Leto XVm. r Celju, dne 1. julija 1908. Štev. 72. Uredništvo J« na Schillerjevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak sredo tn petek ter velja za krone. Za Ameriko Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron,'3 mesece 3 in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate ije od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa-v za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust Glavni zbor zaupnikov »Narodne stranke". Vkljnb neugodnim razmeram se je zbralo zadnjo nedeljo brez posebne agitacije v celjskem »Narodnem domu" nad 150 zaupnikov »Narodne stranke". Bili so po odličnih somišljenikih zastopani malodane vsi kraji naše zelene Spod. Štajerske. Koj po 11. uri je otvoril zborovanje predsednik stranke gosp. dr. V. Kukovec s kratkim nagovorom. Omenil je zborovanja stranke preteklo zimo in pomlad, katera so velj?la predvsem toliko važni spreme-nitvi volilnega reda za deželni zbor štajerski; ta zaupni shod naj nekako nsovrši vsa ta zborovanja in stavi minimum zahtev naprednih Slovencev na Spod. Štajerskem. Kar se tiče domačega političnega položaja, se vidi, da je sedaj naloga stranke in vseh somišljenikov, da trdno in zvesto vstra-jajo pri stranki in njenih načelih: naše pozicije vzdržati in jih utrjevati bodi naša naloga. Veselo znamenje je, da po nekaterih krajih naši somišljeniki to devizo zvesto izpolnjujejo. Poleg političnega nam bodi pa posebej pri srcu prosvetno delo: posvetimo svoje moči in svoje delo »Zvezi narodnih društev", katera bo za razvoj našega kulturnega življenja neizmerne važnosti. Pozdravlja zborovalce najpri-srčnejše in želi mnogo uspeha posvetovanju. (Živijo-klici.) O volilni reformi za deželni zbor štajerski je poročal g. dr. Božič. Razložil in pojasnil je natančno že znano stališče »Narodne stranke" glede volilne reforme. Velikansko pozornost pa bode vzbudilo gotovo po Spodnjem Štajerskem to, kar se je zvedelo o nemških načrtih glede volilne reforme. Nemška večina v deželnem zboru misli namreč štajerske Slovence p o p o 1-noma politično zadaviti! Eto: število virilistov naj bi se pomnožilo od 3 na 5 (nemškonacijonalna rektorja graške tehnike in rudarske visoke šole v Ljubnem bi prišla še zraven)! Nemško posestvo naj bi ostalo nespremenjeno (12 poslancev); število poslancev obrtne zbornice (6) nespremenjeno; mesta in trgi bi dobili štiri poslance več (torej odslej 23), a za slovenske trge in narodne manjšine po spodnještaj. mestih bi od teh mandatov ne odpadlo ničesar! (Klici: Sramota, škandal!) Pravi vihar je pa vzhudilo odkritje, da hočejo Nemci število nemških kmečkih mandatov na Sr. in Zg. Štajerskem še pomnožiti za 2 (torej na 17) — Slovenci binaj ne dobili ničesar! V splošni kuriji se sicer namerava uzakoniti nekako nadomestilo, ozir. odškodnina najširšim krogom volilstva za splošno in jednako volilno pravico, namreč, da bi volili v njej samo oni, kateri že v prejšnjih skupinah ne volijo; število poslancev iz te kurije se misli pomnožiti za 4; od tega pa zopet Slovenci ne dobe ničesar, razen, da se morda narodno omeji mariborsko-slovenjebistriški vol. okraj; zato pa študira gospoda v Gradcu na socijalističen mandat v tej kuriji! Spodnještajerski Nemci in nemškutarji po mestih in trgih, ki imajo itak že po nasilstvu in krivici 3 mandate, bi dobili še jednega v splošni kuriji. Torej okrog 40.000 spodnještajarskih Nemcev bi imelo 4 mandate ne vštevši veleposestva in trg. obrtne zbornice v Gradcu, katera tudi zmiraj kandidira po jednega Nemca iz Spod. Štajerske. 500.000 Slovencev 10 poslancev, 40.000 spodnještaj. Nemcev dobrih 6 — to je jasna in žalostna slika volilne reforme kakor jo namerava nemško-nacijonalna večina v deželnem zboru! Po taki volilni reformi Slovenci v dež. zboru sploh ne bodo več eksistirali; že sedaj so razmere žalostne, a v bodoče bi bili politično mrtvi v deželi. Živi pa v grob ne gremo in predno bomo dovolili, da nam dado vrv okrog vratu, bo treba hudega boja! Kajti ne bi zaslužili ne imena ne obstoja kot narod ako bi kaj takega pripustili. Vprašanje nastane, kaj naj ukrenemo proti taki volilni reformi? Kako naj začnemo boj? Kaj je minimum naših zahtev? Kmečki mandati se morajo pomnožiti najmanj na 10, v skupini mest in trgov moramo dobiti vsaj I poslanca, v splošni skupini najmanj 4. Za ta minimum se moramo boriti in pod nobenim pogojem od njega odstopiti. Našim deželno-zborskim poslancem pa se mora v slučaju, da bi se Nemci upirali do skrajnosti, naročiti odločna in najstrožja obstrukcija z vsemi sredstvi, ker jih je na razpolago. (Tako je! Viharno odobravanje.) Med poročilom je došel na zbor državni poslanec gosp. Fr. Roblek. Kako priljubljen je ta delavni in marljivi poslanec, kaže navdušen pozdrav vseh zborovalcev! G. dr. Kukovec izjavi, da je drž. poslanec V. Ježovnik težko obolel, a se mu naj pošlje pozdrav z zbora združen z željo, da bi kmalu ozdravil. (Burno pritrjevanje.) * Državni poslanec gosp. Franjo Roblek poroča na to o položaju v državnem zboru in nekaterih vladnih zakonskih predlogah. Iz njegovega skoro celournega govora moremo kakor pri drngih govornikih podati le važnejše odstavke. Položaj slov. državno-zborskih poslancev je sedaj zelo slab, slabši še, ker so razcepljeni in needini. Treba bi bilo toliko bolj enotnega od- LISTEK. Vij. Rusko napisal N. V. G o g o 1 j. Poslovenil J. A. G1 o n a r. (Dalje.) Ko je filozof prišel na svoje oddaljeno prenočišče, ni mogel dolgo zaspati; utrujenost pa ga je premagala in zato je spal do obeda. Ko se je zbudil, so se mu vsi nočni dogodki zdeli kakor kake sanje. Da bi se po-krepčal, so mu dali četrtinko žganjice. Pri obedu je hitro oživel, začel se je udeleževati razgovorov in je snel skoro sam precej veliko prase: neko čuvstvo, ki si ga ni mogel razložiti, mu je branilo, da se ni odločil govoriti o svojem ponočnem dogodku in zato je na radovedna vprašanja odgovarjal samo: »Da, bile so različne čudne reči!" Bil je izmed onih, čudnih ljudij, ki postanejo, ko so se najedli do sitega, nenavadno prijazni. Ležal je s pipo v ustih, gledal z nenavadno sladkimi očmi na vse navzoče in je pljuval neprenehoma v stran. Po obedu je filozof postal popolnoma čil. Prehodil je vso vas in se seznanil s skoro vsemi; iz dveh koč so ga celo spodili in jedno občutljivo dekle ga je udarilo pošteno z lopato po hrbtu, ko mu je padlo v glavo po-tipati in poskusiti, iz kakšnega blaga je njena srajca in spodnjača. Čim bolj pa se je čas nagibal proti večeru, tem bolj zamišljen je filozof postajal. Proti večerji se je zbrala vsa družina in je igrala razne igre, med njimi tudi neko vrsto kegljanja, pri katerem pa se na-mestu krogelj rabijo dolge palice. Kdor je pri tej igri izgubil, je moral onega, ki je dobil, nesti parkrat sem in tje po dvorišču. Ta igra je bila večkrat za gledalce zelo zabavna. Večkrat je konjar, širok kakor kolač, zlezel na suhega, nizkega svinjskega pastirja, ki ga ni bilo skoraj nič drugega ko same gube. Drugokrat je konjar podstavil svoj vrat in Doroš je skočil nanj in vsakokrat rekel: »He, he, kak močan bik." Pri kuhinjskem pragu so sedeli oni, ki so bili bolj resni in ki jim ni bilo mar za igre. Kadili so pipe in gledali zelo resno, celo tedaj, če se je mladina od srca nasmejala kaki dobri in ostri zabavljici konjarja ali Spirida. Homa se je zaman trudil vmešati v to igro: neka temna misel mu je, kakor železen klin, tičala v glavi. Naj se je pri večerji še toliko trudil, da bi postal malo boljše volje, vendar ga je obhajal vedno večji strah, čim bolj je postajalo na dvorišču temno. — No, gospod filozof, prišel je čas! — mu je rekel znan sivolas kozak in je ostal skupno z Dorošem: — hajd na delo! Filozofa so zopet na isti način zapeljali v cerkev; zopet so ga pustili samega in so zaklenili za njim vrata. pora proti vladi, ker zasleduje ta posebej na Spod. Štajerju pogubno načelo, da nam more tu dati le to, kar dovolijo redki med nami naseljeni Nemci. (Škandal! To se imenuje pravičnost! Kje so naše državljanske pravice?) Za vsako malenkost je treba iskati opore in zaveznikov. Kako daleč pa smo še od slovanske solidarnosti, kaže glasovanje o resoluciji, da bi se naj dalo vsem narodom zastopnike v ministerstvu. Gotovo pametna in pravična misel. A so glasovali proti nji P o 1 j a k i Mladočehi in češki klerikalci (Kje je ostalo slovanstvo Kramafevo? Žalostno!) Ker se je bavilo časopisje z razmerami v Jugoslovanskem klubu (»Domovina"), moram tudi tu dati neka pojasnila. Da se lažje umeva sklepe in taktično postopanje klnba, je treba pomisliti, da so v njem zastopani različni interesi. Dalmatinski poslanci nimajo vzroka nasprotovati vladi: naroden položaj Hrvatov v Dalmaciji je ugoden, vlada skrbi sedaj za gospodarsko povzdigo dežele; glede državno-pravnih vprašanj pa si niso niti vsi poslanci niti vse ljudstvo v principu jedini. Da se glasijo iz Dalmacije radikalni glasovi v tem oziru, ni nič čudnega: radikalizem je v Dalmaciji »trumpf". Tudi glede nekaterih slov. poslancev je položaj približno enak. To je tudi vzrok, da se klub ni postavil na opozicijonalno stališče. Ako pa bi se mene sililo, da bi s katerimkoli glasovanjem izrazil zaupanje vladi — državne potrebe izločeno — bi bil primoran izstopiti iz kluba. Zato se takih glasovanj nisem udeležil n. pr. glasovanja o proračunu. Tudi absentia mnogo govori. Glede zvišanja rednega rekrntnega kontingenta za 5.000 mož je opomnil g. Roblek sledeče: Da bi vlada gren-kost te predloge omilila, je sklenila ne Kakor hitro je ostal sam, mu je začel zopet strah navdajati srce. Zopet je zagledal temne slike, svetlikajoče se okvirje in znano črno trugo, ki je tiho in mirno stala sredi cerkve. — Kaj? — je rekel — sedaj mi to čudo ne more več biti čudno. Samo, ko sem ga prvokrat videl, mi je bilo strašno. Da, samo prvokrat, ko človek kaj takega vidi, je strašno, potem pa že nič več. Hitro je stopil k klečalniku, zarisal okoli sebe ris, izgovoril nekolike zakletij in začel na ves glas brati molitve s trdnim sklepom, da ne bo odvrnil očij od knjige in da se ne bo brigal za nobeno drugo reč. Čital je že okoli celo uro; postal je malo utrujen in je moral pokašljevati. Vzel je iz žepa škatljico, da bi si vzel to baka za nos, a med tem se je plaho-ogledal po trugi. Srce se mu je stisnilo. le znatnih olajšav glede vojaške službe (dopusti ob žetvi!) ampak tudi namenila 3 miljone kron v podporo rezervistov, oz. njih družin za časa vaj. To pride najbolj v korist delavcem in sploh revnejšim ljudem. Nadalje pa ima vsak poslanec nekak čut obveznosti proti takim državnim potrebam. Torej je umevno, da glasuje za takšen predlog. — Glede predloga o vzvišanju davka na žganje pa je izjavil gospod poslanec, da ga bode odklonil in glasoval proti, ako se ne dovolijo večje ugodnosti malim kmečkim žganjarijam. Posebej še zaradi tega, ker je minister Wekerle na Ogrskem že obljubil, da se zniža davek na žganje, kuhano iz domačega sadja, tropin itd. za tretjino in bi torej znašala razlika pri litru približno 1 K 11 vin. med avstr. in ogrskim domačim žganjem! — Glede predloga za vzvi-šanje državnih doneskov za uravnavo rek in potokov od 4 na 8 miljonov kron pa je samoobsebi umevno, da mora vsak kmečki poslanec glasovati za vzvišanje. Po poročilu o stanju „Narodne založbe" in „Narodnega lista" se je vnela živahna debata. G. Spindler poroča o nabiranju doneskov za Narodni sklad in priporoča živahno agitacijo za „Narodni list" in „Domovino". Dobro in zelo razširjeno napredno časopisje tvori moč stranke. G. Se veni k ar z Lave želi, naj bi se vršile bodoče deželnozb. volitve mirno in dostojno. G. Pesek želi, naj bi se stopilo vokom prevelikemu razširjanju trgovine z žganjem v zaprtih steklenicah. G. Ki tak se ukvarja s polo-. žajem slov. delavstva in revnega kmečkega ljudstva. Posebno pozornost so vzbudila njegova izvajanja o eksistenčnemu minimumu, to je najmanjšem znesku dohodka, potrebnega za dostojno življenje. G. R e b e k je vprašal, kaj je s centralno obrtno banko? G. Roblek mu takoj odgovori, da je pač le ostalo pri lepi obljubi v pre-stolnem govoru. Govori še o pogubnih posledicah žganjepitja in razloži razloček med vladnimi in državnimi potrebami. G. dr. Kukovec se zahvali g. Robleku za njegov odločen in moški nastop v proračunski debati. (Živi j o-klici!) Glede Jugosl. kluba pa pravi, da ako so se morebiti oglasili tudi pri nas nezadovoljni glasovi, niso bili ti namenjeni g. Robleku, o katerem ve vsakdo, kako natančno, odločno in nepristransko vrši svojo poslansko dolžnost. (Odobravanje.) Vendar pa ne more biti naša želja in tudi ne naša korist, da bi se klub razbil Gosp. dr. Karba pravi, da ako se današnja razkritja glede volilne preosnove ures ničijo, mora naš narod vzrojiti na celi črti. Treba bo ljudem prav živo pokazati, kaj se namerava z nami v Gradcu zgoditi, poslanci morajo na ta način dobiti oporo v svojem boju doma. Ravno narodna stranka mora tu igrati prvo ulogo, organizirati ta boj. Dobro bi bilo, da bi izvrševalni odbor stranke izdelal spomenico na vlado. (To delo se je že izročilo dvema članoma izvrš. odbora. Pripomba uredn.) Dr. Kukovec obžaluje, da v tem vprašanju ni popolnega soglasja med sedanjo deželnozb. delegacijo in stranko, želi pa vbodoče popolne edinosti in krepkega skupnega nastopa. (Pritrjevanje.) J. Lešničar je še posebej opozori na važnost nove postave glede vzvi-šanja davka na žganje z ozirom na gospodarske razmere v Slov. goricah in želel, da bi gosp. poslanec Roblek krepko zastopal koristi malih kmečkih žganjarij pri razpravljanju o tej postavi. Nato se je enoglasno sprejela resolucija glede volilne reforme, katero priobčujemo na drugem mestu. Sledil je skupen obed na dvorišču »Narodnega doma", pri katerem se je izrekla še marsikatera resna beseda. Shod se je v najlepšem soglasju in navdušenju završil. Brzojavno so pozdravili zbor zaupnikov somišljeniki iz svetinjske župnije, iz Podčetrtka in iz Ormoža. Rezolucija. Glavni zbor zaupnikov narodne stranke izjavlja, da zahteva pravično volilno preosnovo za deželni zbor štajerski v zmislu rezolucij, sprejetih pri shodih narodne stranke dne 23. svečana 1908. Zaupniki, ogorčeni, da se namerava z načrtom nove volilne reforme prizadeti nove krivice našemu narodu pozivajo slovenske štajerske deželnozborske poslance in slovensko javnost sploh, da se z vso odločnostjo upre vsakemu poskusu, stališče slovenske deželnozborske delegacije relativno poslabšati — ter poziva slovenske poslance, da vsak tak poskus z vsemi le mogočimi sredstvi tudi zobstrukcijo preprečijo. Zaupniki pozivajo vlado, da upoštevajoča najprimitivnejši čut pravičnosti ne pripusti teptanja javnih pravic slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem tvorečega tretjino prebivalstva, ker bi sicer morala prevzeti odgovornost za nedogledne posledice, ki bi jih rodilo njeno pristransko delovanje v prilog Nemcev. Politični pregled. Domače dežele. Položaj vlade v vprašanju zvišanja davka na žganje je postal zelo ugoden odkar je Poljsko kolo sklenilo glasovati za zvišanje. Za to je Poljake pridobil minister železnic Derschatta, kateri je nezadovoljne Poljake zagotovil, da je vladna dolžnost posvetiti vso svojo skrb pridobivanju surovega petroleja v Galiciji. Poljski kljub je vsled tega premenil svojo taktiko in bo glasoval za zvišanje davka na žganje. V seji dne 25. m. m. je češki agrarec Udržal prav ostro napadal vlado, na konec je pa izjavil, da bode njegova stranka glasovala za proračun, to pa naj se ne smatra kot izjavo zaupanja skupni vladi, ampak samo dvema češkima ministroma. To logiko človek z zdravo pametjo težko razume, češke vladne stranke ne zaupajo vladi, glasujejo pa za proračun Fiedlerju in Prašku na ljubo. Člani „Slovenskega kluba" tudi v vsej pokornosti in uda nosti opominjajo vlado na grozne šolske in sodne razmere na Koroškem, da bi pa tej preljubi vladi, ki izvršuje Malik-Wastian-Dobernigov program na Štajerskem in Koroškem, ne delali preveč težav, umaknili so takoj Grafen-auerjev nujni predlog o sodnih razmerah na Koroškem. Da bi istej vladi kot izvrševalnemu organu nemškega narodnega sveta za planinske dežele ponemčevanje še nekoliko olajšali, izvolili so člani Slovenskega kluba odsek treh mož, ki izdeljuje načrt jezikovnega zakona za Spodnje Štajersko in Koroško. Baron Beck se je podvizal povedati svoje mnenje o pomenu in vrednosti tega odseka in njegovega bodočega zakonskega načrta s tem, da je nemškim poslancem, ki so ga prišli pod vodstvom Dobernigovim vprašat, kaj je z jezikovnim zakonom za Šta jersko in Koroško odločno izjavil, da brez nemških pošlancev, (t. j brez Dober ni.ga, Markhla, Mali k a itd.) ne ukrene v tem ob žiru ni najmanjše stvari! Z drugimi besedami, Slovenski klub pomaga izvrševati Beckov program o tako zvani jezikovni spravi od dežele do t dežele. Beck pripravlja jezikovni zakon za Češko in upa, da dobi zanj večino v parlangentu, potem pripravlja neko jezikovno naredbo pa ne jezikovni zakon za Dalmacijo, ki bode tudi z večino v parlamentn sprejeta, za Štajersko in Koroško Beck ne mara ničesar storiti, zato pa pripravlja Slovenski klub načrt jezikovnega zakona, kateri bode v parlamentu zavržen. Tako bode vršil baron Beck svoj jezikovni program, ki pomeni za nas germanizacijo in v tem ga podpira Slovenski klub, katerega člani so glasovali tudi za proračun. Češki vladni možje so imeli vsaj piškav izgovor, da glasujejo za Fiedlerja in Praška — slovenski in jugoslovanski poslanci pa nimajo nič — ako jim ni to dovolj, da nam je Beckova vlada odvzela že več uradniških mest nego vse druge njene prednice skupaj, da nam ni dala nobene ne srednje, ne meščanske šole in tudi ne obljubljene trgovske šole v Ljubljani, da je pa zato dala Nemcem dve samostojni gimnaziji na Kranjskem in da nam grozi ponemčiti in poklerikaliti vso ono šolsko mizerijo, ki nam je še ostala. To so naše pridobitve, to nagrada za odkrito hlapčevanje Slovenskega kluba in za sramežljivo prikrito in skrivano tlačan-stvo Jugoslovanske zveze. Poslanec Roblek se glasovanja o proračunu ni udeležil. O posamičnih nujnih predlogih, o katerih se je glasovalo, treba omeniti, da je bil zavržen predlog, naj vlada polaga o uporabi dispozicijskega fonda natančen račun, isto tako zavržen predlog naj bi solni monopol znižal cene kuhinjske in živalske soli. Oba predloga so stavili soc. dem. Poslanec K. H. Wolf je stavil predlog, naj se akademija umetnosti v Pragi, ki je bila dosedaj češko-nemška razdeli v dve samostojni akademiji, češko in nemško. Za to kulturno zahtevo Nemcev sta glasovala tudi poslanca Masaryk in Drtina, ker bi bila taka razdelitev Čehom samo na korist, kajti dosedanja akademija, katero je ustanovil Čeh Hlavka, bi morala ostati češka,^Nemcem bi morala vlada vstvariti novo. Taka delitev akademije umetnosti ni nič druzega nego nadaljevanje dosedanjega postopanja na šolskem polju, kjer se je najprej mesto češko-nemške tehnike samostojna češka in samostojna nemška tehnika istotako dve samostojni univerzi. Da bi se pa klerikalci maščevali nad Masarykom in Drtino, so zagnali hrup, da sta s tem glasovanjem izdala češko stvar in mlaaočeški in ostali rodoljubi, ki nimajo navade misliti, predno kaj rečejo, so se klerikalcem vseli na lim in so z njimi vred psovali ta dva poslanca. Zopet žalosten dokaz, da se Slovani v Avstriji morejo zediniti še samo v znamenju reakcije in neumnosti. Štajerske novice. — Ciril - Metodova veselica celjskih podružnic se vrši to nedeljo, dne 5. julija na Ostrožnem v gostilni g. Fazarinca. Začetek ob 4. uri popoldne. Razen godbe bodo nastopili razni pevski zbori. Sodelovanje so obljubila razna narodna društva celjska in okolice. Tudi vrli Šentjurčani utegnejo priti s svojim pevskim zborom. Dobro znana šentpavelska godba ima obenem pevski zbor. Čaka nas še mnogovrstna prosta zabava, omenim za mlade ljudi le ples, zato naj nikdo ne zamudi se veselice udeležiti. Saj je prihodnja nedelja naš narodni praznik, ko se je treba spomniti naših slovanskih apostolov in tudi šolske družbe, ki nosi njuno ime in ki jo moramo čuvati kakor punčico svojega očesa. — Vstopnina je z ozirom na kmetsko ljudstvo določena le na 30 vinarjev. — Slovensko trgovstvo. Pred dvema letoma se je ustanovila trgovska organizacija pod imenom „Slovensko trgovsko društvo v Celju" z namenom, naj bi združila vse slovensko trgovstvo na Sp. Štajerskem. Da je danes vsaki stan organizacije potreben, ni treba posebej povdarjati, to velja še posebno za trgovstvo! Prav dobro vemo, da mora vsak narod, ki se hoče v boju za obstanek vzdržati imeti svojo dobro razvito trgovino in industrijo. Da pa to dosežemo, se moramo združiti vsi in skupno iti v boj, da spodrinemo tujca, kateri nam na naših tleh odjeda kruh od ust in še vedno steza roke po našem imetju. V Slovencih pa to zavest do sedaj pogrešamo posebno pa med trgovcL „Slovensko trgovsko društvo" obstoji že tretje leto in še vedno stoji mnogo vplivnih in dobro situiranih trgovcev apatično in pasivno ob strani In ravno taki trgovci, ki so gmotno dobro utrjeni, bi morali biti prvi v bojnih vrstah, ker za njimi bi šli mladi in vsi oni, katerih delo še ni bilo tako uspešno kakor njih. Tudi podpornih članov, plačujočih na leto 16 K — bi 'potrebovali. Podporni člani so lahko odvetniki, uradniki, obrtniki i. t. d. Trgovci in njihovi nastavljenci so tudi navadno člani drugih društev; vzajemnost velja tudi tukaj.^ Dobro bi bilo, ako bi se na zborovanjih in shodih ljudstvo vedno in povsod spominjalo na geslo: „Svoji k svojim", ki nas uči, da se moramo na-vzajem podpirati. Vzemimo si za vzgled Gorico, kjer se slovensko trgovstvo prav lepo razvija, baš radi tega, ker se občinstvo drži gesla „ Svoj i k svojim" ter se osvoboja od Italijanov. Tako moramo postopati tudi mi na Štajerskem, ako se hočemo kedaj postaviti na svoje noge. — Umrl je 30. junija zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu gospod Josip Gross. Bolehal je že. dalje časa, sedaj pa se mu je utrgala nit življenja. Zapušča 2 otroka. V Celju je bil vsakomur priljubljen, zlasti pa žaluje za njim pevski zbor „Sloven-skega delavskega podpornega društva", kateri je zgubil z njim neumorno delavnega pevovodjo. Umrli Gross je-tudi pisateljeval; več njegovih stvari je razstresenih po raznih listih. Naj v miru počiva! — Umrl je v Celju v soboto ponoči odvetnik dr. Stepischnegg, katerega je zadela, kakor smo že poročali, kap. — Razmere v celjski mestni klavnici. Poročali smo o pritožbah celjskih mesarjev proti nerednostim v hladilnici mestne klavnice (št. 59. rDomovine".) Mestni župan se je v seji dne 22. maja zagovarjal proti očitanjem mesarjev, pa ti v svojem glasilu „Steierm. Fleischhauer, Selcher und Viehhandl. Ztg." od 15. t. m. trde, da so vsi njegovi izgovori piškavi. Omenjeni list vzdržuje vse svoje trditve v polnem obsegu ter ponovno ostro graja arogantno in neuljudno ravnanje upravitelja klavnice Wunscha s strankami in mu očita naravnost kaznjivo zani-karnost v izvrševanju svoje službe ter navaja v dokaz svoje trditve, da mož ni samo pred 4 leti, kakor je dejal župan, ampak da ni nikdar natanko revidiral hladilnice in da ni dal nikdar odstraniti od tam ostankov gnjijočega mesa! Zgodilo se je tudi, da je upraviteljev pes oglodal zaklanim teletom ves vrat in snedel cela jetra, čeprav je prepovedano jemati pse v klavnico s seboj. Ta prepoved pa velja samo za mesarje, ne pa za upravitelja! List pravi nadalje, da je naravnost smešno, kako je župan pojasnil, zakaj so izročili decembra meseca 1. L 200 kg slanine, došle z Dunaja, še predno je došla od tam tudi uradna oglednica, dočim so nekemu mesarju, ki je dobil iz Št. Jurja ob J. ž. tele, in se je po nesreči oglednica po nesreči na železnici zgnbila, branili vzeti zaklano ži-vinče iz hladilnice in je prodati; moralo je viseti v zaduhli hladilnici tri dolge dni, dokler se ni meso pokvarilo in je mesar imel škodo. List očita upravi-teljstvu mestne klavnice, da je sedaj začelo strogo izvajati vse predpise hišnega reda ne iz potrebe, ampak da mesarjem dela sitnosti. Pravi, da je mesto zavrglo 20.000 K za nepraktične prezidave in da je vsled tega zopet povišalo pristojbine tako, da plača sedaj mesar za veliko žival 5 K (prej 4 K), za tele 1 K (prej 60 vin.) Cela stavba je predrago in nepraktično zidana, stane 100.000 K, a ne odgovarja pa svoji svrhi. Ali naj mesarji plačujejo obresti za ta nesmisel? Na koncu poziva mesarje, naj pošljejo deputacijo k namestniku ter naj zahtevajo natančno preiskavo in odpravo nedostat-kov v upravi klavnice in nje sanitarnih uredbah. Tej zahtevi se pridružujemo tudi mi ter v imenu občinstva zahtevamo, naj se gleda na to, da se bodo natanko izvrševali vsi zdravstveni predpisi. Nič ni človeškemu zdravju bolj nevarno nego okuženo meso! Da bi se nas za drag denar še okuževalo, to bi bilo tudi za Celje vender preveč dobrote! — Ljudska knjižnica celjske Čitalnice. Od oktobra lanskega leta do danes se je oglasilo 160 izposojevalcev, ki so si izposodili v 1836 slučajih, vsakikrat po eno, izjemoma tudi po več knjig. Izposojevalo se je ob nedeljah dopoldne in je bilo povprečno število obiskovalcev 50 do 60. Po poklicu so izposojevalci: tovarniški delavci (24), vajenci in pomočniki raznih obrtov (53), kmetje in kmetski sinovi (18), dekleta (40), drugi so bili učenci vseh tukajšnjih in bližnjih šol. Velike važnosti bi bil bogato založeni mladinski oddelek, mladina najrajše čita. Nekateri vajenci so prečitali že skoro vse leposlovne knjige, kar jih je v Čitalnici na razpolago. Upamo, da sadovi tega kulturnega dela ne bodo izostali. — Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo 5. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Celju. — Voli se tudi delegate za glavni zbor „Za-veze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", ki bode letos v Gorici. — „ Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" šteje že ob ustanovitvi 57 članov. Ker nam danes žal, manjka prostora, bodemo v petek objavili poročilo o ustanovnem zboru, katerega so se poleg velikega števila odposlancev štajerskih narodnih društev udeležili tudi bratje Korošci. — Imenovan je profesor na drž. gimnaziji v Mariboru g. Janko Košan profesorjem na 1. državni gimnaziji v Gradcu. — V Gradec je prestavljen z mariborske gimnazije tudi profesor dr. Moertl. — Imenovan je učiteljem na mariborski kaznilnici nadučitelj v Kozjem g. A. Hohnjec. — Imenovanja na ljudskih šolah. Definitivni so postali: Fr. Kerhlanko v Čadramu in Alojzija Gorjak na Ščavnici. V stalen pokoj je stopila učiteljica Sidonija Štuhec v Kamnici. — Izletnikov na Mrzlico v nedeljo, dne 5. julija obeta priti lepo število, tudi Celjani se jako zanimajo za ta izlet. Kdor količkaj ljubi naše planine in ima smisel za gorsko krasoto ter rad uživa planinski hlad, naj pohiti na naš savinski Triglav, odkoder je diven razgled na dobršen del slovenske zemlje. Saj pa hočemo ta dan slaviti tudi god naših blagovestnikov! Nekaj izletnikov pojdfe že v soboto popoldne ob 4. uri iz Griž, da bodo na vrhu žgali ogromen kres z umetalnim ognjem v čast sv. Cirilu in Metodu. Drugi izletniki odidejo v nedeljo zjutraj v hladu proti vrhu. Pri Hausenbichler-jevi koči bo točil izborno kapljico gostilničar gosp. Naprudnik iz Griž, za jestvine skrbi vsak sam. Planinski pozdrav! — Izlet na Mrzlico. Kakor zgoraj omenjeno, žgal se bode v soboto na Mrzlici velikanski kres. — Celjani odhajajo v soboto zvečer točno ob 3U 7. uri ter se zberejo pred „Narodnim domom".- Krenejo po državni cesti do Janiča, od tam po travnikih čez Ka-saski most in ob Savinji v Griže. Potem po dobro zaznamovanem potu na vrh, kjer se ob gorečem kresu snidejo z že navzočimi. Na svidenje torej v soboto zvečer! — Žalska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Motoda vabi s tem vse člane in prijatelje planin na izlet na Mrzlico v nedeljo, dne 5. julija. Odhod ob 4. uri zjutraj iz Žalca. Podroben spored priobči pripravljalni odbor ter priskrbi predvečer velik kres. Tega izleta se udeleže sosedne podružnice in člani S. P. D. — Žalska moška podružnica sv. Cirila in Metoda je na svojem rednem občnem zboru sklenila prirediti meseca julija kegljanje na dobitke, a v jeseni pa vinsko trgatev in srečolov v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda". Tudi se bodo pobirali redno mesečni rado-voljni doneski kot narodni davek. — Iz Ruške koče. 12. julija v nedeljo bo maševal v cerkvi Sv. Areha častiti gospod dr. A Medved. Ta dan je torej jako pripraven za izlet k Kuški koči, ker se izletniki lahko udeleže sv. maše. Seboj vzemite, dragi izletniki, samo potne palice, vse drugo dobite v Ruški koči. — Iz Laškega trga. (Poštne razmere). Dosedaj so bili na tukajšnji pošti uradniki, ki so bili Slovenci ali vsaj slovenščine zmožni, da, so lahko z ljudstvom (ki je v okolici popolnoma slovensko, ie v trgu živi par Nemcev) dobro izhajali. Zadnji čas prišla je popolnoma nemška uradnica nadomestovat slo-vesko uradnico. Ljudstvo je bilo ogorčeno nad tem, da se pošiljajo k nam nemške uradnice, ki ne znajo besedice slovenski, da vsled tega trpi promet, ker se je moralo rabiti za občevanje tolmača. Tokrat so Slovenci z nevoljo potrpeli to čudno izzivajoče ravnanje poštnega ravnateljstva, to pa le zaradi tega, ker jim je bilo znano, da ta nemška uradnica kmalu odide in se vrne prejšnja uradnica Slovenka, kar se je tudi res zgodilo. Ker je v Laškem velik promet, dodeljena je bila pred 4 tedni k pošti še ena uradnica Slovenka. Dne 20. junija pa se nam to slovensko uradnico odvzame iz nerazumljivih ruzlogov iu prestavi v Trbovlje, in iz Trbovelj pa nam da uradnico, ki je sicer prijazna, toda Nemka, ki ne razume niti besedice slovenskega. Z ljudstvom ne more občevati, rabi se povsod tolmač, kar dela zamudo, ljudje pa čakajo pred uradom, da se jih odpravi ! Prej smo sicer potrpeli, a sedaj pa je mera polna. Ali misli poštno ravnateljstvo v Gradcu, da se bode ljudstvo zaradi par nemških uradnikov nemški učilo ? V Laškem je vsak uradnik Nemec nemogoč, to ve tudi poštna uprava in vender dela] proti temu. Hoče nas Slovence izzivati k boju ? Dobro, mi bodemo posegli po naj-ostrejših dopuščenih sredstvih. Ako so se slovenske Trbovlje oprostile te nemške uradnice, se je bodemo tudi mi! Poštno ravnateljstvo naj nikar ne misli, da bodemo vsako takšno izzivanje mirno utaknili v žep. Odločno zahtevamo, da se imenovana nemška uradnica nemudoma prestavi, v Laški trg pa se nastavi slovenski uradnik. Okoliški Slovenci. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem, 20 K mesto venca na krsto umrlemu not. kandidatu A. Tominšeku. Hvala iskrena. — O smrti g. Vauda v Veržeju se nam še piše: Bistri valovi reke so ga šiloma zanesli med rogovile nekega v strugi ležečega drevesa, kjer se je tako zapletel, da se sam ni mogel rešiti. Šele čez tri četrt ure so ga mogli s težavo potegniti na suho, a že umirajočega. Zapušča vdovo in 9 nepreskrbljenih otrok. Bodi delavnemu možu žemljica lahka. — Umrla je pri Novi Štifti nad Gornjimgradom kmečka ženska, stara 85 let. Poročilo „Slov. Gospodarja" o 120 letih je napačno. — K Sv. Ani — na veselje! Nepoznano od širjega slovenskega sveta kraljuje v pravem raju Slovenskih goric, visoko gori na vinorodnem holmu cerkvica Sv. Ane, najsevernejša, v kateri se razlega še zraven nemške tudi mila slovenska govorica. Srce se človeku razširi pri prekrasnem razgledu tje proti vzhodu globoko na Ogrsko, proti jugu na Ivančico Macelj in Donačko goro, proti zapadu na zeleno Pohorje, visoke koroške planine in tje pri severu na Gradec ter mogočne gornještajerske orjake. In vmes? Krasota Slovenskih goric. Holm pri holmu, na eni strani vinograd, v ozadju les, po sredini pa snažne hišice s svojimi vrtovi, tisoč in tisoč jednakih, vedno lepih sličic. A grenko prihaja človeku okoli srca, ko čuti vedno silneje oni ostri, mrzli piš — tam iz severa. Nemštvo steguje poželjivo svoje roke, vedno silneje, bližje in bližje prihrujejo valovi in preplavili bodo tudi ta kraj — če jih ne ustavi slovenski oratar. Pri Sv. Ani v tem oziru še nismo na najslabšem. Vodstvo župnije je v rokah pravega narodnjaka-duhovnika stare korenine. In tudi kmetje se zavedajo s ponosom svoje narodnosti. A bodrila jim je treba, treba pokazati, da živi še po daljni slovenski domovini sto in sto zavednih mož, pokazati je treba prelepo ubrano slovensko pesem, zvenečo slovensko besedo, in stali bodo naprej kakor skale v dobri zavesti dobre in varne za-slombe. Podružnica Ciril-Metodove družbe za Sv. Lenart in okolico sklenila je zato prirediti v proslavo 60 letnice presvitlega cesarja pri Sv. Ani, v srcu tega lepega kraja veliko narodno veselico in to v nedeljo, 19. julija 1908. Opozarja za to že sedaj tem potom vse ljube domačine po slovenskem svetu na to veselico ter jih najprisrčneje vabi. Na mejo, na mestu hudega boja v prelepe Slovenske gorice Vas vabi klic! — Prestopilo je k protestan-tizmu v mestu Mariboru doslej 1300 oseb. — Zrakoplov s 3 častniki se je spustil minulo sredo na neki hrast bi. Marine vasi pri Rogatcu. Častniki so bili Nemci — bil je med njimi tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand — zato so se težko z ljudmi sporazumeli. Zrakoplov so spravili skupaj in na kolodvor v Rogatec, odkoder so se odpeljali častniki in zrakoplov v Grobelno in odtod na Dunaj. — Nabori v Slov. Bistrici. Pri letošnjih vojaških naborih v SI. Bistrici je bilo izmed 339 nabornikov potrjenih 81. — „Cuk" se snuje tudi v Mariboru, kakor poročajo klerikalni listi. Predtelovadec bo profesor Verstovšek. — Pogorelo je minuli četrtek na Dravskem polju okrog 20 oralov gozda, lastnina turniške graščine. Ne kurite ob sedarji suši po gozdih! — Iz Gotoveij. Na Petrovo smo imeli pogreb edine hčerke nadučitelja g. Brinarja. V srce sta se nam smilila žalujoča stariša. Posebno gospa je bila nad vse obupana, ko so nesli njeno Vidico otroci v dolgem sprevodu k pogrebu. Ginjeno je bilo vsled tega tudi občinstvo, katero se je obilo udeležilo pogreba mlade hčerke učiteljeve, katera je neznansko trpela pred kruto boleznijo par mesecev. Bodita potola-žena, Vaša hčerka je presajena v boljšo in srečnejšo domovino. — Imenovanje Častnim občanom. Občina Slivnica je v svoji seji, dne 25. junija t. 1. imenovala c. svetnika g. dr. Gustava Ipavca vsled njegovih zaslug častnim občanom. — Za poučno potovanje na Češko, ki ga priredi c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, oglasilo se je še tako malo udeležencev, da se je družba odločila podaljšati rok za zglasitev do nedelje, to je d o 5. t. m. Kdor se do tega časa ne zglasi, tega ne bode več mogoče sprejeti, ker ie skrajni čas, da se udeležencem preskrbijo vozni listki, stanovanja, hrana itd. Upamo, da se za to ceno in jako poučno ter zanimivo potovanje zglasi kar največ zavednih slovenskih kmetovalcev. Sprejeti bodo na Češkem z odprtimi rokami. Vse bližje podatke je razvideti iz 6., 9. in 11. številke letošnjega »Kmetovalca" iz dne 31. marca, 15. maja in 15. junija 1908. — Iz Maribora. Slovenskemu uči-teljstvu! V soboto se zberete k običajni okr. učiteljski konferenci. V večjem številu boste po raznih gostilnah ži-dane volje. Vi ste pijonirji slovenske prosvete, Vi ste buditelji narodne zavesti, Vi ste narodu luč, zato pokažite ljudstvu, da cenite svoj rod, da žrtvujete kaj zanj. Drugi dan, 5. julija je praznik naših slovanskih bratov sv. Cirila iu Metoda. Spomnite se torej z malim darom naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Veliko Vas bo, in če vsak da nekaj, dobi družba lepo vsotico. Ne zabite in dajte mali dar, domu na altar. To Vam priporoča tovariš, ki ne bo navzoč, da doma ne be zabil šolske družbe. Drugo učiteljstvo po raznih krajih skrbi pa doma za kresove ter nabiraj med narodom. Naroden učitelj. — Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 23. junija 1908, štev. 15.655 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v III. četrtletju 1908. Tekom III. četrtletja 1908 se morajo neposredni davki na Štajerskem plačati v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno - razredni in hišno-najemninski davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišnonajemninskega davka: 7. mesečni obrok dne 31. julija 1908, 8. mesečni obrok dne 1. avgusta 1908, 9. mesečni obrok dne 30. sept. 1908. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dejanju računov. III. četrtletni obrok dne 1. julija 1908. Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku presega znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K davčnega dolga iu za vsak zamujen dan 1'3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila. Ako se davek ne plača 4 tedne po preteka plačilnega roka, iztirja se s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Hensl, 1. r. — Dijaški nemiri v Gradca. In zopet je trčilo dijaštvo v Gradcu skupaj, komaj da se je poleglo razburjenje vsled štrajka. Pa to pot niso slovanski dijaki udeleženi, vsaj direktno ne: gre se za srednjeveško ropotijo (sablje, čepice itd.), katere nosijo tudi nemški klerikalni dijaki, kar pa nemško - svobodomiselnemu dijaštvu ni po volji. Stvar je otročja: Zdi se nam, da obstaja za nemškega dijaka svobodomiselnost resnično le na zunaj, kajti barbarsko orožje, kot je sablja kult srednjeveškega dvoboja nikakor ne znači posebno svobodno naprednega naziranja, ampak kvečjemu precejšnje nazadnjaštvo. V Gradcu so sedaj dve klerikalni akademični društvi: Carolina, ki je zadnje dneve, torek, sredo in četrtek praznovala svojo 20 letnico in Traun-gau, ki je v teh dneh praznovalo bla-goslovljenje svojega praporja — oboje dovolj povoda za burne dijaške demonstracije, tembolj, ker je bil nastop klerikalcev v resnici provokatoričen. Med tem, ko se vozijo nemški burši po mestu pri svojih obhodih vedno hitro, vozili so se klerikalni študentje nalašč prav počasi — samo, da razburjajo duhove, Sicer pa je to njihova stvar, če so radi tepeni! Demonstracije so se začele v torek dopoldan, ko so se klerikalci vozili k maši. Burši so jih počakali in obmetali z jajci, peskom i. dr. — jih izžvižgali in natepli, v kolikor jim je policija pustila. Policija nastopila je to pot zelo energično, kar sicer ni njena navada in aretirala celo vrsto razgrajačev In ta dan je bil na to mir. — V sredo se je komedija nadaljevala: Že zjutraj so čakali burši na Gradu, a ti so bili previdni in raje niso prišli. Zvečer pa, ko so se zbrali v nekem hotelu, demonstrirali so pred lokalom burši tako dolgo in tako silno, da je moralo priti celo vojaštvo, ki pa sicer ni imelo prilike nastopati z orožjem. Nato je nastal mir. Umevno je, da se je nemško napredni Gradec ob teh dogodkih silno razburil. Saj burševsko dijaštvo je v Gradcu bog in gorje, če se mu zakrivi le las; in sedaj je nastopila policija in celo vojaštvo proti njim! Župan dr. Graf sam se je komaj ubranil dijaških deputacij, ki so hodile k njemu protestirat radi nastopa policije. In ker se ni takoj postavil na stran dijaštva, bi ga bili dijaki skoro pretepli. Vsa stvar je prišla v četrtek na razgovor v občinskem svetu. Vse je pričakovalo burne seje. A stvar se je pa gladko stekla. Najprvo je inter- peliral občinski svetnik nacijonalec Pichler radi nastopa policije, ki je baje ščitila samo klerikalce in radi premalo energičnega nastopa županovega. Povedal je tndi, kaj je povzročilo vso razburjenost buršev: Kapce in sablje katere nosijo tudi klerikalni študentje. Ni se šlo torej po oficijelni nacionalni nemški izjavi — za noben principijelni nastop proti klerikalcem. Odgovoril mu je župan dr. Graf, ki je z ironijo naslikal vse te dogodke in konštatiral, da ga je pustil njegov po-icijski šef popolnoma na cedilu in ga šele pred sejo informiral o celi zadevi zato ni mogel on — župan — tudi proti vojaški sili ničesar ukreniti. Socijalno demokratski občinski svetnik dr. Schacherl bral je pri utemeljevanju svojega nujnega predloga naj občina protestira proti rekviriranju vojaštva od strani vlade pošteno levite nemškim nacijonalcem, Prav bridko resnico jim je povedal: Nemško liberalna nekonsekventnost je kriva vsega. Ono dijaštvo, ki je sedaj nastopilo proti klerikalcem, agitiralo je pred nedavnim časom pri občinskih volitvah med klerikalci zoper socijaliste. Isto policijo, katera je nastopala sedaj baje tako surovo proti dijakom, našuntal je „Tagblatt" sam, naj nastopa tako snrovo proti delavcem, ko so ti pri nekem štrajku demonstrirali. Nemški nacijonalci so te resnice molče poslušali in konečno glasovali za socialistični predlog. Loterijske številke. Gradec, 27. junija 1908 : 54, 57, 64, 82, 4. Dunaj, „ „ „ 78, 6«, 2, 38, 79. Dobro izurjeni in narodno misleči čevljar bi imel dober zaslužek na Ptujski gori. Živet in stanovanje po ceni. Dajem v najem velike prostore za prodajalnico na najlepšem mestu v Klancu na Sotli na Hrvaškem blizu Bizeljskega na štajerski meji. — Vprašanja naj se pošilja upravništvu „Do-movine" v Celju. 374 3-1 iz boljše hiše na stanovanje in hrano sprejme nadufiiteijeva rodbina t Mariboru, Zofijin trg št. 3. 367 3-2 Velik mlin na veliki vodi, prostor za postaviti umetni mlin. Poleg je 16 oralov hoste in nekaj travnika v hosti. Cena 6.600 kron. — Natančneje pove Franc Kokol| čevljar v Laškem trgu. 368 3-2 Proda se jako lepa novo zidana hiša s podzemeljskimi kletmi, lepim vrtom za zelenjavo ln sadonosnlkom, v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem pod jabo ugodnimi pogoji. — Naslov pove npravništvo „Domovine" v Celju. 375 3-1 Svetovne vesti. — Madžarji o svojih razmerah. Nedavno je napisal „Budapesti Naplo" te za razmere v »kulturni" ogrski državi nad vse karakteristične besede: „Dandanes ni na Ogrskem nič bolj nedoločeno in negotovo kakor veljavnost zakonov". Kedo bi se torej čudil, če se gode taka nasilstva proti Slovakom in drugim narodnostim v tej „pravni državi"? — Lnegerjevo protižidovstvo. Dunajska občina je sklenila najeti 360 milijonov posojila. To posojilo bodete občini dali dve — židovski banki. To je torej protižidovstvo dunajskih kršč socijalcev v praksi. Listnica uredništva. G. A. J. v B. Hvala, potrpite, pride v petkovi številki na vrsto. Učenec iz boljše hiše se sprejme v trgovino mešanega blaga Plevnik & Šerak 5tecK