno sodelovati z nemškimi sodeželani, če nam ne kratijo naših kulturnih in narodnih pravic. Dosegli smo res sedaj precej gospodarskih zahtev, nezadovoljni pa smo v narodnih vprašanjih, vsled česar glasujemo proti deželnemu proračunu.
Šola in učitelji.
Učiteljem se je obljubilo, da se jim v prihodnjem deželnem zboru uredijo končno učiteljske plače. Pri tem je stavil v imenu slovenskih poslancev dr. Korošec predlog, da se obenem z učiteljskimi plačami uredi tudi šolsko vprašanje. Naši kmetje zahtevajo šolske olajšave glede zadnjih dv.eh šolskih let in pol-dnevni pouk. To je opravičena zahteva. Cim bolj bodo šli kmetom na roko, tem ljubša bo kmetu Šola. Potem bo tudi sam skrbel, da bo imel dobro plačano uč telj-stvo. Tn zopet je nastopil slovenski poslanec dr. Kukovec ter ostro govoril proti kmečkim zahtevam. Človek se vprašuje, kaj so storili temu človeku kmetje, da nikjer noče slišati o kaki ugodnosti, ki bi se jim dala. Nazadnje se je vršilo poimensko glasovanje in dr. Korošcev predlog je propadel s 40 glasovi proti 32. Naši poslanci lahko rečejo, da so pošteno vršili svojo dolžnost.
Jereslavei--Veliki Obrež.
V	dež, kulturnem odseku je poslanec Pišek poročal o zadevi osuševanja 84 iia travnikov v občini Jereslavci—Veliki Obrež, pol. okraj Brežice. Sprejel so je predlog, kakor ga je deželni odbor predložil. Tudi zbornica ga je sprejela soglasno.
Dr. Kukovca ni.
V	deželno-kulturnem odseku je bil odkazan poslancu Novaku predlog dr. Kukovca za ^osuševanje močvirnih posestev v občini Ivanjkovci in Žerov iuci, G. Novak je priporočal, da se predlog sprejme, kar se je tudi zgodilo. Istotako ga je sprejela tudi zbornica. Dr. Kukovec pa je že pozabil na ta predlog in ni bil pri glasovanju niti navzoč. Naši poslanci so njegov predlog podpirali in zanj glasoval'.
Regulacija Mislinje.
V	deželnem kulturnem odseku je poslanec Pišek poročal, da se ¿lede predloga dr.Verstovšeka radi regulacije Mislinje deželnemu odboru naroči, naj se z o-krajnim zastopom in poljedelskim ministrstvom zaradi prispevkov pogaja in potem v deželnem zboru poroča in tista svota vzame v proračun. Ta predlog se je v odseku soglasno sprejel, Istotako tudi v zbornici.
Različni govori in predlogi.
Pri predlogu za prodajo hotela „Post" v Rogatcu—Slatini je govoril dr, Korošec proti. Predlog se ni sprejel, hotel se» ne proda. Pri obravnavi železnice Maribor—Zeleni Travnik je tudi govoril dr. Korošec, Zbornica pa je sprejela le brezpomembno resolucijo.
Predlog dr. Korošca za železnico Ptuj—Rogatec se je sprejel in se obljubilo 800.000 K.
Poslanci Novak, Pišek in tovariši stavili so v deželnem zboru na deželni odbor vprašanje zaradi samonemških napisov na deželni železnici PoljČane— Konjice ter zahtevali dvojezične napise.
Dne 26. t. m. je stavil poslanec Terglav v dež. zboru predlog, naj se sklene postava, po kateri bi bile tovarne in druga industrijska podjetja primorana, prispevati k občinskim cestam, katere v nekaterih o-krajih do skrajnosti razvozijo.
Obračun z dr. Kukovcem.
V	tem zasedanju je pokazal liberalni voditelj dr, Kukovec, kako je v vsem nasproten kmečkim željam in zahtevam. Kar kmetje zahtevajo, tega dr. Kukovec noče. To nasprotstvo je Šlo tako daleč, da se mu je pri razpravi o Šolskih in obrt.nih olajšavah cela zbornica smejala ter ga ni smatrala več za resnega politika. Kakor osa se je vjedal v vse, kar bi moglo biti kmetu v korist. Najhujše pa je bilo za dr. Kukovca, ko mu je dr, Negri zalučal v obraz, da dr. Kukovec ne sme o napakah drugih ničesar govoriti, ker še ni pozabljeno, da je imel dr. Kukovec harem pod milim nebom. Dr. Kukovca se je v političnem življenju popolnoma onemogočilo in škoda je za slovenske trge, da nimajo drugega zastopnika!
Različne zadeve.
V	torkovi seji se je deželni zbor bavil z vele-važnim vprašanjem, kako zabraniti nadlogo, ki se bo pojavila letos glede rujavega hrošča.» Zbornica je sklenila, da razdeli med ljudstvo veliko Število poučnih knjižic, kako je uspešno ugonobiti tega škodljivca. Nadalje se sklene, da bo deželni odbor izplačeval okrajnim zastopom, oziroma občinam, za vsak liter rujavega hrošča po 3 vin. — V Vsti seji je deželni zbor tudi razpravljal o cestnem zakonu, t'čoč se ¡»odpore za napravo in izboljšanje okrajnih cest za dobo 10 let. Sprejeto. V razpravo je prišla nato regulacija Pesnice, Tudi tozadevni predlog je sprejela zbornica, odklonila je pa zahtevo okrajne sodnije v Sevnici, da se ji izroči poslanec dr, Benkovič«
Kardinali umirajo. Komaj so zagrebli v Solno-gradu kardinala-nadškofa dr, Kačtalerja, že prihaja iz Opave v Šleziji vest, da je tam dne 4. marca zjutraj umrl sloviti vratislavski škof dr. Kopp. Njegova školija se je raztezala na Avstrijsko in Nemčijo, Pogreb se vrši v mestu Vratislava ob navzočnosti nem-škega cesarja.	____
Listnica uredništva.
F. E. Oslušovci: Pravil kolesarskega društva mi nimamo. Sicer pa po našem mnenju ni treba ustanavljati takega društva, ampak napravite pri Izobraževalnem društvu „kolesarski odsek." Pozdrave. — Pišece: Hvala! Piši, kedaj bi Ti bilo najbolj ljubo. Pozdravljen! — Št. Lovrenc nad Mariborom: Dobro si ga vre-zal, a za tokrat ni bilo prostora. Zivio! — Središče: „Konsor-cij" še pride na vrsto. — Hochheide: Hvala. Priobčimo. — Ore-honer Franc, Ober-Marchoh: Slovenske barve so: belo-modro-rudeče. Pozdrav! — Crešnjevec: O „prvem" dopisu nam ni nič znano. Pozdrav! — Dobrava: Hvala lepa za članek. Bomo porabili. — Lembah, Konjice: Pride. — Središče: Tožljivo! — J. F. Ljubljana, Fram, Št. Jur ob Taboru, Fram, Oplotnica: Prepozno došlo! — Šetarjeva: Dopis došel prepozno. Pride. Iskreno pozdravljeni! — Slov. Bistrica: Zal, došlo prepozno. Se večkrat kaj! -
											
Ime pridelka		Gradec		t C ji *C K £ K ¡	v	Celje		"5" PH		Ormož	
		K	v			K 1	v	Ki	v	Ki	v
Pšenica.....		13	50	9	50	12	_	9	50	9	__
Rž.......		9	50	8	25	8	60	8	—	8	—
Ječmen.....	o	9	50	7	25	9	—	9	—	8	—
Oves......	S s*	9	—	8	50	10	—	9	—	7	50
Koruza.....	E	9	—	9	75	10	—	9	—	7	—
Proso ......		8	50	11	50	17	—	—	—	9	—
Ajda......	M	12	—	10	—	11	—	—	—	9	50
Seno sladko....	O lO	&	38	4	—	3	—	5	—	4	50
„ kislo ....		5	-		—	2	25		60	4	
Slama......		S	75	2	25	2	80	8	60	2	50
Fižola......		18	50			11	60			13	5<>
Grah......					60		—	—	—		
Leče......		—	_		60	—	—	—	_		_
Krompir.....	1	—			)á	—	—	_	-		
Sir.......	feo	—	_		40	—	—	—	—		
Surovo maslo . . .		—	-	i	60	—	j-	—	—		
Maslo......		_	- _	1	8!»	_	_		—		
Špeh, svež ....	tH	_		1	70	—	—	—	—		
Zelje, kislo ....		—	—'		U	—	-				
Repa, kisla ....			—		20	—	—-		—		
Mleko ...'... Smetana, sladka . . „ kisla . . .	1 liter	—	—	-	24 9fc 96	—	-				
Zelje, 100 glav ....											
Jajce, 1 kom......					06						i
3-ra,šlco tržno poročilo.
8ejem z rogato živino dne 26. februarja 1914. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 86—1"0 kron (izjemoma 104 kroni, poitolsti 70—84 kron; suhi od 64—68 kron; voli za pitanje od — de — K; klavne krave, tolste od 64—78, poltolste od 58- 62, suho od 80 —36, biki od 66—80, dojne krave do 4. teleta od — do K, čez 4 telo od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 64 do 80 kron. Kupčija slaba.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K —90, K 1-12 teleta Ia (izjemoma cena od K 1'16 do K 1'20); mlade svinje od K 152 do K 156; nemške pitanske svinje od K 1 42 do K 1 44; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'52 do K 1 56; ogrske pitanske svinje lis od K 132 do K l-44; mesne svinje od K 140 do K 144; bošnjaške pitanske svinje, od K —'— do K —•—; ovce od K —90 do K 1'—; kozliči in jagneta od K —■— do K —•—. Kupčija živahna Veliko poprašcvanje po mladih svinjah. Cene pri debelih svinjah padle.
Vprašajte
enkrat svojega hišnega zdravnika, ta Vam bo tudi potrdil, da dobrega, zanesljivega desinfekcijske-ga sredstva v nobeni domačiji ne sme manjkati. Za umivanje ran in poškodb, za desinfekcijo na bolniški postelji, za toaleto dam • je najboljše rabiti
LYSOFORNI
v '/»—1 % raztopini. — Lysoform je preizkušeno že eno desetletje priznano in znanstveno pregledano desinfekcijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo v vsaki lekarni in drožeriji. Originalna steklenica 80 vinarjev. — Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" pošlje Vam zastonj na zahtevo A. HUBMANN, referent ,,Lysoform-tvornic", Eunaj XX., _ Pctraschgasše 4.
Vsaka odjemalka Stumpfove dobre ržene kave dobi k vsakema zavoja (5 kg K 4-— franko) S darili, pri večkratnem odjemanju tudi sukno za
bluze zastonj
s kavo poslane Vrečica se da porabiti kot posodim prt
Jožef Stumpf,
tovarna ržene kave
Š Joto v na L» bi (Češk).
Vzorci in prošpekti zastor j in franko
Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrdki, ker je glasom postave agentom pod kaznijo prepovedano v privatnih hišah žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti zastonj in franko.	1321
Prdno dekle, ki bi imelo veselje do otrok in do trgovine se sprejme takoj pri Janez Odei, Sv. Lovrenc nad Mariborom kot učenka. 109
Knpim neposredno vsako in ožino rumen ga voska
in voščenine po najboljši ceni. A. Giinther, belilnica voska na paro v Slovenjgradcu.	108
Iščem v najem hišo s pripravnimi lokali za trgoviuo. Prevzamem tudi manjšo trgovino z blagom vred. Dopisi (-0 naj pošiljajo na upravništvo pod „trgovina 106"
L*po kmečko posestvo na Pesniškem vrhu (Posnitzberg) pri Luča-nah, četrt ure od okrajne ceste, lepa solnčna lega, hiša s žtedilno kuhinjo, 4 sobe, velika priklet, pod hišo klet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodarsko poslopje, skedenj, svinjak vozarnica, 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik. vinograda, 3000 raznih sadnih dreves, krme priraste za 20 glav goved, travnik, pašnik in vinograd, gozd, njive v izmeri 40 oralov. Proda se zaradi družinskih razmer za nizko ceno 27 tisoč kron Polovico svote lahko ostane. Vpraša se Franc Renner, posestnik, Possnitzberg, Lučane (Leutschach).	100
Dva lepa stavbena prostora v
magdalenskem predmestju, se pro-dasta. Vpraša se pri Tomažu Kol-man, Gosposka ulica 38, Maribor.
80
Vabilo
k rednemn občnemu «boru
Strojne zadruge v Dragonji vasi Mihovci, registrovana zadruga z neom. zavezo, kateri se vrši v nedeljo, 15. marca 1914 v hiši gosp. Simona Medveda v Mihovcih. Začetek ob 3. uri pop Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva. — OJobrenje računskega zaklj. za 1. 1913. — Sprememba pravil. — Volitev nadzorstva. — Govor g. Vlad. Pušenjaka. — Slučajnosti K obilni udeležbi vabi načelstvo.
Lepo posestvo
z majhno, gradu podobno, s skig-ljem krito vilo, 5 prostorov, z veliko verando, izvrstne kleti, v krasnem sadonosniku (največji v celem okraju), dve veliki gospodarski poslopji s hlevi, 2 v bližini se nahajajoči koči za dninarje, vse z opeko krito, stiskalnica, vinograd v ugodni legi, tik ob cesti iijnogo žlahtnega sadnega drevja, izvrstne njive in travniki, poplavljeuja izključeno, v ravnini, 22 oralov v enem kosu, 10 oralov pri hiši, z vsem 40 oralov. Posestvo je oddaljeno 15 minut od železniške postaje. Proda se po ceni le v gotovini, naravnost kupcu. iZameua izključena). Ponudbe na E. Kra-sucki, Ljutomer.	149
No, a vila s 5 sobami in 2 kuhinji se proda. Cena 12.000 K. Vpraša se v Studencih pri Mariboru, Wiesengas-e št 12.	102
Briljantiia eksistenca.
za prodajo nove izvrstne kave(nežgana žitna kava) se iščejo zastopniki, ki obiskavali zasebnike,proti proviziji 2<)°/o- Vzorci zastonj. — Franc Marsner, Praga, Kraljevi Vinohradi 1573.	147
Manjše ' m tč ko posest o s hišo in 1—4 oralov zemlje so išče v mariborski okol ci v najem. Ponudbe na upravništvo Slov. Gosp.
143
Dobroohran en, že rabljen šivalni stoj se poceni proda. Maribor, Tegetthf ffova ul 61/,.	160
Nad 10.000 c pljenih trt im za oddati. Boli btirgundec, laški rizling, rulandec, silvanec zeleni, žlahtnina bela, moslovec, grganjo, glero in druge. Cena I. vrste po 18 kron, II vrste po 12 kron Imam tudi bela in črna vina po ceni 16 krou dalje. Za oboje se priporočam: Josip Cotič, trtničar in posestnik vii gradov, Vrhpolje, p. Vipava Kranjsko.	148
Acetilenov aparat za 20 do 30 luči pvpolnoma nov, nerabljen, zelo primeren za žarečo luč z vsemi potrebščinama razen cevi se poceni proda. Pojasnila daje ¿inauer, Sv. Jakob v SI. g	151
Pekovski učeoec se sprejn»e na 3 leta z mesečno plačo 8 K pri Andreju Glušiču v Oplotnici 144
y.xxxy.
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin rRia-mazilou Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena en« posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425
,,Kemeny Kaschau
I. poštni predal 12,76 (Ogrsko)."
nnnnnunnnn
Orožje in kolesa
na obroke Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel št. 2121 1333
Cepijet o trsje.
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina »merikaoskih trt na prodaj. In sicer: laški vilček, (Wälsclirizling), žlahtnina (Gut-edel) beli in tudeči, muškat-gut-edel, trunta, plavi in beli burgun-dec, beli ranfol, pošip Mosler), silvanec, izabela, pertugizec, kap-čina, traminec, šmamica, in mešane i rate, ter voč tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustme-no pri Francu Slodnjak, trsničarju, pošta Juršinci pri Ptuju. • 1399
L^po posestvo sr proda. Meri čez 8 oralov, velik sadonosnik v ravnini, blizu kolodvora, 2 sobi, ku hinja, klet veža, hlev, skedenj, se z živino vred proda za 12.' 00 K, polovica ali še tudi več lahko ostane vknjižena Več pove Uršula Koren, Sp. Radvanje št. 60 pri Mariboru.	389
■Iti« z gostilno, trafiko, žganje-toč in trgovina na deželi, eno uro hoda od mesta Maribor, na jako prometni okrajni cesti, se pod u-godnimi pogoji proda. Tudi mesarski obrt se la ko brez konkurence vpelje. Naslov se izve v npravništvu tega lista.	1320
Močen učenec, od poštenih stari-šev se sprejme v trgovino Franc Sršena v Ljutomeru.	1400
500 kron
Vam plačam, ako moj nnitovalec korenin „Ria-maiilo" Vašega kar
jeg» očes», bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena en« posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kasan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)"
Slov. krščanska obitelj v Mariboru išče služkinjo v starosti nad 20 let, ki je že bila v kaki službi. Nastop službe 15. marca. Ponudbe pod „Služkinja 74" na upravništvo lista.	74
Ce doseči hočeš letina bogato, Spremeniti moreš seme tretje leto vsako I
Oves
(Wilikcm).
Ta težka vrsta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najzgodnejša, najbolj plodna, daje visoko, dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves redko posejati, zadostuje za en ha 60 kg semena Razpošilja se: 25 kg Za 9 K, 5 > kg za 17 K, 100 kg za 3J K z vrečo vred. Vzorci v vrečicah po 5 kg po pošti franko, če se vpošlje K 3 20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaj. 23
Kevačnica
na dobrem stal šču se da v najem pri Ed. Suppanz, Pristova. i8
UČ-nec za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme. Kateri zna tudi že nemški, ima prednost. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona.	19
Služba organista in cerkovnika je
za oddati takoj ali najpozneje do 1. aprila t. 1. PrednoBt imajo or ganisti, ki razumejo godbo na pihala Oglasiti se je osebno pri župnem uradu Sv. Duh—Loče. 20
Pristava pri Lipnici
(srodnji Štajer) z 10 orali njiv, 10 orali travnikov in sado-nr>8nikov, 2 orala pašnikov, 25 oralov gozda (deloma za sekati), dobroohraujena hiša z 2. sobami in kuhinjo, prešo, kletjo, žitno shrambo, posebno tiničarijo. Cena 20.000 kron. Polovica lahko ostane. Pojasnila daje resnim kupcem brezplačno uprava Realtäten Markt, Gradec, Hamerlinggasso 6. (3440)
Proda se takoj čedna hiša, marof, kozolec in dobroidoča kovačnica ob dunajsko-tržaški cesti v Kapli vasi, pošta Sv. Jurij ob Taboru v Sav. dol. Zmerno ceno pove posest-nica Ana Kolenc istotam. 112
Iščem fanta poštene hiše, ki bi imel veselje do pekarije. Oglasiti se je pri gosp. Vaupotič, pekovski mojster v Žicah pri Konjicah.
Gostilna
v Mariboru se takoj proda. Potrebni kapital 30.000 K Vprašanja pod ,Gostilna 50" na Rud. Gaisser, anončna ekspedicija, Ma ribor.	49
Lepa novoridana hiša, 5 sob, kuhinja, vodovod, gospodarsko poslopje, vrt polje, travnik na drž. cesti v Konjicah je na prodaj. Vpraša se pri g. Antonu belih, mizarju v Konjicah	49
Krepak pekovski učenec se pri
popolni oskrbi in mesečnemu plačilu takoj sprejme pri g. Janezu Bohm, umetni mlin in pekarija v Framu.	72
Dva klavirja,
dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziroma 240 K, se pro-dasta pri Berti Volkmar, Maribor Gosposka ulica 56.	60
Dobro ohranjen piano,
s 7 oktavi, cena 240 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica h*-.	61
Krasno YtleposesY()
v Marib rskl okolici (voli v skupini veleposestva), zelo pripravno za mlekarstvo, 20 minut od žel. postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehuosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premičninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.C00 K. 9 00O K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dobičkanosno posestvo, naj se potrudi. Posestnik stanuje v Mariboru., Naslov pove iz prijaznosti Fr. Zebot, urednik Slov. Gosp., Maribor.	1353
Amerlkanske vkoreninjene rozge (bilfe) od Rip. Portalis, Berlandie-ri, Teleki in Rip. Rupestris zelo močne in po ceni pri P. Srebre, Maribor.	67
Učenca sprejme takoj gosp. Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. Bistrici.	66
Proda se pos stvo blizu Maribora žel. postaje in farne ccrkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko; travniki in sadonosniki, posebno za mlekarijo in živinorejo ugndno. Proda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo Slov. Gospodarja pod št. 65.
Nova vila pri Mariboru, enonad-stropna, z velikimi svetlimi sobami in kuhinjami, balkon, veranda, klet, pralnica, gospodarsko poslopje, 1<iO m2 rodovitnega vrta z zeleno ograjo (primeren za stavb, prostor), v lepem solnčmm, mirnem kraju, blizu eozda, 8 minut od meBtnega parka se lastnoročno proda za 13 6'>0 K 6500 K lahko ostane vknjiženo. Več se izve v Krčeviui 204 pri treh ribnikih. 63
D<>b"oido6a gostilna
v Mariboru, velik prostor za pri-hodnjost, tudi za mesarje zelo pripravno, se za 30.00C K proda. Potrebni kapital 17 000 K Pisma Be naj pošljejo na upravništvo tega lista pod „Gostilna št. 78".
Za čevlja-je. En cilinder ali Hol-maschiue se po ceni proda Au-gasse št 5, I. nadstropje, vrata 7, Maribor.	84
H Ša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, I. nadstropje. 1316
Mlin in ž*ga se proda na močni stalni vodi, tik železniške postaje, z zemljiščem vred pod ugodnimi pogoji. Kupci naj pišejo na upravništvo tega lista pod „brezskrbno življenje št. 81".	81
JOŽEF NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.st.59
se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavb v mestu in na deželi po naj nižji ceni. Delo izvršim točno in solidno. 83
PoSbStvo, pripravno za mlekarstvo krog 7 oralov zemlje, od tega 2 orala gozda, deloma sečen, drugo njive in travniki, sadni in zelen-jadni vrt, hiša z 2 sobama, hlev obokan, skedenj, uta in svinjaki, blizu Marib< ra, se za 12 00 kron proti nizkemu naplačilu proda. Več pove iz prijaznosti g. Janez Kock v Pobrežju pri Mariboru, cesta na Zerkovce št. 6"2, ali pa „G. P." Sv. Peter pri Gradcu štev. 218.	142
Cepljeno trsje In ključ ce prodaja Jernej Mikolič v Zetalah. Cepljeno trsje po lo in po 13 K 100 kom. Ključe za s ho cepljenje po 11 K 1000 kom. Rip Portalis. 133
Iščem dekle, staro od 14 let naprej, najrajše sirotico, katero bi vzela za svoje. Sem posestni ca brez lastnih otrok. Ponudbe naj se pošljejo do 1. aprila pod naslovom „ Veleposestnica" Hoče poste restante.	123
Yinicar z družino in svinjski majer
se sprejmeta pri grof d'Avernas-ovem oskrbništvu na Gaju, pošta Gornja Sv. Kungota.	141
Lepo malo posestvo na prodaj v Jarenini, pet minut od cerkve. Št. 17. Več se izve pri lastniku. 124
Pridnega pomočnika, kateri zna vsako delo, sprejme takoj Martin Sporer, krojač. Sv Jurij ob južni žel.	140
O^ei
Lep, težek, in zelo rodoviten oves „Wunderhafer" in ,,goldregeu'\ ki prospeva v vsaki iegi ki zemlji, se proda za seme 100 kg po 30 K M) kg po 16 K, 25 kg po 10 K. Zupnišce v Remšniku. Marenberg.
Proda se lepih 20 posestev pri
Mariboru. Cene od 6000—80000 K, tudi višje cene, kakšne kdo hoče. Oglasiti se je pri Matija ¿ižek v Kamnici 16 pri Mariboru. 1'26
Vinoreici pozor!
Trsje na prodaj. Laški rizling, renski rizling, žlahtnina bela in rdeča, ranfol, burguudec beli, silvanec in korenjaki od Rip Portalis Cena po dogovoru. Ant. Turin, Globoko. Studenice pri Poljčanah.
V ajem 8e da pod ugodnimi pogoji pristava, kjer se lahko redi 14—16 glav goved, eventuelno se tudi proda. Vpraša se pri gosp. Kaul, ekonomu, graščina Vitanje.
Mlinarki učenec in zanesljiv konjski hlapec se sprejmeta pri parnem mlinu v Kaniži pri Pesnici
Pekovski učenec iz poštene hiše starega od 15 let napiej se takoj sprejme. Plača 6 K na mesec. Fr. Horvat, pek na Črni Gori pri Ptuju.	131
Učenec
iz poštene hiše, ki bi imel veselje do slikarske obrti, se takoj sprejme pri Alojz Mauko, cerkveni in sobni slikar v Radgoni, Dolga ul štev. 8.	130
Lepo posestvo na prodaj, meri o-kroglo 8 oralov in sicer: lepi sadonosniki, naredi se lahko do 12 polovnjakov pijače, boljša jabolka se lahko prodajo, zraven so štiri velike njive, lep bukov in smrekov gozd meri okoli 3 orale. Klet obokana, lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu. Oglasiti se pri posestniku Kari Knehtl v Ciglencih pri Sv. Martinu pod Vurbergom. 97
Oznanilo.
Matevž Strašek, sadje- in vinore-jec in posestnik pri Sv. Emi p. Pristava naznanja vsem vinorejcem, da ima letos čez 45 (iOO korenja kov, Rip. Portalis in Rup. Monti-kola posel no močnih, krepkih za nove nasade. Cene po dogovoru.
Učenec iz poštene slovenske hiše se sprejme v trgovini s stsklom in pc rcelanom Iv. Kovačič v Radgoni.	120
Hlapec močen in pošten, ki je konjev in težke vožnje vajen, se sprejme takoj pri Jos. Druškovič v Slovenjgraacu. Plača po dogovoru.	117
Pekarija
se da v najem. Pogoje razloži lastnik Simon Marinšek, Zreče pri Konjicah.	116
Vrtnar, v sadjereji, v vzgoji cvet-ljic in zelenjave dobro izučen, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme s I. aprilom. Prošnje s prepisi spričeval se naj pošljejo na vlastelinstvo Bežanec, Pregrada—Hrvaško.	114
Organist
in cerkovnik išče službe. Naslov v upravništvu.	110
LISTEK.
Kar „žnider".
(Januš Goleč).
Mir — kratka, pomenljiva in osrečujoča beseda. Kje na svetu prebiva čuteče človeško bitje, ki ne bi hrepenelo, se veselilo miru? Gotovo so tudi meni gospodje privoščili prav iz srca čašo miru in me poslali službovat v hribe, ki jih varuje in ščiti krilata vila miru. Čeravno si hribovit in grabast kot kozlov-ski hrbet, sem te vendar vzljubil, si se mi nepozabno okle.nil duše, dragi mi, tolikanj zapostavljeni! Remšnik, Ne toliko vsled naravnih krasot in vedno svežega zraka, ampak zaradi dušnega in telesnega miru.
V samotni svoji izbici sem nekega mrzlega no-vemberskega popoldne pri zakurjeni peči vrtel v duhu kelih miru in mu pogledoval prav na dno. Samo neprestano tuleči veter ip kolobarasti dim iz moje pipe sta spremljala to premišljevanje. Srce je vse srečno plavalo v miru, telo je objemala prijetna gorkota, glava mi je klonila na prsi in spanec je že krožil nad menoj, da bi me ponesel in prestavil v še srečnejše kraje — nemotenih sanj.
Sanjal sem prijetno, pa ne dolgo, ker kakor votli grom so mi bobnele ha uho besede pod oknom: „Ti kanalja, ti, ti srabot zviti, ti sraka krauljiva! Na „frštel" se mi sezuj, če1 ne, tje mahnem, da ti bo duša kar sama zarajala".
Ves plah sem planil k raprtemu oknu in gledal čuden, za hribovski kraj redek prizor. Na cesti pod oknom je stal z dvignjeno črno pestjo Kar žnider, pred njim pa je v strahu in trepetu povešala oči njegova, pred Bogom in ljudmi prava zakonska ženica, Otičeva Mica. Dedec je v drugič dvignil pest in stopil korak bliže nesrečni in prestrašeni žrtvi. Menil sem že, da bode pri jasnem nebu in po zimi padala občutljiva toča, ko se je Mica vsedla na zamrzla tla,
„No, ali boš brž ?" je rohnel možic, Bable ga je pogledalo Še enkrat proseče, solza jej je kanila po licu, sklonila se je in začela razvozljavati jermene na čevlju. Prikazala se je bosa noga in Mica je postavila sezuto obuvalo poleg sebe, 'Njen, v srce segajoč pogled je obvisel zopet na možu, ni govorila, le njene rosne oči so vpraševale, če je že zadostila zapovedi, Gadje razkačeni mož pa je iznova zacepetal z nogami in na vse grlo zahteval še drugi čevelj. Mica je ubogala in se postavila poleg njega — bosonoga. Kar žnider je pobral sezute čevlje, pokazal ženi s prstom — naprej! In stopala sta kot tat in orožnik.
Dospela sta do farovškega hleva, možic je postal, kričeč: „Holt, Mica! Tu imaš čevlje in jih ne-si domov za peč, pridi pa tod mimo v coklah!"
Bosonoga žena je stopala sedaj urno po zamrli cesti, dedec pa si je zastrl z desnico oči, zrl za njo in si gladil z levico zadovoljno, nekako zmagoslavno, od srda razkuštrano brado. — Ni preteklo Četrt ure, že je prištorkljala Mica v coklah po cesti, se ozrla spokorno v še vedno srditega moža in razšla sta se brez besede; mož v krčmo, žena pa se je izgubila v jarku pod mrtvašnico.
Gledal sem igro, ko se je dvignil in padel za-slor, pa ob koncu nisem znal, bi li naj ploskal k smešnici, ali se držal kislo in potrto vsled učinka žaloigre. Zaloaj bil si drobil možgane v negotovosti, najbolje bo, če stopim za glavnim junakom v krčmo in si ga ogledam po telesu In srcu. Preiskava bode dognala, če je vreden občudovanja, ali pa ostre obsodbe.
Brž ko sem odprl vrata v gostilno, sem bil tar koj prepričan, da je šivankar in cvirnar igral pred ženo vlogo našopirjenega glumača. Po kolenih se je
Iz ceiega sveta.
Zlat zaklad na reveževem vrtu. Iz Petrograda poročajo sledečo zanimivo vest. Nek ubog delavec, ki je Živel v veliki revščini, po imenu Timofijev, je kopal v svojem vrtu ter naenkrat zagleidal' v svitu solnca nekaj bleskletati v zemlji. Kopal je in kopal fialje ter izkopal na tian plast zlata. StrokovnjaJri so takoj konstatirali, da je delavec izsledil žilo zlata, katere vrednost je za enkrat nepreračunljiva. Timo-fijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj v veliki ekstazi, kajti čez noč so postali bogati ljudje.
Pravda za moža -- r nkraj groba. Pred kratkim je prišel neki bogat poinik z imenom Richard Albert v Pariz in se nastanil v nekem hotelu. Drugi dan ta tujec zboli, lastnik hotela na. ukaže prepeljati v bolnico, kjer je bolnik drugi dan potem umrl. Pri njem so našli gotovine 50.000 frankov in na naslov njegove soproge v kraju: Bastia. Soproga, dobivša brzojavno poročilo o nesreči, je takoj dospela v Pariz s svojim 41etnim sinčkom ter uredila vse potrebno za pogreb svojega moža. Naenkrat pa se pojavi še druga soproga rajnika iz Ženeve In pokaže pravomoČne papirje za dokaz, da ni bila izvršena ločitev zakona z umrlim soprogom. Ker pa je nastalo sporno vprašanje, kdo dobi zapuščino po mrliču, sta se pravdari-ci odloČili, da se obojih soprog ne pokoplje, dokler sodnija ne izreče pravoreka. Mrlič se pa položi; za ta čas — na led.
Velikani. Pred kratkim je umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja Časopisje raznih velikanov, ki jih pozna zgodovina. V voj-
tolkel, se kroliotal, da se mu je vsaka brka tresla in brez vsakega sleclu poprejšnje namišljene jeze, pripovedoval je krčmarju, kako je ugnal baburo, ki mu je hotela nove njegove Čevlje ukrasti ter prodati.
„Verdajte mi", se je režal, „sli je ohladila tatinske pete in bocie drugič znala razločiti med svojim in mojim." — Tako je ponosno govoril Kar žnider in vrtel frakeljc žganja v rokah kot zmagonosno zasta^ vo. — „Jeziš", je tlesknil z rokama pri mojem vstopu, „oni so gotovo videli, kako sem rentačil nad babo. Nič mi naj ne zamerijo; kozo sem odvadil s kolom kraje, bom še Mico."
Krojač se je potegnil v kot, kar zobal je polne frakle, si natezal brado in menil sam pri sebi: „Ce se tat v noge prehladi, je pa ozdravljen na duši; če bode Mico sedai tresla zima, mi Bog ne bode zapisal tega na črno plat. Saj sem se vendar potegnil za 7. zapoved in to je sam Bog zapisal s prstom, in še na kamen."
Tako je modroval, kramal mešetaril z božjimi in človeškimi postavami. Žganje mu je stopalo v glavo, minevala ga je prejšnja zmagoslavna veselost, potegnil je obraz v kisle poteze in jokaje mi je pripovedoval: „Vejo, veliko sem popil in zapravil, dve ženi sem pokopal, «marsikatero neumnost sem že spustil med svet, pa najbolj mi je žal, da sem si postlal življenje na starost s trnjem te tatinske Otičeve Mi-ce. Da bi se nikoli ne bil zamotal v ta babji srabot, oli., kako bi mi duša rajala še na stare dni. Ah, božja volja je bila tako in prav sv. Križ mi je naložil to Adamovo, krvavo rebro."
„Kaj boš blatil Križ?" se je hudoval krčmar, sam si norel na starost za njo, saj pameten itak nisi bil nikoli."
„Hm, Še ti moj dragi birt", se je ragovarjal krojač, „ko sem ti spustil marsikateri krajcar v žep, me boš dolžil; jaz pa svarim še enkrat, prav sv. Križ, Otičev in oni nad Dravogradom sta mi naložila t® zakajeno Mico na moje stare rame."
Vem, da bi se bila še prav do resnega sprla s krčmarjem, ako ne bi bil posegel vmes jaz in poprosil Kar žniderja, naj nama zaupa povest o Mici in križu. Dva frakla taistega ta hudega iz zelene steklenice sta mu še zdrknila po grlu na moj račun, pred-no si je pogladil brado, zložil kisle gube obraza, in začel:
„Umrla mi je druga žena Dolfa. Bog se je listnih prav na dno duše in večna luč naj jej posveti v nebesa, dobra je bila, povsem drugačna kot Mica in za tuje blago poštenih rok, Bog mi jo je vzel, ker sva se imela rada kot onaledva goloba tam na farovški strehi in ostal sem sam, Čisto sam in žalosten. Delati nisem mogel dolgo po njem smrti, kajti, kako bi bil videl v Šivanko, ko sem se vedno solzil za njo, in solzne oči ne pogodijo šivankinegi uha. — Gospod, in ti birt, poslušajta, do tedaj je bilo tudi moje grlo pošteno, nisem pijančeval. Prav 3 tedne po Dolfini smrti mi je nekaj šepnilo: Luka, zjokVil si se do suhega, stopi preko Radia k dobremu prijatelju Butiču, on hrani za-te tolažljive besede in domačega hruševca. Lezel sem v hrib, pa zopet navzdol in našel sem Bu-tiČa doma, ravno ovce je pral in otrigel. Pomagai sem mu pri delu In prijatelj ml je za plačilo vlival tolažbo v srce in hruševca v želodec, V mraku sem menil: sedaj si pa Luka popravil dušo in telo, jutri boš pa zopet brzen pri delu. Butič mi je Še ponudil postelj, češ, po noči bi lahko zablodil, toda jaz sem odklonil ponudbo zaradi dela. Poslovila sva se; krenil sem po klancu in molil „Angeljevo češčenje" in priporočal prav na toplo Dolfo nebesom. Pot sem poznal, kaj je ne bi, saj je bila vsaka smreka mi znana. Stemnilo se je kar na mah, ker je bilo v oktobru. Hodil in blodil sem, pa gošče ni bilo konca. Hitel sem, da se mi je pot kar curkoma pocejal po hrbtu in licu, a pov-
ni Karla Velikega je bil ogromni vojak, ki je ob neki priliki s svojo pšico prestrelil 4 sovražnike na en mah. Rimski cesar Maksimln je bil visok 2 m in pol in je pojedel m dan 40 funtov mesa. Prste je imel tako debele, da je nosil zapestnice svojih žena kot prstane. V britskem muzeju v Londonu se nahaja okostnjak, ki ima jako zanimivo zgodovino. Irski orjak Burne se je kazal ljudem po sejmih in s tem zaslužil mnogo denarja; bil je pa strašen pijanec in zato se je kmalu uničil. Pred smrtjo mu je učenjak Hunter ponudil 800 funtov sterlingov za njegovo mrtvo truplo. Burne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in svečano izjaviti, da njegovo mrtvo truplo pripade a-natomičnemu zavodu. Ta ponudba je pa velikana zelo prestrašila in dal si je od 4 najboljših prijateljev priseči, da ga bodo dostojno pokopali v morju. Ko je Hunter to zvedel je podkupil grobarje, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto razne težke predmete, krsto zabili in jo svečano spustili v morje, Bur-nejevo truplo pa spravili v Hunterjeve roke. Tako je tedaj britski muzej dobil orjaški okostnjak.
Kako žive Albanci. Že stoletja žive Albanci na isti način, nikjer se ne drže starih navad in podedovanih običajev tako zelo, kakor v tem skritem, zdaj nič več pozabljenem kotu Evrope. Posebno rodbinsko življenje poteka v istih oblikah, kakor pred sto in sto leti. Hiše premožnih Albancev so velike in štirikotne s sadovnjakom spredaj. Prostori so razsežni, ker o-ženjeni sinovi ne zapuščajo u"še očeta, ki je do konca svojega življenja priznan poglavar vse svoje rodbine. V pritličju so gospodarski prostori, kleti in hlevi, stanovaliŠča so v prvem nadstropju. Preproge krijejo tla, okoli sten so postavljeni nizki divani z bar-žunastimi blazinami, in nikjer ne manjka visoklega
sod sama ravan, sama gošča, na nebu nobene zvezde, na zemlji nobene luči in bajte. Malo sem se vse-del, potem pa zopet naprej in • . . čof! Tičal sem v mlakuži do kolen. Skobacal sem se, pa le eno nogo sem potegnil obuto iz blata, drugo pa — boso. Huš, zlodej, sem si mislil, Luka, v blato ne greš zopet po čevelj, prehladil bi se in poromal za Dollo, Bog bodi zahvaljen, Čeravno sem se zmočil v mlaki, nisem klel, ker bil sem na planem in ne več v gošči, Drvil sem naprej, ni bilo sicer smrek, pa zopet sama ravnina in nobene grabe. Kar peklo me je v boso nogo in mraz me je priganjal k nagli hoji. Bog veili, če i vaju Še kedaj gledal, da nisem zadel z glavo ob nekaj prav trdega, da sem kar omahnil na kolena. G t -pal sem glavo, obroči so še držali. Oprijel sem se tudi trdega predmeta z obema rokama. Drsal sem z roko po lesu gor in dol; bil je to Štirioglat steber, zasajen v zemljo. Dvignil sem se, potipal še više in res — v križ sem bil treščil, T.il moj Bog ti, sem vzdih.nil, pokleknil, povzdignil oči in roke ter sem prav takole rotil samega Boga: Sedaj Bog, pomagaj mi, saj vidiš, je res treba.
Ne bom se vama zlagal, pomagalo je, Nekaj se mi je posve&lo v glavi, prav tako, kot bi mi tresko užgal pred očmi, pogledal sem Še enkrat na križ in spoznal sem ga. „O, ti si, o, ti, Otičev križ, nikdar mi ne bodeš pozabljen." Potegnilo mi je nekaj meglo izpred oči, zavedal sem se, kje sem in blizu je Otičeva bajta, tamkaj sem hotel prositi za prenočišče. — Prav ta Otičeva Mica, ki jo imam sedaj, da bi je ne bile nikoli zazrle moje oči, mi je odprla bajto in mi vrgla slame za peč. Vesta, bila je Mica tedaj vdova, i.i imela je lepo hčer pri kakih 25 letih, ki me je tako v srce segajoče pogledovala raz peč, da sem pozabil na ozeblo nogo in Dolfo. Saj tudi Mica tedaj ni bila grda, pa bila je vdova in le — Mica, njena hči pa — Agica. No, toliko je resnice, da me je Agica prav v srce ugriznila z očmi in sem še taisti večer sklenil, se v tretje poročiti, samo, če se me oklene ta ljubljena stvarca božja. Dolgo smo govorili v noč sem in tja; o strahovih in coprnicali, ki še siromaku zapirajo pošteno pot, in predno smo zaspali, je menila Mica, da bi ne bilo napačno, ko bi romali kar drugi dan k Sv. Križu nad Dravogradom, Pri dogovoru je ostalo. Drugi dan sem se odpravil prav zgodaj do svoje bajte, se preoblekel in šli smo na božjo pot, ker je bil ravno petek. Bog mi ne štej tega v greli, nisem nikoli rad lazil po božjih potih, vendar, tokrat sem menil: LukeŠ, pojdi, Agica gre tudi.
Ravno med potom sem sklenil, spregovoriti med potom resno besedo z izvoljenko. Pa ta kuštrava Mica se ni ganila .niti za ped od hčerke, vpričo bhbure pa nisem hotel zalčeti s snubitvijo. Skozi do Dravograda smo pobožno govorili in v cerkvi celi večer pobožno molili za vse dušne in telesne primanjkljaje. Ker š*no dospeli še-le popoldne In zamudili sv. maše, smo sklenili tamkaj prenočiti in' počakati drugega dne. Prosil sem pred oltarjem sam sv. Križ, ki me je rešil gotove smrti in mi pokazal pravo pot, naj mi še nakloni priliko, da spregovorim Še nocoj z Agico. Ženske so šle prej iz cerkve, jaz sem pa še molil v noč. Slednjič tudi jaz odidem iz cerkve, grem dvakrat okrog nje, gledam in opazim, da sedi na klopi pred cerkvijo Agica — sama, vsaj meni se je tako zdeio, ker je bilo tema.
Sedaj pač sv. Križ pomagaj. Stopil sem navzdol prav na tiho, objel jo okrog vratu in jej povedal: „O j, kako te imam rad, ., veš, vsa si moja!" — Nič, prav nič se ni branila, tudi ona se me je oklenila in bil sem srečen v onih trenotkih kot nikoli poprej in ne pozneje.
(Dalje.)
starodavnega ognjišča. Skozi ozka, zamrežena okna prihaja le malo svetlobe. Pri jedi sedi rodbina v krogu na tleh okoli bakrene sklede. Jedila so najenostavnejša. Vsakdo je s svojo žlico, ki si jo briše v ozko brisačo,' ki jo ima na kolenih. Pred jedjo si vzajemno zelo gostobesedno žele dober tek ter izpijejo par kozarcev domačega lahkega žganja. Ce so tuji gostje pri mizi (pravzaprav pri skledi, ker miz sploh nimajo), ne sede Žene z možmi skupaj, marveč strežejo gostom. Ponoči si vsi razlože po tleh žimnice in odeje. Roditelji in neporočeni otroci spe skupaj. Postelje in stoli so v tej deželi neznani. Grozne so zdravstvene razmere. Največja nesreča za deželo je jetika, ki je pravzaprav narodna bolezen albanska. Proti tej bolezni se sploh ničesar ne zgodi. V istih odejah in istih žimnicah, na katerih so umrli eni, spe drugi. Ce umre poslednji član kake rodbine, se podre ognjišče v glavnem delu hiše, zazVda eno okno ter posekajo drevesa na vrtu. Dekleta ne hodijo od doma. Pripravljajo si balo. Moža jim izbere oče. Vidi ga Še-le po svatbi, pri kateri mora igrati nevesta vlogo obupane. Kriči, prijema se sten, ko jo vlečejo na voz, v katerem so vpreže.ni voli. In vso pot mora delati, kakor bi hotela uiti, V cerkvi Še-le na tretje vprašanje duhovnikovo odgovori počasi „Da". Ženin plača tastu odškodnino 100 in 200 avstrijskih kron.
Po domače. Korporal: „To je z vami križ, da si ne morete zapomniti, kaj je „na desno" in kaj „na levo"! — Žefranov Janez: „Gospod korporal, mi bi si lažje zapomnili, če bi Vi komandirali „hot" in pa „bist"!
Kdo si ne da ugovarjati? Učitelj v šoli, sodnik v nradu, duhovnik na prižnici, kupec pri blagu in slikar pri slikanju.

Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
„MSdcHenhort".
Prvo splošno dobrodelno drnštvo sa preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti t zakon
Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju porortitve 600 K in se torej sveta obrestuje z 124% Sprejem ftlanor: brez določene starosti, brez razlike glede Tere, brez zdravniškega atesta.
Noben risiko! Zahtevaj*e takoj brezplačne prospekte od glavne izplatilaice „H&dhenhorta" za Štajersko, Gradec Aimenstraase 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji vpla«ilnic se na Štajerskem in Koroškem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemajo.
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotavo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J. Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
Serravaliovo
železnato kina-vin® I
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika ln častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno gredstve za slabotne, malo-krvne in rekonvalseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi 4] kri. Iiboren okus. Nad 8000 zdravniških spričeval.
S©rtpašwsiS%c. kr. dvomi dobifltdj
Trieste-Bapcela.
Kupi se t lekarnah t steklenicah po pol litra i K 2'60 in ! j 446	po 1 liter i K 4'80.
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
576
Važno za vsakega!
Usojam si naznaniti, da sem v prijetnem položaja, spojim cenj. odjemalcem prst reži z zajamčeno pristnim vinom po najnitjib cenah:
„Opollo" III. vrste liter	K 060
Clarett „	„ 0*72 Rudeče namizno vino
„Opollo" „	„ 080 Dalmatiner Perle „	„ 0'88 Rudeče vino za slabokrvne „	„ 0-80 Posebro dobro belo vino
(staro sladko) „	„ 0*80 Posebno dobro staro belo vino (Perle) „
Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol. župnika)	liter K 1'60
Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele „ BOpollo"-extra	„
, „ staro (sladko)	„
Prosečan (od rozin-grozdja) za hudoobolele „
1-— 1-—
1-20
3 —
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
694—3
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabr in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela.
Pravi Franck:
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pograSa najboljše.
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske dražbe

Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožlj»
Veljavne vozne listke (šifkarte) za potnike t imeriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v doma vino izdaja edino
Ed. Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pkarna Dunajska cesta 18
p hiši Kmetske posojilnice, easproti znane go stilne „Figabirt".	375
Glas gre kakor blisk od kraja do kraja,
da prva kranjska pošiljateljska trgovina
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torej zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpošiljate!jske trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoj tvrdke žei 40 let! uu
pozor
pozor Naznanilo !
Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obis kase priporočam
Jožef Ullaga maribor
Tegetthoffova cesta 21. 70
1		.. « i»; Ji >«	SbIIPPsI	1
				
Podpisani si usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da je s 1. januarjem 1914 kupil le-karno „H zamorca'* v Mariboru, Glavni trg št. 3., in da jo je moderno, času primerno uredil in je zalogo popolnoma na novo izpolnil.
Podpisani prosi, da mu velecenjeno občinstvo ohrani v novem podjetju isto zaupanje, kot mu ga je izkazovalo v njegovi koncesionirani medi-cialni drožeriji »Pri črnem orlu«.
58	Mag. pharm. Karl Wolf,
lekarnar.
i „ 0'96 Velospoštovanjem
Franc Cvitanic-eva vdova
Maribor, Šolska ulica 2.
Zaloga dalmatinskega vina „I. dalmatinske vinarske zadruge v Boltu (Dalmacija).	970
Pozor! Cenj. kupovale!. Pozor I Nova slovenska trgovina
Alojz Brenčič, PM
nudi cenj občinstva za
jesen in zimo samo sveže blago
kakor: najnovejše štt.fe za moike obleke, ter snkno in volno za ženske obleke in bluze, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv. najmodernejše svilene, volnene, snknjene m štrikane robce ter vsakovrstnega platna za posteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic*, predpasnike, ovratnike, manšete, otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v mannfaktorno stroko. Postrežba hitra in solidna! Za mnogoštevilen obisk se priporoča
narodni in domači trgovec Alojz Breniii v Ptuju. 962
Novo blago!	Niskeoene!
Noben kmetovalec naj ne pozabi pri pomladanskem gno-jeDju tudi na gnojenje s kalijem, bodisi
z 40 odstotno kalijevo gnojilno soljo, bodisi s kajnitom. 69
kajti le popolno gnojenje s kal jem prinese največji dobiček. Na 1 oral (njive in travnika) se naj raztrosi 100 do 130 kg 40% kalijeve gnojilne soli ali 300 do 400 kg kajnita. Slednjega se mora čim le mogoče rano raztrositi. Ako 86 je zamudilo jesensko gnojenje ozimini, naj se zamujeno popravi z gnojenjem gor po suhi setvi s 100 kg 40% kalijeve soli. Rastlinam pa se naj da razventega tudi fos-
forove kisline in dušika. Ta umetna gnojila se dobijo pri vseh kmetijskih društvih in trgovcih z umet. gnojili pod pogoji kalijevega sindikata. Pojasnila kakor tudi brošurice o uporabi vseh umetnih gnojil
daje brezplačno
LJUBLJANA, Marmontova ulica štev. 14 (Kranjsko).
Jajca za valenje od zlatorumenih Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Anton Slodnjak, perutninar, pošta Jur-šinci pri Ptuju, Štajersko. 25
Pozor rojaki!
Zaradi odpotovanja prodam svoje lepo, dobičkanosno posestvo v Ojsterski vasi pošta Sv. Jurij ob Taboru. Lepa zidana hiša, hlevi, svinjaki, mlin, žaga, vse novo, zemlje 13 oralov in sicer: 8 orale vrta, žlahtno drevje. 2000 sadežev hmelja, drugo travniki, njive in gozdi. Cena 30.000 kron z vsem pohištvom in ferentom, 8000 kron lahko oBtane. Cena se obrestuje samo pri mlinu in žagi. Kogar veseli, naj hitro pogleda. Franc Ocvirk, Ojsterska vas, Sv. Jurij ob Taboru.	50
Ženitna ponudba. Mladenič, čez 30 let star, krščausko-narodnega mišljenja, posestnik in trgovec na deželi, tudi posestnik nadstropne hiše z večimi stanovanji in dobro idočo gostilno v večjem mestu na Spod. Štajerskem, na sredi mesta na najlepšem prostoru pri cerkvi in glavnem trgu, kjer se ponuja lepa prihodnjost, se želi poročili z dekletom, ki bi imelo veselje do gostilne in bi imelo nekaj gotovine ali posestvo vredno čez 20 tisoč kron. Morebitna ponudba a sliko. Več pove upravništvo tega liste pod šifro „Sreča 52".

r
E b 71/13 6
Lekarna
Posojilnica pri Sv. Benediktu v Siov. gor.
daje naznazje, da se vrši
f^	1 C t	Í	FfelVjjJ	iiai.uai.JD,	»D1
Dražb eni oklic. ErnstScherks: Podčetrtek r(H]n\ 0kxn: zi)or
rrinnrnJ« nalknliSn	«.«ti IrnKlim »Aatv. «rl	V/M.JLM.A. V/ Kf -fi M. M. M A K/ Vf J.
Po zahtevanju Jurija in Marije Zvar, posestnika v PreSladolu,
pri spodaj označeni sodniji v sobi št. 8 dražba zemljišča vi. št. 112, kat, obč. Presladol, obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopja, svinjskega hleva, 2 kozolcev, 6 njiv, 4 pašnikov, 5 travnikov, 7 gozdov in vrta v skupni izmeri 22 ha 31 a 30 kv. m, s pritikli-no vred, ki sestoji iz 1 voza, 1 pluga, 1 brane in 4 zabojev.
Neprimi&nini, ki jo je prodati .na dražbi, je določena vrednost na 10.258 K 41 vin., pritiklinam pa na 25 K,
Najmanjši ponudek znaša 6856 K, pod tem zneskom se ne prodaja.
S tem v smislu par. 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zeml,-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz kaia-stra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupili, pregledati pri spodaj označeni sodniji, v izbi, št, 8, med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražber em obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnine' same,
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravico ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v. okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej, v sodnem kraju stanu-jočega pooblaščenca za vročbe.
Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložka za nepremičnino, ki jo je prodati na dražbi.	98
C. kr, okrajna sodnija v Sevnici, odd. 11., dne 6. februarja 1914.
Dr. F i s o h i n g e r.
Zavod šolskih sester v Mariboru.
naznanja, da se tretji 3 m e s e Č n i tečaj za kuho in gospodinjstvo začne dne 15, aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem Času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. NatanČneja pojasnila podaja vodstvo zavoda v Mariboru.	128
Novo „Rožansko svetišče" za lavantinsko škofijo.
Z ozirom na prvi tozadevni razglas (Glej prilogo „Slovenskega Gospodarja" z dne 20, novembra 1913, št. 47), javljamo sedaj, da je dotični stavbeni odbor sestavljen tako-le:
1.	Vič. g. dr, Anton Korošec, drž. in dež. poslanec;
2.	vlč. g, dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja;
3.	vlč. g. Prane Heber, župnik na Spodnji Polskavi;
4.	g. Jurij Skale, velepos, in župan v Makolah;
5.	Č, g. Mih. Lendovšek, kn, šk, konzistor. svetovalec,
župnik, Makole, Ta prvotni odbor se lahko vsak Čas poljubno nomnoži, ako bi razmere to zahtevale.
Vsi goreči častilci prevzvišene Kraljice rožan-ske ste zdaj prijazno vabljeni, da se prej ko mogoče oglasite in naznanite, kolik znesek da bi bili voljni prispevati. Začasno zadostuje prijava in obljuba, vendar se že tudi gotovi prispevki hvaležno sprejemajo. Kakor hitro bo 100.000 K zagotovljenih, začnemo s pripravami.
Prijave in darove sprejema veleč. g. dr. Avgust Stegenšek, profesor bogoslovja, pošta Maribor, Štajersko; pa tudi č. g. župnik, pošta Makole, Štajersko.	135
Dobrotniki se bodo mesečno izkazovali v „Slov, Gospodarju".
Ponavlja se, da nočemo nikomur delati nadlege, marveč da kličemo le radovoljne in vesele darovalce tia sveto delo za čast in povellčanje premile Kraljice nebeške, device Marije! ! Ave Maria!
Makole, na Svečnico, dne 2, februarja 1914.
Mih', Lendovšek, župnik.
Naznanilo.
Podpisani si usojam slavnemu občinstvu uljud-no naznaniti, da sem s 1. januarjem 1914, torej na novega leta dan, prevzel od g. Henrika Primuša v Ar din u pri Vojniku kupljeno trgovino z mešanim blagom in gostilno, katero od tega dne naprej vodim pod mojim imenom.
Posebno opozarjam tudi na to, c!a sem založil trgovino s popolnoma svežim gvantnim in Špecerijskim blagom ter se bodem potrudil v vsakem oziru, skozi dobro postrežbo in najnižjih cenah pridobiti zaupanje cen j. odjemalcev.	119
Dovolim si tudi omeniti., da imam v gostilni le najboljša pristna vina ter se slavnemu občinstvu toplo priporočam.
Z velespoštovanjem
s	Josip Delakorda.
priporoča najboljše sredstvo p-oti kurjim očem, ki odstrani vsako kurje oko brez bolečin. Eaa steklenica 60 vin. Mašilo proti trganju in revmafrzmu. Bolečine ponehajo takoj po uporabi 1 *t. 1 krono Pra^i balzam. Eoa stekl. 20 vin Želodčne kapljice, ■najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težko-čah, pri pokvarjenem želodcu itd. Ena steklenica 20 vin. in 40 vin. vse vrste živinskih praškov po receptih priznanih žimozdravnikov. Pošdja se s pošto vsak dan. 31
«v

■ «{¡¡r
Kdor hoce dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnlce"
J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'tiO, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
VABILO na:—
redni občni zbor
posojilnice v Gornji Radgoni,
registr. zadruga z neom. zavezo,
ki se bo vršil v dne, 16. marca 1914 ob 8. uri dopoldne v pisarniških prostorih. DNEVNIRED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Slučajnosti.
Ako ta prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu § 32 zadr. pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa pri vsakem številu zadružnikov.	129
dne 15. sušca popoldne ob 3. uri v pisarniških prostorih in sicer s sledečim dnevnim redom:
Poročilo nače'stva in nadzorstva
Poročilo o izvršeni reviziji
Odobritev računskega zaključka za leto 1913
Volitev načelstva in nadzorstva
Predlogi.	136
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drog občni zbor, ki bo veljavno sklepsl ne glede na štetilo navzočih sadrežnikov.
__Načelstvo.
Dr. A. Kunst,
distriktni zdravnik v ŽalCU
naznanja, da je otvoril svoj z električnimi stroji na najnovejši nač n orejeai zobozdravniški atelier s stalnim asistentom. Vsa zobotehnična dela v kaučuku ali ziatu zgotovi v najkrajšem času g. Hurdes, bivši tehnični asistent na c. kr.
zobozdravniški kliniki na Dunaju.	26


Zahvala.
Podpisani izreka prav prisrčno zahvalo vsem, ki so v torek, 24. svečana v tako obilnem številu spremljali telesne ostanke blagega sina oziroma brata mladeniča
Jivguštma Pečovnik
k večnemu počitku. Posebna zahvala veleč, duhovščini, pred v jem vlč. g. dekanu za ganljive besede ob grobu, slavnemu pevskemu zboru in vsem darovalcem vencev.
Zahvala pa tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem.
Braslovče. 1. marca 1914.
Vabilo
Neža Pe čovnik, mati.
Franc Pečovnik, brat.
na
redni občni zbor
> * - -
Hran. in pos. pri Mariji Snežni na Velki.
registrov, zadruga z neom. zavezo,
ki se bo vršil v četrtek, dne 12. marca 1914 ob 10 uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Vsporedri
1.	Poročilo načelstva.
2.	Por čilo nadzorstva.	87
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Nadomestna volitev eneg» uda načelstva in enega üda nadzorstva.
5.	Razdelitev čistega dobička.
132_ Odbor.
Hranili!ica in posojilnica pri Sv. Antonu v Siov. gor.
objavlja, da skliče na dan 29. marca t. 1. ob 3. uri pop.
03
4
■Ü H
Najvišja odlikovanja!	Državno darilo!
Tisoče priznalnih pisem!
Namažite vso usnjato robo	S
izbornim, cenim, smole- in kisline prostim
cnrouim vacplinnm Isti konservira u3nie> je delanepre-SUIUVllll VdOCllllUill. močno, mehko, lične in trpežno. Tudi izborno pripravno za mazilo podkev, vozov in raznih tehničnih priprav. Cena 1 kg 54 vin. Embalaže se zaračunajo za lastno ceno. Na zahtevo prospekti in oferti o naših prvovrstnih specialitetah: „Pan"-mazilo za usnje, „Panol"-krema za podkve, mazilo za vozove, olje za osi, živalska krmilna in redilna sredstva vseh vrst.
©
f O
o p.
Uizdelovalnica kemičnih pred- ~ JT «4,11 metov iz specialitet,
M
reg. varn. znamka.
Dunaj XIII,
Aiihofstr.
05/U.
15-1
o
R. Brezovnik
redni občni zbor tr«owina w Voiniku
ki se vrši v zadružnih prostorih. — Ako ob določeni uri ni navzoče dovoljno število zadružnikov, se vrši občni zbor
ob pol 4. uri istega dne pri vsakem številu navzočih. SPORED: Poročilo načelstva. — Pregled računskega zaključka za poslovno leto 1913 in poročilo nad-137	zorstva. — Volitev nadzorstva — Slučajnosti.
priporoča svojo bogato zalogo manuiakturnega špecerijskega in galanterijskega blaga, želežnine, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod,
najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vedno po najvišjih dnevnih cenah.	1420
MA
O
a
JU
M O
I» M
O C.
POZOR 1 Ne zamudite! Za pomlad!
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Ns dalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice. ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kdor bo z blagom k«dovoljen, naj pov» svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se	Franc L-nart V Ptuju.
•o
o
«ft
(D
M Ö8
o o
VH (0
Trsje na prodaj. Mozler, silvanec» laški rizling, žlahtnina, drobni rizling, kraljevina, burgundec beli, vrbošek, ranfol, mešane vrste domačih sort in korenjaki. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studenice pri Poljčanah. 1367
Proda se lfpo pose»tv», 5 in pol
oralov zemlje, med temi lep gozd, travnik in njive. Vpraša se pri g. Pukl v Razvanju pri Mariboru. _1389__
Cepljeno trsje In ključi! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, i zabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Hiia z majhnim gospodarskim poslopjem in vrtom je na prodaj. Studenec pri hiši. Eno stanovanje se lahko odda. Vprašati je: Pekarska cesta št. 31, Studenci pri Mariboru.	1423

Razpošiljalnica
ohištva
K. Preis Maribor
Stolni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega Jesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9-50, mize K 10 —, stoli K2 50, močne postelje 14 K, šifouirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni e: otroške omrežne postel e od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
39
Trgovina	Solidna Trgovina z moko
s epecerijskin) blagom postrežba, in deželnimi pridelki
Iv. Ravnikar: C®!i®
Graška ulita it. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n, pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso. rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska se mena, kakor tudi vrtna in cvetljična semena cd dobro znane tvrdke Msuthner.	44
Glavna zaloga Vedno sveža Glavna zaloga vrvarskega blaga žgaa£ k&?a	oijnatih barv
Kakoršna gnojitev — t^ka žetev I
Tomaževa žlindra
znamka
Stern^^/larte
zvezda
Za poljedelstvo, industrijo in obrt
so najboljši naši nedosežni
Originalrp „OTTO" motorji
nepremični in prevozni
motorji na surovo olje — Diesel-motorji
lSl.OOO mtUrjfv z maese več kot t'3 m>lj konjakih «11 «ae« ie> do*ed»J predali.
Langen & Wolff, Dunaj 3C„
LuscHkurceratrantie 52 ©Ss. 14 Lastna inženerska pisarna: Gredre, Aat»e»e<tr. lO.
1		
---------~		
		
Kakšna gnojitev — takšna žete?!
Toma
34
EINSETRA8ENE SCHUTZMABtE
preizkušeno in po ceni fosforno-kisla umet. gnojilo
za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomaževa žlindra zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
Veletrgovina Merkur
P. Majdic v Celju
kjer je prodajališče tvrdke »Thomasphosphatfabri-ken« G. m. b. H Berolin W. 35. 22a
je najboljše in najcenejše fosfornokislo g gnojilo za spomladne setve.
Gotovi učinek! V?soki dohodki!
Tomaževa žlindra „Zvezdna znamka" so razpošilja kot zajamčeno čisto polnovredno blago v plombiranih vrečah, na katerih je označena količina vsebine in varnostna znamka.
Dobiva se v vseh prodajalnah, ki so z našimi plakati označene ali pa se piža raravnost na Os. I. 300
Thomasphosphatfalriker*, Berolin W 35
z. z o. j.	6.1.14
Pred manjvrednim blagom se svari!
Ali kašljate?
Tedaj rabite prijetno	69
smrekovo s tad (med),
katero je že več let preizkušeno in priporofi'jivo dietetično sredstvo. — Odpravlja slive in blaži kašelj! 1 stekinica 90 vinarjev.
Lekarna ,,h zamorcu" Karola Wolf
nARIHOR, Glavni trs, na«pra!l rotovžii.
				
	sflji- V	! ''-¿¡K	■ m • •• -	¿ / Vi' SI 1
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne že-leznine kakor: palično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste poljedeljskega orodja, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo in drobno. 22b
rififififiiififififi
Vsled prevzetja večjega podjetja oddsm zelo dobro
vpeljano
trgovino z mešanim blagom,
pod zelo ugodnimi pogoji. Trgovina se nahaja na zelo prometni ce-ti tik Ljubljane. Na željo oddam ali tudi celo hišo z gostilno prodam po jako solidnimi pogoji. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slov. Gospodarja« pod ugodna prilika 13.
Kaj je to ?
oo oooooo oo
Uovo modno, volneno in perilno
blago za ženske, sukno in cajge za moške obleke, platno ter vse manufakturno blago kupite boljše in cenejše kakor povsod le v domači trgovini
M. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.	68
Lahka uganka.
Vi stric, seveda lahko se smejite |n na denaiju zdaj lepo sedite
trtah polno hmelja ste imeli Ker Umetna gnojila prava ste zadeli ©d znane tvrdke v Žalcu je-li?
Vedno hmelja Joško boš irnel obilo H stotakov lepo Ti število Bo hmeljski kupec moral štet
|zveš skrivnost, kje treba jih je vzet 107—1 £rke prve spravi v dvojico besed!
Krasita izbira
najnovejšega blaga za ženske in moške oble\e pri pošteni slovenski tvrdki Jos. Druškovič v Slovenjgradcu.
Univ. med.	99
Dr. T. Bergmann v Slivnici
za bolnike dome od 8.—10. in 2.—3. V nedeljo in praznike le dopoldne.
Hranilnica in posojilnica y Ribnici na Pohorju
registrovana zadruga z neom. zavezo, vabi na svoj
I občili zlior
ki sa vrši v nedeljo dne lo sušca 1914 ob 9. uri dopoldne v posojilniški pisarni v Ribnici na Pob.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odo-trenje letnega računa 4. Čitanic revizijskega poročila ,Zadružne zveze" v Ljubljani. — 5. Volitev nad orstva. — 6. Predlogi.
116	Načelstvo.
Vabilo "k
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Jarenini, registrovana zadruga z neom zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 22. msrca ob 3. uri popoldne v gostilni g M Cvilak.
DNEVNI RED:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 3. Poročilo o izvršeni reviziji. — 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. — 5. Gospodarsko predavanje (Nadre-
vizor VI. Pušenjak). — 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se eno uro pozneje na istem prostoru, a z enakim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
N«če'stvo.
^ ^	ss ii fcaa J ri ¿a^a».	tjt j ^ &
„Su!tm>" je i zbore o nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenskih fig z dodatkom najfinejše cikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sem jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil „Saltan" takoj ponarejen od dsmačih in tujih tvrdk in tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime „Sultan" zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledno vse, kar se pod podobnim imenom ponuja ■— 6 kg. težke zavojčke (5 zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K frauko na vsako poštno postajo. Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku „Snitan"', se dobi sledeče: 2 veliki ali 3 male žlice iz pravega aluminija, j.kleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopno vešalo in druge koristne predmete. Steklenice, lončki, škatljice in druge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerno oblike tu ne dajo prilagal. — Figovi dodatek „Sultan" jo priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč arc-ma in krasno barvo. -• Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, so da ž njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Snltan" dopolnjuje neoporekljivo okus kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s to poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozorite prijazno tudi svoje znance, za kar so Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
27
Jos. Vesely, Praga VII. (Češko),
trgovina z žitno kavo.
Najboljše in najlepše blago
za moške in ženske obleke dobite po
niskih cenah pri
Janko Artmanu
v Šent Jurju ob južni žel.
Za pomladni čas sem dobil ravnokar in še vedno dohaja velika množina trpo-čega in lepega, volnenega, bombaževega, suknenega platna in raznovrstnega drugega manufakturnega blaga.
Cene so znižane, postrežba je zanesljiva. mera in vaga je poStena
Za obilen obisk se pr poroča
Janko Artman, trgovec
113	Št. Jur ob juž. žel.
fadaf&telj Ju založnik: KatoliSko tiskovno društvo.
Odguvorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarna av. Olrlla y Maribor«,
Priloga Slov. Gospodarju
NAŠ DOM
Glasilo slovenske mladine
Mladim prijateljem.
„Naš Dom" prihaja v tej obliki prvokrat po novem letu med svoje prijatelje». Star način izhajanja smo opustili, a pisali bomo naše mladinsko glasilo v istem smislu kot poprej, ko je bil list samostojen.
Mladeniči, mladenke! Sedaj po novem letu si zarišimo nove cilje pri našem delovanju. Evo vam sedaj misli:	, .
Bodimo junaški! Naša organizacija je velika v vstrajnem delu, vedno hrepenečem po najvišjih ciljih, močna v zavesti, da je zmožna doseči te cilje. Naše geslo je znamenje križa; to bliščeče znamenje našega prapora je že dovedlo našo organizacijo do toliko sijajnih zmag, dosledno sledeči temu znamenju moremo prodreti s svojimi cilji v vse ljudske sloje.
Živo se zavedamo, da je zidan temelj naše mladinske organizacije na neporušni skali Petrovi, mi vemo, da so vsa naša načela postavljena na strogo versko podlago. Veliki želimo biti v požrtvovalnosti, v plemenitem delu za skupni blagor, bodimo veliki, močni v veri! Življenje mladeniča z živo vero v srcu je življenje čisto, krepostno, telesna čilost je izraz njegovega notranjega veselja. Trezen razum in neustrašen pogum takih mladih moči zamere premagati vsak sovražen napad. Kje so črpali moči nepozabni velikani v borbi življenja, da so si pridobili trajnih, neminljivih zaslug za svoj narod? Bili so veliki v živi veri. Iz nje so zajemali ono orjaško moč, da so bili zmožni tolikih žrtev. Le odprimo knjigo preteklosti, povsod lahko najdemo dovolj zgledov A nudi nam jih tudi sedanjost.Tudi v današnjem Času imamo zaslužne može, velike v delu za ljudstvo, ker so močni v veri. Bratje! V moči vere je mogoča doslednost v prepričanju, ona vzgaja značaje. Ravno v značajnosti je ona nepremagljiva sila naše organizacije, Četa značajnih mladeničev ji daje ono čudovito lepoto, mikavnost. V nasprotnih, protiverskih taborih ni značajev. Bratje! Oni se ne bore za ideal krepostnega, čistega življenja. Prostosti hočejo v uživanju, v ugodju nebrzdanih strasti, zadnjega, najvišjega namena ne prlpoznajo, zato tudi nimajo vse žrtvujoče, vse zmagujoče krščanske ljubezni. Njih sila je podobna velikanskemu va-lovju razburkanega morja, ki nenadoma vzraste in preti pokončati cele pokrajine, pa, ker je brez opore, se v trenotku zopet pogrezne v neizmerno vodovje. Cim hujši boj divja sovražna zloba proti veri, tem več žrtev se pogreza v njeno nemoralno življenje, vedno več človeških bitij ie za vedno izgubljenih. Hudo peša moč nasprotnikov, vedno manjša je njih veljava. Peče pa jih, ko vidijo, kako stopa v ospredje naša organizacija. Vidijo, koliko žrtev je zmožna, kako tudi raste njen vpliv. Zaostale, onemogle, ponižane se Čutijo pred nami, s satansko pretkanim obrekovanjem nas hočejo oplašiiti, polni zavisti nam skušajo vzeti pogum. A bojujmo se hrabro pod zastavo križa, katerega Čudovita moč še nikdar ni bila upognjena, osramočena. Bojujmo se veselo! Ogromna večina našega slovenskega ljudstva je še zdrava, še neokužena po pro-tiverskem hujskanju, braneča v srcu vero hrabrih pradedov. Ona je posvečena našim načelom. Pa v naših orlovskih vrstah ne glejmo toliko na število, naša moč je pred vsem odvisna od duha, ki nas preveva. Ni nam mnogo pomagano, če imamo ogromno vojsko neznačajnih, strahopetnih bojevnikov. Taka vojska je nezanesljiva, nikdar si nI v svesti gotove zmage. Mala, a izbrana četa značajnih, neupogljivih moči pa zmore s silo nesmrtne legije premagati vsak sovražen naval.
Izbirajmo čete za našo organizacijo! Glejmo si jasno v oči! V naših vrstah naj ne bo popustljivosti, napak si ne prikrivajmo, vsa naša skrb bodi neprestano posvečena prvotnemu, najvišjemu namenu. Delo, dosledno uravnano po načelih, nujno donaša u-spehov, je delo prepričevalno, ki dovede le količkaj trezen razum do spoznanja.
Bratje! Sestre! Mladine se oklenimo, ki je namerila ravnokar prvi korak v življenje z živo iskro vere v srcu, katero ji je vsadila verna naša mati. Razplamtimo to iskro v močan plamen, pokažimo mladim, nepokvarjenim srcem, vso lepoto, vzvišenost krepostnega življenja. Z živim zgledom lastnega življenja pridobivajmo zdravega naraščaja našim vrstam.
Najsvetejša naloga nlaše mladinske organizacije bodi: Slovenskemu narodu vzgojiti značajev! Krepko na delo!
Za mladeniče.
Mladeniški znaki. Mladenič z Vurberga piše: Večkrat sem že opazil, da imajo po drugih krajih vsi Člani raznih društev svoje znake, da se tako med seboj spoznajo, akoravno pridejo v tuje kraje. Tudi mi slovenski mladeniči imamo svoje znake: Orli v podobi orla, mladeniške zveze pa znak z napisom: „Slovenski mladenič". Škoda le, da se naši mladeniči teli znakov premalo poslužujejo. Ali ni to nekaj krasnega, ako ima fant na prsih znak, pa. pride v tuje kraje, kjer nikogar ne pozna. Toda naenkrat se snide z drugim nepoznanim fantom, pa se takoj prijazno pozdravita in si podasta roki. Po čem sta se spoznala? Po mladenlškem ali orlovskem znaku. Zraven tega pa pokažemo s tem, da naša prsa diči znak, uašim nasprotnikom, da smo pravi in pogumni bojevniki naše
mile slovenske domovine, da se ne sramujemo javno pokazati svojega verskega prepričanja. Posebno, kadar gremo v naša mesta, nemičurska gnezda, ne pozabimo doma svojega znaka, ne zaradi tega, dO, bi nasprotnika izzivali, ampak zato, da nasprotniki vidijo, da se jih ne bojimo. Velikega pomena so pa znaki tudi z-aradi tujcev, ki pridejo v naše kraje, kar priča dogodek, ki sem ga sam doživel. Pred kratkim nas je bilo več oseb v zadevi neke prošnje pri grofu Her-bersteinu, kateri je rodom Ceh, a poseduje tukaj več graščin. Med pogovorom je opazil na moji suknji mladeniški znak, katerega sem mu moral dati na ogled. Vprašal je o njegovem pomenu, kar sem mu tudi z veseljem razodel, na kar se je zelo pohvalno izrazil o naši organizaciji. — Zato pa, predragi tovariši, z veseljem sezite po naših znakih! Res, da je malo hudo za denar, toda vsak naj si pritrga pol litra vina in par smodk in znak je plačan. Naj bi ne bilo nobenega zavednega slovenskega fanta, katerega bi ne dičil orlovski ali mladeniški znak, to je želja
Vurberškega Stanka,
Mladina v društva! Mnogokrat potre upapolno mlado dušo kak nepričakovan dogodek, kako nespo-razumljenje. Na mah je izgubljeno veselje do dela, pesmi utihnejo, življenska veselost je proč. V takem položaju išče naša duša sočustvujočega prijatelja. A kje ga najde? Ali morda v krčmah, na plesiščih? Nikdar! Tam so le hinavci, priliznjene!. Pravih, odkritosrčnih prijateljev bomo šli iskat v naše bratske odseke, v naše zveze. In jih bomo tudi našli, Tu vlada in mora vladati bratska vzajemnost, odkritosrčno prijateljstvo, Zato v naša društva, med svoje prijatelje; Tukaj se navzemimo zopet življenske svežosti ter se okrepimo za bodoči boj, za obstanek posameznika in obstanek celega naroda.. Ta boj ni lahek. Nemogoče je skoraj, posamezniku stati vedno trdno in ne omahljivo. Zato se pa združujemo. Tudi naš sivolasi vladar je že kot mladenič spoznal resnico pregovora: V slogi je moč — ter je izbral za svoje geslo besede: Z združenimi močmi. — Tudi mi se ravnajmo po tem geslu. Združujmo pod našo zastavo vso dobro mislečo slovensko mladino. To je ena izmed vzvišenih nalog, ki si jih je stavil Orel. Posebno posvetimo vso svojo skrb iz šole vstopivši mladini. To vzemimo v svoje vrste, jo izobrazujmo. Ravno v tej dobi zaide fant ali dekle najprej na slaba pota, a slabo tovariši-jo, in izgubljen je. Le redko, zelo redko, se tak še potem vrne v naša društva. Zato moramo tem mladim ljudem posvečati svojo posebno skrb, jih poučiti v najvažnejših političnih in društvenih stvareh. Gotovo jaz ne bi pisal danes teh vrstic, ko bi ne bil na čuden način postal član Bralnega društva kot 151eten fant. Dobro se še spominjam, ko sem čital prve Časnike: „Glasnika", „Slov. Gospodarja" in „Bogoljuba" Iz vsega nisem dosti razumel, poučil me pa nikdo ni. Nekega dne sem dobil nekaj novega. Bil je „Naš Dom". Posebno mi je dopadla povest." Zato sem si ga izpo-sojeval redno. Seveda sem ga prebiral vsikdar od kraja do konca. Enkrat sem Čital nekaj o Orlih. Orel me je zanimal in navdušenje Še danes ni ponehalo. S Časom so me „Naš Dom" in drugi naši Časniki poučili o vsem potrebnem v javnem in društvenem življenju. Preskrbimo iz šole izstopivši mladini naše časnike ter jo pridružimo našim organizacijam! Pojdimo z navdušenjem in požrtvovalnostjo na delo in Čez malo let bo večina naše mladine združena v naših društvih. Naše geslo bodi: „Z združenimi močmi!" Na zdar!
Ognjeslav Krčevinski,
Kazen za pohsjkovanje.
Stara ljubezen se je vzbudila v meni, ko sem v zadnji lanski številki „Našega Doma" bral poročilo berolinskega dopisnika in mojega starega prijatelja Blaža, Videl sem vnovič, kako silna je tista bratska vez, katere se navaame mlad fant v poštenem društvu, ako je v njem zasledoval prave društvene smotre in s Čisto, plemenito navdušenostjo črpal va-se sadove požrtvovalnega dela. Prijateljska beseda, poštena druščina, zapusti v duši mladega fanta globoke kore>-nine. Morda se to .ne opazi vselej poprej kakor takrat, kadar pride fant na razpotje, kadar mu je odločevati med dobrim in slabim. Moti se oni voditelj društva, ki misli mladega fanta v enem dnevu preobraziti, utrditi v svojih načelih. Enako se moti tudi oni, ki se po navideznih neuspehih uda malodušnosti in obupu nad sadovi svojega dela. Občuj s fantom, daj mu včasih prav in ne zahtevaj, da bi ti vselej po-kimal. Fant stopi takrat v življenje, razvfjja se duševno, marsikaj mu še ni jasino. Mlada kri pluje po .njegovih žilah in vleče ga tja, kjer je več prijaznosti, zabave. Učena strokovnjaška predavanja so potrebna za izobrazbo, ali ž njimi ne boš pridobil fanta, ki ljubi živahnost. S samim grajanjem in pridigo tudi ne boš vnel fanta, Če ni Še popolnoma naš. Daj mu, da zauka, zapoje, naj se nasmeje, naj se naska-če, če se mu ljubi! Prišel bode čas, ko se bo v njem vzbudila resnost in bo sam iskal in našel tečne hrane. Resnost življenja, ki se odpre pred njim kmalu, ko se zave sam sebe, naredovala mu bo realnejša pota. Ce si modro ravnal ž njim in niso posebne okoliščine odloČile drugače, potem je fant tvoj prijatelj, izšolan je in lahko ga postaviš v bojno vrsto; stal bo, če tudi sam, med sovragi!
Tak je odhajal pred leti v širni svet moj prijatelj Blaž, Ali bo vstrajal? Ali mu bo mogoče v tujini ostati zvestemu načelom lepe orlovske organizacije? Tako je pomislil eden ali drugi izmed nas. Pa je pogledal v te jasne oči, polne iskrenosti In svetega ognja, pa se mu je zdelo, da mu vidi v srce, kjer stoji zapisano, da se ne ukloni.
Gori po nemških krajih je hodil, naletel na potepuhe, pričkal se s socialnimi demokrati, zavetja je iskal 111 našel pa v katoliških rokodelskih društvih, Ali na svoje društvo, na svoje tovariše ni mogel pozabiti,, Pisal .nam je, kako se mu godi po svetu, kako mora biti čuječ, da ga ne ociganijo, kako se čuti samega. — „Biagor vam!" je vskliknil nazadnje, „ki v, poštenem društvu vživate vesele urice in se nemoteno navdušujete za svete vzore,
A meni v daljnem sveti, oko po njem rosi; Ohrani Bog te v cveti Oj drago društvo ti!
Tako nam je pisal; vsaka beseda nam je bila dokaz, kako mu, je prirastlo društvo z vsemi svojimi ideali k srcu.
Potem pa so minila leta. Vsako je prineslo nam mladim rokodelcem nekaj izpremembe, Enemu ali drugemu se je zahotelo po svetu, tujini, da si nabere izkušenj. Tudi jaz sem Šel in se vrnil zopet v svojo domovino, katere ne nadomesti tujina z vso svojo mikavnostjo. A o svojem prijatelju Blažu poslej nisem čul. Bog ve, če ni padel? sem si mislil včasih.
V zadnji številki „Našega Doma" pa najdem njegovo poročilo iz Berolina. Bil sem ga vesel, kajti stara ljubezen' se je zopet vzbudila v meni, ko sem videl, da pameten fant lahko povsod ohrani svoje poštenje, ako le hoče. Moj namen ni, da bi ga hvalil zaradi tega; hvaležnost in plačilo mu bo narekovala njegova vest, opozoriti sem hotel le na to, da bo samo tak fant vstrajal v tujini v dobrem, ki se že doma navzame navdušenja za dobro.
Katoliška društva rokodelskih pomočnikov so v resnici neizmerne važnosti za mladega potujočega rokodelca, in tudi meni se zdi, da se naše rokodelce premalo opozarja na to prekoristno ustanovo plemenitega očeta Kolpinga. Razumljivo je zato, ker so njenih dobrot deležni samo rokodelci, ki potem seveda pripovedujejo o tem svojim tovarišem, a ne morejo ali nočejo sami pričeti kake odločne akcije, da bi na to tudi druge opozorili. Treba bode, da se bomo fantje v „Našem Domu" večkrat o tem kaj pogovorili, kajti če bomo čakali, da se bodo morali naši fantje v tujini sami seznanjati s temi društvi, bo že marsikje pre- -pozno. Vsak, ki namerava v tujino, na nemško stran', si mora pred vsem preskrbeti navodila o katoliških rokodelskih društvih! Vse drugo bo potem šlo.
Ce pa pride človek v mesto kar na slepo srečo, se mu zna kaj takega primeriti, kar se je meni v Gradcu:
Imel sem več sreče kot pameti in sem dobil kmalu delo, pa tudi stanovanje v visoki hiši v Griess-ulici. Vesel nad vsem tem sem se napotil dobre volje po mestu in dobil slovenske tovariše v kršč, slovenskem društvu. Bil sem tako židane volje, da sem jih povabil na čašo pive. Kaj bi. ne, delo sem imel in ključ od hišnih vrat v žepu, in zapeli smo jo po kranjski. — Toda ko sem okrog 10. ure iskal v drugi ulici „svojo" hišo, nisem mogel spoznati, katera bode prava. Hiše so bile vse enako visoke, Številke si pa nisem zapomnil. Slednjič sem pa le postal pred hišo, ki se mi je zdela še najbolj prava in poskusil ldljuČ, ali ključavnica se ni ganila. — Morda mi je dala ženska napačen ključ? No, saj se lahko pozvoni, In pritisnil sem na bel gumb. Uspeh ni izostal. Široka, sitna ženska mi je odprla in godrnjala v nemščini nekaj, kar niti od daleč nisem razumel. Morda je godrnjala zato, ker takrat še nisem znal ponočnjaških ma-nir in ji nisem dal nič napitnine. Bodisi eno ali drugo, jaz sem se skoraj ustrašil te koščene ženske in sem jo kolikor mogoče hitro ubral po stopnicah v tretje nadstropje. Ali tam sem zaman iskal znanih vrat; čisto drugače je bilo vse kot zjutraj. Dvoje mi je tokrat šumelo v glavo: Ali sem kakor tisti menih, ki je v gozdu 100 let poslušal Čudovito nebeško ptico in se ni potem doma več spoznal, ali pa sem prišel v napačno hišo. Zadnje se mi je verjetnejše zdelo in zato sem imel skrb, Čim preje zopet priti na ulico. Toda to ni bilo tako lahko! Drugod ne morem kakor skozi vrata. Ali naj še enkrat kličem tisto sitno babišče? Kar stresel sem se ob tej misli. Kako naj jej pa povem, ko me ta velblod niti razumel ne bo? — Trenot-ki so bili mučni; vjel sem se v past in iskreno sem prosil Boga, naj mi bo to .noč milostljiv.. Potem pa sem zbral vse svoje misli ter se odločil, na kakoršenkoli način počakati tukaj dneva.
Splazil sem se previdno na dvorišče in gledal, kje bi bilo kaj primernega za spati. Na vso srečo sem opazil, da visi na neki vrvici malo cunj in perila; blizu tam pa je ležala poveznjena stara kovinasta ko-pališčna kad na otepu slame, V hipu je bil načrt gotov. Pograbil sem veliko cunjo, ne vem, ali je bil namizni prt ali rjuha, samo to v(em, da ni bilo v njej nič golazni, kar je bilo v resnici čudno, oprezno dvignil hanjo in se poljubno zleknil po slam\ Pet minut pozneje pa sehi spal kakor gospod v pernici, Drur-
L
A
go jutro me prebudi iz sladkega spanja strašno grmenje, in sicer čisto v bližini nad mojo glavo.
„Bog pomagaj!" sem viknil in planil pokonci. Takrat pa sem z vso silo zadel z glavo ob pod kadi, da je ista kar odskočila. Kmalu sem se zavedel, kje sem in poslulmil par hipov, kaj pride sedaj. Grome-nje po kadi je hipoma utihnilo, namesto njega pa sem Čul nerazumljivo ječanje, kakor da bi kdo klical na pomoč. Takoj sem spoznal svoj položaj in najpamet-neje se mi je zdelo, da jo čim preje odkurim. Privzdignil sem kad, da se je ropotaje prevrnila preplašeni vratarici pod noge. Le-ta je vsa trda od smrtne groze stala zraven; tolkač, s katerim je iztepala preprogo na kadi, ji je padel iz rok in samo globoko sopihanje je bilo čuti. Bil je relo smešen prizor, gledati to obilo žensko bitje v takem stanu, žal, da ni bilo časa za to. Kajti debela njena roka se je naenkrat iztegnila po Iztepaču in brez dvoma bi bil ta že v naslednjih trenotkih padal po moji hrbi, ako bi ne bil kar moč hitro pobral svojih krač in se zgubil na ulici.
Tistega dne so prinesle graške „Male Novice" na celi strani karikaturo (sliko) tega prizora pod naslovom: Tat v kadi. V posebnem opisu pa se je z vso uredniško resnobo opisoval ta strašni dogodek. Vsa Griess-ulica se je veselila, da se je brez škode izne-bila tatu. — Ali to veselje gotovo ni bilo tako odkritosrčno kakor je bilo moje, da sem se brez škode izne-bil hude ženske.	_
........... ORLL ~~~~ ~~
Telovadni tečaj Orlov, kateri se je vršil zadnje dni meseca grudna minulega leta, je bil precej dobro obiskan. Samo Štajerski odseki so bili to pot mlačni. Tečaj je priredil vaditeljski zbor zveze Orlov v Ljubljani. Predsednik zveze Orlov, brat dr. L. Pogačnik, je z ognjevitimi in navduševalnimi besedami otvoril tečaj. Vadile 'so se pred vsem članske proste vaje za letošnje leto (1914); vadil je iste brat M. Peterlin z le njemu lastno potrpežljivostjo in pa vstrajnostjo. Istotako je vadil brat Peterlin nove Var je s palicami, katere bodo na letošnjih prireditvah tvorile novo ¡zanimivo točko. Nadalje so se vadile tudi enotne vaje za naraščaj in (poleg vaditeljskih prostih vaj orodna telovadba. Orodno telovadbo je vodil brat A. Dostal. Poleg tega so se vsaki dan vršila še tehnična predavanja o telovadbi in predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. Predavali so brat Peterlin, med. dr. PrimŠar, med. »dr. Jerše, dr. Virant, in o važnosti naraščaja brat Pire. (Tečaj se je zaključil na dan starega leta točno ob 12. uri opoldne. Po iskrenih besedah predsednika zveze Orlov, brata dr. Pogačnika, so se razšli načelniki 'in vaditelji orlovske organizacije po širni slovenski zemlji. Popoldne so udeleženci tečaja spremili v kroju pok. dr. Žitnika k večnemu počitku.
Telovadci mariborskega okrožja Orlov, pozor! Od božiča do novega leta se je vršil v Ljubljani telovadni tečaj zveze Orlov, ki je bil obvezen za vse odseke. Vsi odseki so bili na tečaj pravočasno opozorjeni in tudi zadnja „,Mladost" je prinesla tozadevno pravočasno objavo. Izmed odsekov Mariboi, Hoče, Slivnica, Ptuj, Ormož, Središče in Ljutomer se je udeležil tečaja samo mariborski odsek po dven vaditeljih. Ker so vaje precej težke in je treba misliii na večje nastope v letu 1914, prosimo bratske odseke v Hočah, Slivnici, Ptuju, Ormožu, Središču in Ljutomeru, da se pravočasno obrnejo na vaditeljski zbor mariborskega Orla, da pošlje isti enega vaditelja vadit članske proste vaje in vaje s palicami in kjer potreba, tudi nove vaje za naraščaj. Odseki naj povrnejo vaditeljem vozne stroške. Ostali odseki pa se naj obrnejo na vaditeljski zbor celjskega okrožja Orlov v Celju. Povdarjamo, da se članske vaje, ki bo^ do tuintam povzročale nemale sitnosti, ker se morajo vaditi eksaktno '(natančno) in navaditi na godbo, ne bodo tako hitro navadile. Vsled tega je nujno potrebno, da imenovani odseki, katerim bomo poleg tega o-glasa poslali Še okrožnice, posErbijo, da bo vsak odsek ¡do konca aprila ali vsaj do srede meseca maja izvajal letošnje članske vaje in vaje s palicami brez napak. Na zflar! — NaČelstvo mariborskega okrožja Orlov,
Dekliški vrtec.
Narodna noša. Torej vendar enkrat narodna noša! Ja, me ženske smo že take sebičnice, hočemo, da se zmiraj o nas govori in piše. Popolnoma prav dam dopisovalki Mariji Antoniji, da začnimo najprej z rutami, ter odložimo te neokusne rumene. Nič ne bode človeka tako v oči,, kot Če vidi svež, mlad obraz, zavit v rumeno ruto, ki je Še vrh tega „namalana" z najraznobarvnejšimi cvetlicami. Za črnolase je v najhujšem slučaju že še, ampak blondi.nke in oporel obraz, pa — rumena ruta. Kako vse drugače učinkujejo druge barve, najprej sevetta bela, a vsake se prej oklenite kot rumene, ki še praktična ni; saj moramo tako paziti, da pri pranju barve ne zmeni ali je soln-ce ne vzame. Jaz si že ne kupim nobene več! — Sedaj pa Še vedno ne znamo, kake vrste in barve bodi naga narodna noša. Poslušajte, kaj vam/danes povem: Ker vedno in vedno mislim na kroj, se mi je celo ponoči o njem sanjalo. Videla sem v sanjah krasno oblečeno Slovenko in jo liočem tudi vam popisati, posebno za sestrice Podravčanke. Imela je modro krilo, i-ste barve kot modriž (nekateri pravijo plavica, kar pa ni lepo), bilo je volneno in zgoraj v kožice vrezano, segajoče blizu gležnjev, moderc iz istega blaga in
h krilu prišit, a zgoraj okroglo ali 4oglato izrezan. Rokavce je imela iz finega, mehkega belega platna, in sicer Široke, nabrane rokave, pri pesteh aela vezena manšeta, z dvema gumboma za zapeti. Ovratnik lepo zapet in tudi navezen; vezenina lahko okrog vratu zložena. Okrog vratu je imela črn žametast trak s križcem, a jaz imam srebrno verižico s križcem. Predpasnik bil je svilen, o kako je bil lep! Bil je tera-no-vijoličast, pa barve je spreminjal, pa v kožice (oviki) vrezan in zgoraj pič nabran, in trakove je i-mel Iste barve. Okrog vratu je imela lepo rdečo svileno ruto, posejano z raznobarvnimi rožicami. Pa kako lepo je imela zavezano! Ruta ni segala popolnoma do vratu zadaj, ampak bila je pripeta za moderc, Čez rame so visele franže in 2 konca rute 4ta se stikala spredaj ob pasu, kjer je bila pritrjena nad predpasnikom za krilo ali moderc. Nogavice je imela rdeče, a jaz hočem bele, ker ne ljubim kričečih barv. Čeveljčki so bili nizki s o cm visokimi petami; tudi jaz lio' Čem take. Kaj je imela za pokrivalo, pa vam ne morem popisati, ker mi je prikazen prehitro izginila. Torej še saina ne vem, ali naj denem peČo na glavo, ali avbo, Ko se bom odloČila, vam povem. To se bo prijetno šivalo in kar veselim se, da bom začela odslej dekletom šivati narodne obleke in ne te našemljene polmestne, polkmečke obleke, kamor moram včasih .na željo deklet našiti najraznovrstnejših trakov, čipk, gumbov, da mislim večkrat, da imam mavrico pred seboj. Od kod to izhaja? — V narodu samem še živi fantazija živili barv, kakoršne so bile prej narodne noše. Kričeče barve pa nikakor niso umestne in prikladne za meščansko obleko. A da bi ljudstvo kot tako to razločevalo, bi bilo seveda malo preveč zahtevano. Torej nazaj k noši naših mamic! Pri meni so si že vsa dekleta pevskega zbora naročila narodno nošo, ker je g. pevovodja odločno zahteval, da nastopijo v noši, 'Oh, ko bi bili vsi gg. pevovodje tako odločni! Meni se kar sline cede po lepi narodni noši, ali vam ne? Torej pa tekmujte z našo MargeČ-ko iz Prlekije.
Iz mojega dnevnika. Cestokrat zvečer, ko se mi ne ljubi iti spat, vzamem najraje svoj dnevnik in prebiram, premišljujem in se zatapljam v spomine in dogodke prošlih dni. Toda na misel mi ni prišlo, da bi vzela kak spomin iz njega in ga 'dala v svet, dokler nas nI spomnila naša Pepea, ki čestokrat iztakne kako novo stvar. Evo Vam, tudi dragi Čitatelji „Našega Doma" nekoliko podatkov iz mojega dnevnika. Meseca januarja 191*: Šest d.ni, ljubi dnevnik, se nisva videla, zato pa so tudi prazne strani teh dni. Bila sem na obisku pri znancih nekoliko ur od našega kraja. Prvi clan je bilo Še precej dobro, toda naslednji dnevi so se mi zdeli grozno dolgočasni. Kakor cela večnost so bili ti dnevi, čeravno sem Imela vsega, kar sem si želela. SYimo eno sem pogrešala. Tebe, dragi „Naš Dom", ni bilo. Vedela sem sicer, da se vrnem kmalu domov, da skoraj zagledam rodno zemljo in hišo, saj nisem priklenjena na ta tuji kraj, vendar sem bila otožna in hrepenela sem po ljubem, znanem domačem trgu In po tebi, draga, prijazna hišica, — In danes, glej, sem zopet pod tvojim ljubeznji-vim okriljem. Kako mi je v tebi mirno srce, kako vesela duša. Mislim si, kako bi bilo z mano, ko bi te morala, dragi „Naš Dom", ostaviti za en mesec, za leto, morda še za dalje časa? Ne, jaz bi .ne mogla drugje živeti. Kako pa mora biti .nekaterim pri srcu, ki te zapuščajo in drvijo v svet, od koder se dolgo, dolgo ne vrnejo, nekateri te popolnoma pozabijo, drugi se te celo sramujejo? Kako sroe morajo vendar taki imeti-'? — 'Meseca februarja Í91*: 'Moji znanki, trgovčeva Mira in Slavka sta me naprosili, da pridem popoldne In jima pomagam pri nujnem ročnem delu. Delale smo pridno, po končanem delu pa je bilo na dnevnem redu najprvo petje. Slavka je sedla h giasovirju, medve z 'Miro pa sva peli. Danes sva se naučili prvo melodijo pesmi: „Rasti, rasti rožmarin . , .", ko sva se naveličali petja, potem pa k pripovedovanju. (Me imava hamreč navado, ali bolje rečeno, nalogo, da vsak dan druga nekaj pripoveduje, bodisi kako povest ali kak dogodek iz svojega življenja.) Danes je bila vrsta na meni. Pripovedovala sem jima o svoji hudomušnosti, ki sem jo bila naredila svoj čas v Šoli, Učitelj nam je razlagal fiziko. Vse je bilo mirno In vse smo napeto poslušale razlagalca. Toda, kot da bi mi jo sam ta „Črni" prinesel, zagledam na klopi pred seboj šivanko, Primem jo z roko in zabodem jo neusmiljeno svoji, spredaj sedeči sou-čenki v hrbet. Kot bi jo pičil gad, je z glasnim krikom skočila s sedeža, Učitelj je takoj vedel, da je bilo zopet to moje delo in me vprašal, kaj sem ji storila tako strašnega. «Paz sem seveda takoj priznala ta svoj „zločin". Za kazen me je postavil v „kot", v zapisnik pa je napravil „piko". Zvonec je aazvonil, z glasnim ropotom so se začele učenke pripravljati na odhod. Ostala sva naposled sama z učiteljem, ki mi je rekel, da b. me naj raj Še zaprl čez poldan v kako luknjo — „toda za danes ti odpustim. Ne vem, kaj naj začnem s teboj, razposajenosti, ki jih zadnji čas u-ganjaŠ ti, niti ne počenja noben fant. Glej, da se poboljšaš." Izpustil me je, jaz pa sem odšla z obljubo — seveda sama pri sebi — da se ne poboljšam in da za drugi dan iznajdem spet kako novo šalo. Vedela f-em, oziroma vsi učenci in učenke smo vedeli, da naš dobri učitelj ni tako strog, da bi kaznoval vsako razposajenost. Bil je sam velik humorist in prijatelj šal, zato ni bilo dneva, da ne bi povedal on kaj „okroglega" ali pa storil kateri učenec kaj hudomušnega. Ljubili smo ga vsi, ljubil on nas, zato se ga gotovo vsak njegov učenec rad spominja, kakor se ga spominjam jaz, ki kaj rada pripovedujem kak dogodek iz ljubih
in nezabnih šolskih let, — Prihodnjič kaj več iz dnevnika vaše Mare,
Društveni glasnik.
Sv. Peter na Medv, selu. Polletno poročilo o delovanju Dekliške Zveze, Na poučnem sestanku dne 15. avgusta se je obravnavalo o narodni noši. Dne 12. oktobra je obhajala Zveza 51etnico svojega obstanka, V pridigi ob 10. uri so vlč. n. Gomilšek vnemali mladenke k posnemanju sv, Terezije v delu za časno in večno domovino, Po sv, maši se je vršilo slavnostno zborovanje ob veliki udeležbi domačih mladenk, pa tudi zastopnic dekliških zvez iz celega okraja. Pozdrave je poslalo več dekliških zvez. V začetku zapo-jo dekleta velegrajsko himno. Voditeljica Drofenik M, in tajnica Vehovar Ana nastopita v narodni noši in v dvogovoru poročata o petletnem delovanju naše Dekliške Zveze. Slavnostna govornica, gdč. Erna Razlag, burno pozdravljena,, sporoči najprej pozdrav ve in častitke ptujskih mladenk, nato pa razloži glo-bokosežen pomen Dekliške Zveze ter svari zboroval-ke pred liberalnimi organizacijami. Koodpojo dekleta: „Slovenka sem", deklamuje Mešiček N, s, Elizabete: „Naš vzor", Verk Ema pa: „Slovenska dežela". Vog-rinec Uršika iz Žetal prinaša pozdrave tamošnjih mladenk in sporoča, da se kmalu tudi v Zetalah u-stanovi dekliška zveza, Šmarska mladenka Mar, Novak pa ocenjuje vrednost politične izobrazbe za že.n-stvo. Zadoni pesem: „Lepa naša domovina", Vič. g, župnik Gomilšek podajo nato še mnogo navodil za bodoče delo. Zadnja, pa jako važna točka, je bila posvetovanje zastopnic dekliških zvez. Sklenilo se je, da morajo zveze v prihodnje redno prirejati shode in vplačevati udnino; nadalje govornice izmenjavati, gojiti smisel za narodno nošo M vneto podpirati Slovensko Stražo, K sklepu se je zapela „'Marijina pesem". — Dne 10. novembra je bilo zopet zborovanje. Po pozdravu predsednice opominja č. g. duhovni voditelj članice k edinosti in skupnosti v delu za Dekliško Zvezo, priporoča dobre časopise, zlasti „Bogoljuba", „Glasnika" in „Naš Dom" ter povdarja pomen domaČih knjižnic, Hajnšek M, deklamuje: „Naš čolnlč se ziblje v pristan", Verk Ema govori o pogumu m navdušenosti, Mešiček Neža naš v lepi deklamaciji svari pred tujino in govori o nečimernosti v obleki, Drofenik N, Prednaša: „Pogled v nedolžno oko". Vič. n- duhovni voditelj zaključi shod s pozivom na krepko delo tudi v prihodnje. Pod varstvom božjega Srca in Brezmadežne, katerima smo posvetile našo organizacijo ob nje petletnici, upamo doseči pa v bodoče Še lepše u-spehe.
Studenice pri Poljčanah. Dne 25. prosinca je naša D. Z. s pomočjo bralnega društva vprizoril,a igro: „Skrivnostna zaroka" v splošno zadovoljnost. Po končani igri je deklamirala Katarina Pirtovšek „Pozdravljen sveti križ"l ' in Amalija Turin „Moj mili dom in sv. Evharistija." K sklepu zapojo igralke dve pesmi „Slovensko dekle" in „Hej Slovenci."
Zreče. Dne 26. decembra je imela D. Z. občni zbor za leto 1913. Po kratkem poročilu o živahnem delovanju v minulem letu se je izrekla zahvala vrlim odbornicam, kot neko malp priznanje za njih požrtvovalnost. K sporedu so se pridružili: govor, de-klamacija in šaljivi dvogovor. Nastopile so: Lamut Barb., Orož Han., Orož Tonč., Golčar. Občni zbor je zaključil naš novi pevski zbor z mično pesmico „Ujeti ptič." Naslednjo nedeljo, dne 28. decembra, je pa imela M. Z. svoj občni zbor z enakim sporedom. M. in D. Z. se pa sedaj živahno pripravljata za večjo javno prireditev.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na Štefanovo je imela lov-renška D. Z. podučen shod. G. voditelj opiše misli, ki bi naj navdajale pošteno dekle sedaj, ko se je na Sp. Štajerju začela tako lepo mladinsko gibanje. Viktorija Žagar deklamira: „Slovanka sem!" Zora Oder in tajnica Marija Hrastnik nam v dvogovoru dokažeta, da zasleduje D. Z. res vzvišene cilje, i Blag. Marija Zink govori o delokrogu slovenske mladenke in o značajnosti. (Govor priobčimo.) Naša bogato založena knjižnica je začela delovati takoj jbo novem letu. — Dne 22. svečana se je vršil podučen shod tukajšnje D. Z. Preč. gospod župnik govori o namenu D. Z.: „Oskrbovanje dvojnega vrteča: duše in telesa." Waner Rozina pozdravi v prisrčni deklamaciji zbrane članice^ Elizabeta Huber govori: Nekaj spominov iz mojega bivanja v Bosni. Opisala nam je Bosno, njene prebivalce in njih običaje. Po tem zelo zanimivem govoru nas je še Marija Hrastnik z dvema šaljivima deklamacijama spravila v najboljše razpoloženje, da smo se prav zadovoljne vrnile iz te nedolžne in koristne predpustne zabave.
Šmartin v Rožni dolini. Živahno delovala je leta 1913 dekliška Marijina družba, ki obsega sedaj že čez 130 udov. Poleg večkratnih slovesnih nastopov v cerkvi in pri procesijah sme še imele vsak mesec po eno zborovanje v društveni sobi. Razven mnogih podukov, opominov in koristnih navodil našega duhovnega voditelja smo se tudi dekleta same vadile v javnih nastopih. Navduševalne govorčke so imele: Videmšek) Alojzija o sovražnikih dekliške sreče; Pečnik Marija in Potočnik Marija: 1 nekaj naukov slovenskim mladenkam; Pečnik Julka o pravem napredku slovenskega dekleta; Štravs Ludovika:, Bodimo požrtvovalne; Mešič Neža: Šopek dekliških čednosti; 'Ograjšek Nežka: Naš zgled naj tudi druge vabi in drži. Deklamovale so: Brežnik F.: Slovenski svet — Marijin dom; Rok Tončka: Ker Marijo ljubim . . .; Kovač Ana: Moja mati; Videmšek Mica: Družbena pesem; Cigelšek Mica: Vera, upanje, ljubezen; Vravor Viljemi-na: Slovenski rod, tvoj dan je vstal; Dimec Micka: Dekiiška budnica, in še nekatere izmed imenovanih, so nastopale po večkrat.
Kozje. Dne 28. decembra pretočenega, leta je bil drug dekliški mesečni sestanek, na katerem so govorile: Vahčič Marija, Amon Roza, Maček Jožeta, Zlender Nežika, Rajgl Mailda in Maček Marija. V odbor D. Z., ki se je ta dan ustanovila, so bile izvoljene: Rajgl Matilda, predsednica; Maček Marija, podpredsednica; Zlender Nežika, tajnica; Vahčič Marija, blagajni-čarka; Brglez Antonija, knjižničarka. Na novega leta dan se je ustanovila M. Z., h kateri ie pristopilo takoj nad 30 vrlih fantov. Odbor tvorijo: Pustivšek Mihael, predsednik; VaJenčak J., tajnik; Maček Anton, blagajnik; Rajgl Franc, knjižničar. Kozjan^ ska mladina se je vzbudila in koraka za drugimi.
Marenberg. Četrtletno poročflo o delovanju M. Z. Prvi mesečni sestanek jo bil dne 14. septembra pri Sv. Janezu, kjer se bodo sestanki redno vršili. Drugi sestanek je bil dne 26. oktobra. Govorili so: č. g. kaplan o „nesrečnem izseljevanju." Sklenili smo si nabaviti oder za božično igro: „Pastirci na betlehemskih poljanah." Tretii sestanek smo imeli na sveti večer dne 24. dec. Pozdrav predsednika, petje, igra „Pastirci na betlehemskih poljanah." Deklamirala je Dorica Duhovnik pesem „Mutee osojsld." Predsednik iz Ribnice, Franc Miklavc, ' nam je govoril bodrilne besede o vzajemnosti. S petjem se je zborovanje zaključilo.