RDEČI
\
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, ?a pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inaerati. Snostopna petit-vrstica, (Širina 11 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
ZDela/vci I "Volilo! I
Parlamentarno delo je prekinjeno. Državni zbor je razpuščen. Volilci se kličejo k žaram.
Z najsramotnejšim kršenjem ustave se končuje zasedanje prvega parlamenta enake volilne pravice. Bienerthova vlada peha zbornico, v katero je na milione ljudi polagalo svoje upanje, ošabno na stran, pa si na podlagi § 14. sama dovoljuje pravico za pobiranje davkov in Jza nabor vojašk h novincev, katere ni mogla doseči od ljudskega zastopstva. A zaupniki meščanskih strank v vladi — Weisskirchner, Hochenbur-ger, Stiirgkh, M a rek in Glombinski — zapečatujejo s svojimi predpisi kršenje ustave!
To uro polagamo mi,
zastopniki delavstva vseh narodov v avstrijskem državnem roke svojih volilcev. Vaša stvar, volilci, bo zdaj, da tehtate
zboru, svojo nalogo zopet in da podite!
Naša prva naloga v parlamentu je bila
boj proti vladi.
Stali smo nasproti vladi, ki ni bila nič druzega kakor dragovoljno orodje militarizma. Za aneksijo Bosne je potratila 256 milionov kron. Za nove bojne ladje so ji vladni hlapci — krščanski socialci, nemški nacionalci in poljsko kolo — dovolili 312 milionov. Za novo oboroževanje vojske na suhem je zapravila 52 milionov. Državni dolgovi so se pod to vlado zvišali za 764 milionov kron. Za obrestovanje tega strašnega dolga morajo avstrijski narodi izdati vsako leto 30 milionov. In ta sredstva zahteva vlada od najsiromašnejših med siromašnimi. Zvišati hoče davek na žganje, na vsako škatljico vžigalic hoče naložiti dva vinarja davka, podražiti hoče smodke, cigarete in tobak že s 1. julijem. Najsiromašnejši med siromašnimi naj plačujejo stroške oboroževanja, dočim vlačijo velekapitalisti, banke, borza, železarski kartel oderuške dobičke iz državnih posojil in vojnega dobavljanja. In ker ni parlament dovolil vladi novih davkov po njeni volji, ga je pahnila na stran, ustanovila novo gospodstvo § 14., in daje zdaj voliti nov parlament, upajoča, da ji pokorno prinese davke za nove dridnavte.
Vlada militarizma je tudi vlada draginje. Ne da bi vprašala parlament, je sklenila z Ogrsko tajno pogodbo, ki nam prepoveduje v zadostni množini vpeljavati meso iz inozemstva. Ne smemo se najesti do sitega, ker nam Ogrska ne dovoljuje. Agrarcem na ljubo je tako popačila trgovinske pogodbe s Srbijo in Rumunijo, da nič ne koristijo avstrijskim konsumentom, avstrijski industriji pa prizadevajo neizmerno škodo. Sto in sto milionov je žrtvovala militarizmu, preklicala pa je predlogo o znižanju hišno-najemninskega davka, za ublažitev stanovanjske bede in stanovanjske draginje nima denarja.
Klerikalizem ima v tej vladi svojega pokrovitelja. Nemški svobodomiselni učni minister Stiirgkh izroča naše ljudske šole popom. Pod vlado, katero podpirajo nemške svobodomiselne stranke, vlada v Avstriji zopet najčrnejši klerikalizem.
V boju zoper ljudstvu sovražno vlado smo se pa morali bojevati tudi proti meščanskim nasprotnikom te vlade. Naša opozicija se bivstveno razlikuje od opozicije Slovanske Enote. M i smo načelni nasprotniki vlade kapitalistično militaristične države; stranke v Slovanski Enoti nimajo druzega cilja kakor postati stebri in sokrivci te vlade, stavljajo pa edini pogoj, da se dva ali trije imed njih ozaljšajo z ministrskim frakom. Mi hočemo okrepčati moč parlamenta proti vladi kamarile in generalnega štaba; Slovanska Enota je razdejala parlament s svojo obstrukcijo in s tem izročila vso moč ka-marili in generalnemu štabu. V boju proti vladi smo sočasno vodili boj proti obstrukciji, boj za delovno sposobnost parlamenta.
Kakor so se meščanski Nemci in Čehi, Poljaki in Rusini, Jugoslovani in Italijani srdito bojevali med seboj, tako so bili edini, kadar je šlo za nadglasovanje delavskih zahtev. V boju proti delavcem tvorijo vse meščanske stranke
enotno reakcionarno maso.
Trikrat smo od parlamenta zahtevali uspešna sredstva zoper draginjo živil, sredstva, ki naj bi ublažila bedo ljudskih množic in povečala plodovitost poljedelstva v prid siromašnemu prebivalstvu na kmetih. Toda vse naše predloge so preglasovale meščanske stranke. Zavrgle so predloge Schrammla in Rennerja dne 28. novembra 1907, zavrgle Hanušev predlog dne 29. novembra 1909, zavrgle Reumann Davidove predloge dne 1. decembra 1910.
Celo vrsto važnih socialno političnih zahtev smo predložili poslanski zbornici. Toda tudi te je nadglasovala meščanska večina.
Zahtevali smo, da se zniža najvišja dnevna delovna doba najprej na deset, potem pa korakoma na devet in osem ur. Meščanske stranke so odklonile ta predlog dne 19. aprila 1910. Zahtevali smo ose murni delavnik za neprekinjene obrate — meščanske stranke so odklonile naš predlog dne 31. januarja 1911. Predložili smo varstveni zakon za peke — meščanske stranke so ga zavrgle dne 1. marca 1910. Predlagali smo, da njj se odpravijo delavske knjižice — meščanske stranke so odklonile naš predlog dne 2. junija 1910 Zahtevali smo zvišanje plače za železničarje, poštne in državne uslužbence — meščanske stranke so odklonile naše predloge dne 26. junija 1908 in 21. junija 1910. Dvajset milionov za železničarje — za to država nima denarja-, tristodvanajst milionov za bojne ladje — za to je dovolj denarja v državnih blagajnah.
Za najvažnejše kulturne naloge nima država sredstev. Šole propadajo, najvažnejše stavbe železnic se zavlačujejo, vodne ceste se ne grade. Vse požira militarizem.
V
Stoječi nasproti sovražni vladi, nasproti sovražni večini, smo morali opravljati
svoje delo
v zbornici, kateri je neprenehoma pretila obstrukcija. Priboriti od meščanskega parlamenta za delavstvo, kar se da priboriti, je bila naša naloga. Vkljub vsem zaprekam ni ostal naš trud povsem brez uspeha.
Celo vrsto koristnih zakonov, ki smo jih mi povzročili in pri katerih smo sodelovali, je državni zbor že ustvaril. Tako pred vsem zakon o ustanovitvi zaklada za oskrbovanje stanovanj, ki bo dajal občinam in stavbnim zadrugam cenen kredit za zgradbo ljudskih stanovanj; zakon o prepovedi nočnega dela za ženske; zakon o rabi fosforja, s katerim bodo delavci v industriji za vžigalice obvarovani najgroz-nejše vseh obrtnih bolezni; zakon za trgovske uslužbence, ki je temeljito popravil pravne razmere tega mnogoštevilnega delavskega sloja; zakon o zapiranju trgovin, ki je tisočerim težko delajočim ljudem pribavil za uro več počitka; zakon za državne uslužbence, s katerim so se zvišali dohodki nekaterih kategorij državnih uslužbencev in poduradnikov; zakono zvišanju dohodkovza stare penzioniste; zakon o podporah za rezerviste in naknadne rezerviste, ki ima varovati družine na orožne vaje poklicanih državljanov vsaj najhujše bede; novela h kazenskemu zakonu, ki je ublažila krutosti zastarelega kazenskega zakona. Naj še omenimo spopol-nitev obrtnega nadzorništva, naredbe o varstvu delavcev pred zastruplje-njem s svincem, odpravo orožnih vaj v enajstem in dvanajstem službenem letu, tedaj lahko pravimo, da naše delo kljub vsem oviram ni ostalo popolnoma brezuspešno.
Na naš predlog je poslanska zbornica sklenila še več zakonov, ki pa so se razbili ob
uporu gosposke zbornice.
Najvažnejši teh zakonov so bili: Zakon o kršenju kontrakta, zakon o nezgodnem zavarovanju stavbinskih delavcev ter znižanje davka na sladkor za osem vinarjev od kilograma. Ob te uspehe našega dela nas je pripravila gosposka zbornica, v kateri se združuje nasprotstvo velekapitala z nasprotstvom velepo-sestva proti nam. Tudi novela k društvenemu zakonu, ki je imela ženam dati politično združevalno pravico, je bila v poslanski zbornici že sklenjena; gosposka zbornica se še ni posvetovala o njej, ko je razpust državnega zbora napravil konec vsakemu delu.
Mnogo drugih zakonov, pri katerih smo sodelovali, je bilo že dogotovljenih
v odsekih,
ko se je razpustila zbornica. Tako pred vsem veliki načrt socialnega zavarovanja, ki je bil po dveletnem trudapolnem delu popolnoma obdelan in bi se bil v par tednih lahko sklenil, v par mesecih pa lahko uveljavil, če ne bi bila vlada razpustila zbornice; nadalje zakon o prepovedi nočnega dela za ženske in zakon o vpo-slevanju otrok v rudništvu; zakon oplačevalnih rokih za rudarje; zakon o službeni pragmatiki za državne uradnike in uslužbence; tiskovni zakon, ki je imel oprostiti kolportažo in odpraviti konfiskacije. Dalje se jei več zakonov pripravljalo v odsekih: Tako novela k rudniškemu zakonu, ki bi bil imel napraviti meje oderuštvu s premogom; zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju mornarjev; zakon o ureditvi dela na domu; zakon o lokalnih železnicah, ki naj bi bil mnogim siromašnim delom države pribavil davno za-željeno železniško zvezo. Rezultate tega dela je uničil razpust državnega zbora. Nova zbornica bo morala vsa ta dela začeti od začetka. Z razpustom državnega zbora je vlada izvršila delo uničenja.
Ni slučaj, da je vlada razpustila zbornico ravno tisti hip, ko je bilo v pododseku dovršeno posvetovanje
o socialnem zavarovanju.
Od novembra 1908. smo delali in se posvetovali o tem zakonu, a zdaj — ko je končno dovršeno in bi se imelo spraviti pod streho, razpušča vlada parlament! Vlada nima denarja za n:še starce in naše pohabljence, za naše vdove in sirote — denarja ima le za dridnavte, in davke potrebuje le za vojašnice, za kanone, za bojne ladje.
Volilci!
V zavesti, da smo storili svojo dolžnost, vam vračamo svojo službo. Če je bil sad našega dela manjši, nego bi moral biti, je tega kriva vlada, kateri ni parlament nič druzega kakor dovoljevalni stroj za militarizem; krive so meščanske stranke, ki so s svojimi glasovi ugonobile naše predloge, ki so podpirale ljudstvu sovražno vlado, ki so z dovoljenjem militarističnih izdatkov odvzele vsa sredstva stvarjajočemu socialno političnemu delu; kriv je nacionalizem od leve in desne, nacionalizem vseh narodov, ki razdeva parlament, ki ga je ponižal, da je le še prostor za ljudstvu tuje spletkarije in hudobije, da ne more priti do nobenega resnega socialnega dela.
Vaša stvar je, da sodite. Skrbite za to, da bo drugi parlament enake volilne pravice boljši od prvega.
Proti Bienerthovi vladi!
Proti kršenju ustave!
Proti dridnavtom in dridnavtovskim davkom!
Proti vladnim hlapcem in plezalcem za ministrskimi fraki!
Proti podraženju živil in stanovanjskemu oderuštvu!
Živela socialna demokracija!
Zveza, socialno cLeirLokratioziila. poslancev v državnem zboru.
Simon A h r a m , dr. Viktor Adler, Alojz A u s o b s k y , Henrik Beer, Franc Beutel, Vencel B ö s m ü 11 e r , Ludvik Bretschneider, Anton David, Albin D ö t s c h , Matjaž E 1 d e r s c h , dr. Viljem Ellen-bogen, Avgust hörst ner, Leo Freundlich, Oto Qlöckel, Jurij Grigorovici, Josip Gruber, Teodor Hackenberg, Josip Hann ich, Ferdinand Hanusch, Karl Höger, Jozef Holzhammer, Liominik Low, Julij Lukas, Vincenc M u c h i t s c h , Rudolf Müller, Viljem N i e s s n e r, Franc Palme, Engelbert Pernerstorfer, Jozef P o n g r a t z , Adolf R e i t z n e r , dr. Karl Renner, Ivan R e s e 1, Jakob Ke uma n n , Edvard R i e g e r , Arnold Riese, Anton S c h ä f e r , Hieronim S c h 1 o s s n i c k e 1, Anton S c h ra m m e 1, Franc S c h u h m e i e r, KarlSeitz, Jozef S e 1 i g e r , Ferdinand S k a re t, Ivan a m it k a , Julij i> p i e 1 m a n n , Jozef T o m s c h i k , Ludvik T u 11 e r, Jozef T u p p y , Anton W e i g u n y , Lavrenc Widholz, Leopold W i n a r s k y , Ludvik W u t s c h e 1. — Ludvik A u s t, František Binovec, H L V" g r ' „j Cerny.Jan F i 1 i p i n s k y , Karel F o 1 b e r , Gustav H a b e r m a n n , Jindrich H o r n o f, Josef H u d e c , Josef H y b e š , Rudolf J a r o š , Vaclav J o h a n i s , Hynek K 1 i č k a , František Modrice« Antonin Nemec, Ludvik Pick, Emil P o s p i š i 1, Jan P r o k e š , Antonin R e m e š , dr. Fr. Soukup, Antonin S v e c e n y , Fr. Svoboda, Fr. Tomašek, dr. Lev Winter. — Ignäc Daszynski, ar. nerzman Diamand, Jozef Hudec, Rieh. Kunicki, dr. Herzman Liebermann, Ondrzej Moraczewski. — Avg. Avancini, Val. Pittoni, Ivan Oliva, Raimund Scabar. — Jacko Ostapčuk, Semen V i t i j k.
Kakor vsako leto bo delavstvo tudi letos dne 1. majnika manifestiralo za svoje programatične zahteve:
Osemurni delavnik;
svetovni mir in razoroženje;
starostno zavarovanje;
splošno in enako volilno pravico za vse javne zastope;
socialno reformo.
Od leta do leta je tudi na Slovenskem praznovanje prvega majnika mogočnejše in tudi letos bo slovensko delavstvo pokazalo, da napreduje razredna zavednost v njegovih vrstah ter da narašča njegova organizirana moč.
A delavski praznik se približuje in treba se je pripraviti na dostojno praznovanje. Po-zivljemo torej vse organizacije, da store pravočasno potrebne koraka in da razvijejo čim agilnejšo agitacijo.
Letos praznujemo prvi majnik v znamenju boja.
Državnozborske volitve so pred durmi in mogočna manifestacija dne 1. majnika bo izborna priprava zanje. Menda se je pač tudi slovensko delavstvo naveličalo praznih fraz, s katerimi ga pitajo nasprotniki, ki pa niso storili za delovno ljudstvo niti toliko koristnega, da bi s tem delavka svojemu možu zabelila žgance. Menda se bo tudi slovensko delavstvo dvignilo, da se otrese pijavk in postavi na svoje noge. To mora izražati tudi letošnje praznovanje prvega majnika. Zatorej na delo, da bo prvi majnik v pravem pomenu besede
delavski praznik. *
* *
Vse organizacije prosimo, naj pravočasno naznanijo program praznovanja izvrševalnemu odboru. To naj store tudi tiste organizacije, ki potrebujejo za prvi maj govornikov.
Politični odsevi.
Španska kriza.
Ministrstvo Canalejas, ki je bilo na krmilu od zadnje revolucije na Španskem, je podalo svojo demisijo. To je slučaj, pri katerem se res lahko govori o krizi v pravem pomenu besede, ker ne gre le zato, kdo bo v novi vladi, ampak zato, kako se bo sploh uredilo razmerje med strankami in v kakšno smer pride španska politika. Priznati se mora, da je Canalejas imel precej spretnosti, pa tudi precej sreče. Ali podlaga njegove sreče je bila zelo nesigurna. Večina, ki se je opiral nanjo, je bila pač liberalna, toda zelo neenotna. Zanašati se je moral na stranke, med katerimi so velika nasprotja in zato je bilo treba v njegovi politiki veliko previdnosti. To je kazal pri izvajanju svojega pro-tiklerikalnega programa. Pod njegovo vlado se je Španija precej otresla vatikanske komande, skrčilo se je število kobilic po samostanih, vpeljala se je verska enakopravnost in pripravila se je ločitev cerkve od države. Za to delo je Canalejas našel večino; moral pa jo je umetno držati skupaj, zakaj klerikalna reakcija je neprenehoma ruvala, ohranila si je vpliv tudi na dvoru, pravijo, da ji služi kraljica in med strankami večine so take, ki so vendar bližje nazadnjaštvu kakor napredku. To je menda tudi glavni vzrok, da ni bila Canalejasova politika tako energična, kakor bi morala biti, če bi hotela doseči močne in odločne uspehe.
Vse težave notranjega položaja pa so prišle do veljave, ko je zbornica začela razpravljati o Ferrerjevem procesu. Naravno je, da so protiklerikalci morali sprožiti to vprašanje. Obsodba in usmrtitev Ferrerja je bila svetoven škandal, katerega se je proti-klerikalna Španija morala očistiti. Razprava o tem procesu je bila nujna. Ali Canalejas je ob njej moral poginiti. Prišel je v tisti položaj, ko človek ne ve, ali bi sedel desno ali levo, pa bi se najrajši vsedel na oba stola ih nazadnje obsedi med obema na tleh. Proti republikancem ni mogel nastopati, ker mu je znano, da je bila usmrtitev Ferrerja justičen umor. Te krvave lopovščine same na sebi ni mogel zagovarjati. Toda Ferrerja je sodilo vojno sodišče; proti temu nastopiti pa pomeni »razžaliti« vojsko, raz-dražiti oficirje in naščuvati dvor proti sebi. Canalejas je zaplesal med jajčki. Hotel je volka tako nasititi, da bi bila koza ostala cela. Obsojal je usmrtitev Ferrerja, pa zagovarjal vojno sodišče, ki ga je dalo usmrtiti. Seveda ni moglo biti ne eno ne drugo dovolj energično in vsled tega so bili nezadovoljni radikalci, še bolj nezadovoljni pa oficirji. Med vojaštvom se je pokazalo že nevarno vznemirjenje. In končno so izbruhnila še nasprotja v ministrskem svetu, kjer se je vojni minister postavil povsem odločno na stran nazadnjakov. Posledica je bila, da je ministrstvo sklenilo podati demisijo in da je to tudi že storilo.
Kralj, ki je doslej podpiral Canalejasovo politiko, je zdaj menda izgubil tisto odločnost, ki je bila najbrže bolj i r.etna kakor naravna. Pravijo, da je Canalejasu očital, da
je premalo energično zagovarjal vojna sodišča in po tem bi se dalo soditi, da so klerikalci že našli stezo v kraljev kabinet. Vse torej kaže, da je na Španskem pričakovati novih bojev, ki lahko postanejo važni za vso Evropo.
*
* *
Kralj je vendarle naprosil Canalejasa, naj zopet on sestavi kabinet. Menda ga je vendar strah, da bi se ponovili časi klerikalne vlade. Canalejas je prevzel misijo. Novo ministrstvo je tako sestavljeno: Pred-sedništvo Canalejas, notranje zadeve Vaba-rino, zunanje zadeve Pietro Garcia, javna dela Gasset, pouk Gimeo, pravosodje Ba-rosso, vojno general Luque, marino Pidal.
*	Bienerthova vlada si je dovolila s § 14. proračunski provizorij za — devet mesecev. To je vrhunec absolutistične samovolje, zakaj Bienerth si ne dovoljuje sredstev le za tisto dobo, ko ne more o njih odločati parlament, ker ga je razpustil, ampak že naprej za tisti čas, ko bo novi parlament ne le zbran, ampak ko bo imel že več kakor dovolj časa, da sklene, če dovoli vladi kaj ali nič. Bienerth jemlje ustavno pravico že tistemu parlamentu, ki bo šele izvoljen. Ce imajo volilci še količkaj samozavesti, morajo pri volitvah poskrbeti, da se izvoli tak državni zbor, ki bo Bienertha z njegovimi ministrskimi pajdaši ne le pognal, ampak ki bo imel tudi toliko odločnosti, da bo zahteval kazen za zločin. Ministrstvo, ki uganja take reči kakor Bienerthovo, spada na zatožno klop. Če je ljudstvu kaj ležeče na njegovih pravicah, mora voliti take poslance, ki bodo dali garancijo, da res posade vlado tja.
*Šestinsedemdesetmilionov posojilasi dovoljuje Bienerthova vlada s § 14. Gospod baron torej ne smatra § 14. le za skrajno sredstvo, ki naj bi omogočilo tisto, kar je za gospodarstvo neizogibno potrebno, ampak za sredstvo, ki dovoljuje brezpogojen absolutizem. Če more baron Bienerth s § 14. delati nove državne dolgove, tedaj lahko napravi s tem paragrafom sploh vse kar hoče. Njegov absolutizem torej nima meja. Tako kakor šestinsedemdeset milionov potem tudi lahko najame tristo milionov, ne da bi vprašal parlament. Račun z Biener-thom po volitvah bo velik; treba bo poslancev, ki ne znajo za ministrski frak izdati vseh pravic ljudstva.
*	V Bukovini so se v nedeljo pričele deželnozborske volitve po novem volilnem redu, s katerim je vpeljan narodni kataster in volilna obveznost. Ruska stranka je pri teh volitvah popolnoma pogorela; v rusin-skem katastru je zmagala mladorusinska stranka. V černoviškem okraju je izvoljen socialni demokrat H a v r i š č u k. On je prvi socialist, ki pride v bukovinski deželni zbor.
*	Grof Khuen Hedervary je bil v nedeljo na Dunaju, a ni govoril z Bienerthom. To je povedal, ko se je vrnil v Budimpešto, dodal pa je, da se s tem nič ne izpremeni v dispozicijah ogrske vlade. Doslej je bila pač navada, da so se enake zakonske predloge obravnavale sočasno v Avstriji in na Ogrskem; ali to ni obvezno in ogrska vlada se nt bo ozirala na to, temveč predloži ogrskemu parlamentu bančno predlogo tekom meseca maja ne glede na razmere v Avstriji. Če rabi avstrijska vlada § 14., ali če ga ne rabi, ni ogrski vladi nič mar. — To kaže, da imajo prav tisti glasovi, ki pravijo, da je med Bienerthom in Khuenom resen nesporazum. Khuen je star lisjak, ki zna zadrege svojih nasprotnikov, pa tudi zadrege svojih — prijateljev vedno izrabljati zase.
*	V bosanskem saboru je vlada predložila zakonski načrt o odvezi kmetov. V pondeljek se je pričela razprava o tej predlogi, ki hoče vpeljati »prostovoljno« odvezo. Vladni načrt, ki je že bil v odseku, bo najbrže sprejet.
*	Arbanaška vstaja je, če se sme verjeti turškim poročilom, že končana. Mesto Tuzi jč zopet v turških rokah. Zadnji boji med vstaši in turškimi četami so bili zelo krvavi.
*	Grški parlament je sklenil prisilno razlastitev veleposestnikov v Tesa-liji. Posestva se razdele med kmete.
*	V Maroku so zopet veliki nemiri. Sultanove čete so doživele več hudih porazov. Vstaši so razglasili Mulej Izmajla za sultana in se pripravljajo, da naskočijo Fez.
*	Mehikanski predsednik Diaz priporoča kongresu, naj vpelje razne reforme, ki jih zahtevajo vstaši.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Slovensko ljudstvo iarbajo klerikalni bivši poslanci z oklicom radi razpusta državnega zbora, pa pripovedujejo čudne istorije o svojem »delu«. Če bi bilo slovensko ljudstvo politično vzgojeno, bi dalo vsej tej družbi brco, da bi odfrčala, odkoder se nikdar več ne bi vrnila. To slovensko ljudstvo je bilo leta 1907. dobro, da je klerikalnim zapeljivcem naklonilo mandate. Po-
tem ni prihajalo štiri leta rimljanski gospodi na misel, zdaj ga pa že zopet begajo, ker bodo volitve. A to slovensko ljudstvo naj bi se vprašalo, če je imelo vsa štiri leta od klerikalne politike v državnem zboru le toliko koristi, kolikor je črnega za nohtom! Zdaj zabavlja Šusteršičeva garda Bienerthovi vladi, ali Bienerthova vlada nima nikomur toliko zahvaliti, da je še živa, kolikor klerikalcem. V prvih začetkih so jo naši klerikalci naravnost podpirali. Ko je leta 1909. prvič odgodila državni zbor zaradi češko-radikalne obstrukcije, so to izrecn. odobravali. Še le potem, ko Šusteršič ni postal minister, so jo imenovali predpustno vlado. Ali tudi nadalje so ji kot opozicija tako služili, da ji ne bi bili mogli bolje služiti kot vladna stranka. Kadarkoli je bil Bienerth v zagati, ga je Šusteršič rešil s svojo obstrukcijo, ki je dala Bienerthu povod, da je odgodil državni zbor. O vsem tem ne govori klerikalni oklic. Šusteršič že ve, zakaj da ne, zanaša pa se na to, da baclci ne bodo vprašali. Klerikalci so že skrbeli, da ni ljudstvo v politiki preveč radovedno.
—	Volilni shod za občinske volitve v Ljubljani je bil v nedeljo dopoldne v areni »Narodnega doma« jako dobro obiskan. Arena je bila polna volilcev. Shod je v imenu sklicateljev otvoril sodrug Bartl, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika. Poleg njega je bil voljen za podpredsednika sodrug Puh, za zapisnikarja sodrug Mozetič. Predsednik je naglašal namen shoda in podal besedo sodrugu Kristanu, ki je v obširnem govoru razjasnil stališče socialne demokracije in važnost občinskih volitev. Upozarjal je, da bo delavstvo le tedaj doseglo uspeh, ki mu gre, če bo vsak zavedni sodrug brez izjeme izvrševal svojo nalogo ne le s tem, da glasuje za delavske kandidate, ampak zlasti s pridno, vztrajno agitacijo. Stranka ne more vzdržavati plačanih agitatorjev in nima denarja, da bi z njim »korigirala« prepričanje volilcev, ali zavednih pristašev ima toliko, da lahko opravijo ravno toliko agi-tačnega dela kakor druge stranke, če le vsak posameznik stori svojo dolžnost. To pa je tembolj potrebno, ker je volilni red tako kompliciran, da ga mnogo volilcev ne razume in ker se z najmanjšo pomoto lahko izgube glasovi. Sodrugi morajo torej skrbeti za to, da bodo delavski volilci natančno poučeni. Čim več socialno demokratičnih zastopnikov pride v občinski svet, tem več koristnega se bo lahko doseglo za delavstvo. — Potem je še sodrug Bartl krepko naglašal važnost teh volitev in pozival sodruge na energično agitacijo. Nato je zaključil shod, ki je trajal skoraj dve uri.
—	Sladkor, ki se je šele meseca marca podražil za krono pri metrskem centu, se podraži po sklepu sladkornega kartela še za krono 25 vinarjev. Pred štirinajstimi dnevi so se rafinerji sladkorja pozivali na podra-ženje sirovega sladkorja. Izgovor je bil izmišljen, kakor smo že takrat naglašali, ker so bili tovarnarji že preskrbljeni s sirovim sladkorjem do konca aprila, a bilo je gotovo, da padejo cene do tistega časa, ko morajo zopet nabavljati sirovi sladkor. To se je res že zgodilo. Kljub temu se ne poceni očiščeni sladkor, ampak še podraži, tako da bo kilogram sladkorja veljal za 5 vinarjev več kakor pred šestimi tedni. Za to po-draženje ni nobenega drugega vzroka kakor navadno nesramno kapitalistično cderuštvo. Kartel sladkornih rafinerjev hoče visoke cene in da jih more doseči, si je izmislil nekaj posebnega. Spraviti hoče tudi tovarne sirovega sladkorja v kartel in s tem preprečiti vsako konkurenco. Če se to izvrši, se ne bo smela brez dovoljenja rafinerskega kartela ustanoviti nobena tovarna sirovega sladkorja, nobena obstojajoča tovarna ne bo smela proizvajati več kakor ji dovoli kartel in — kar je glavno — nobena rafinerija, ki ni v kartelu, ne bo smela dobiti niti kilograma sirovega sladkorja. Za nagrado tega ropa ima kartel sirovega sladkorja dobiti premijo, ki bi znašala tri krone in pol za metrski cent, to je na leto več kakor enajst milionov. Ta denar se ima izprešati iz ljudstva, ki kupuje sladkor. To je razlog, da se sladkor zopet podraži. Zoper to roparstvo ne nastopa nobena vlada, meščanske stranke pa večinoma molče, zakaj sladkorski kartel je tako moder, da porabi del svojega ogrom-mnega plena za podkupovanje meščanskih časopisov. To je blagoslov kapitalizma. A kadar socialni demokratje nastopajo proti njemu, pravijo klerikalci, da obstoja kapitalistični družabni red po — volji božji 1
—	Neprijeten dovtip. V pondeljek je tiskarski škrat napravil »Slov. Nar.c pomoto, ki povzroči v nevtralnih krogih lahko mnogo smeha, v prizadetih pa gotovo ne. Pod za-glavjem >Umrli so v Ljubljani« je na prvem mestu notica »Ljubljanska kreditna banka«. V	gospodarskih polomov je tak kozolec 1 neprijeten. Edina tolažba je v narodnem ovoru, k pravi, da tisti, katere prez|. razglašajo za mrtve, dolgo žive.
—	Socialno demokratični volilci v trnovsko-krakovskem okraju ljubljanskem
ne pridejo v pošfev. Dobili smo sledeči dopis: Ljubljanski liberalci so izdali letak, v katerem so priobčili to za nas žaljivo trditev. V Krakovem in Trnovem stanuje v vsej Ljubljani razmeroma največ delavstva, ki je ob vsakih volitvah pokazalo svojo delavsko zavednost. In sedaj prihajajo liberalci pa začenjajo to delavstvo in te volilce omalovaževati, kakor bi se prodajali za judeževe groše hinavskih liberalcev in zavratnih klerikalcev. Delavstvo najodločneje odklanja to predrzno žalitev in sprejema tisti ostudni boj, ki je pri liberalcih že od nekdaj v navadi in ga bo zavrnilo z vso odločnostjo s tem, da bo glasovalo za socialno demokratične kandidate. Očtviden je namen, da hočejo liberalci s tem letakom preslepiti javno mnenje. V letaku navajajo tudi vsa velika bremena, ki jih bo morala nositi Ljubljana (3,870.000 kron) in jokajo, da so vsa ta bremena zakrivili klerikalci. Ras je to, da so klerikalci brezobzirni napram Ljubljani, ali za vsa ta bremena so soodgovorni tudi liberalci: »Klerikalci so kradli, liberalci so pa držali vrečo.« Liberalci so brez odpora izročili vlado klerikalcem ; kaj jokajo sedaj ? In, kaj hočejo v občini tiste sklepe razveljaviti ? Naj no nikari ne brijejo norcev z volilci 1 Nad ljubljansko občino je komandant deželni odbor; v mestnem svetu se take stvari pač ne morejo rešiti. In če se take stvari navajajo kot agi-tačno sredstvo, pa lahko rečemo, da hočejo volilce — slepiti. Občina ima drugačne naloge; občina ima skrbeti za socialne uredbe, občina ima nalogo pravično čuvati interese občanov, pravično razdeljevati davke, skrbeti za blagor vseh občanov. To povemo gospodom, da se ne bodo čudili, če bo v Trnovem in v Krakovem največ — socialno demokratičnih glasov.
—	Zidarski shod, ki je bil v nedeljo dne 26. marca v salonu pri »Levu« na Marije Terezije cesti, je pokazal, da narašča vendar tudi v Ljubljani med zidarji zanima-njo za organizacijo. Shod je sklicala ljubljanska zidarska podružnica. Bil je precej dobro obiskan. Poročal je sodrug Petejan o zadnjem zveznem zboru na Dunaju in o organizaciji ; potem je govoril tudi sodrug Vičič, ki je zidarje spodbujal na resnejše in živahnejše delo za organizacijo. To je ljubljanskim zidarjem res prav toplo priporočati, zakaj drugače se jim kmalu lahko zgodi, da bodo popolnoma osamljeni. Povsod drugod se raz-izvija zidarska organizacija; v Trstu, v Pulju i. t. d. sploh ne dobi zidar dela, če ni bil že doma organiziran, vsled tega se tudi plače in delovne razmere zidarjev popravljajo. Če se ne bodo ljubljanski zidarji organizirali, ne bodo sploh nikjer drugod mogli dobiti dela kakor v Ljubljani in če bodo to podjetniki vedeli, jih bodo odirali kakor mesar živino. Kaj pa bodo potem opravili brez organizacije? To je zelo potrebno preudariti in če zidarji res preudarijo, bodo spoznali, da je za delavca najtežje hudodelstvo, če je neorganiziran.
—	Mladinski vestnik. Odsek splošne mladinske zveze v Zagorju ob Savi je imel v nedeljo dne 2. aprila dopoldne shod, "ki se ga je udeležilo lepo število mladih so-drugov. Otvoril ga je sodrug Cepin, poročal pa sodrug Berdajs iz Ljubljane, ki je razložil potrebo resne mladinske organizacije v dobi, ko love nasprotne stranke mladino med Orle in Sokole ter s tem oteščujejo delavske boje. Mladini je potrebna izobrazba, treba ji je znanja o socializmu in o vsem, kar se dotika delavskega življenja. V kapitalistični družbi so žene in mladina najbolj izpostavljeni izkoriščanju brez mere. Povsod vidimo, kako delajo mladi dečki in dekleta po tovarnah za nizke plače, kljub temu, da se zahteva tudi od njih dobro delo. Podjetnik pravi mlademu delavcu, če hoče več plače: »E, si še mlad,« staremu pa: »Drugi delajo ceneje, pa ravno toliko kolikor ti.« Tudi dobre zabave hoče mladinska zveza nuditi mladini. Za prvi početek se osnuje mladinski mešani pevski zbor; težave, ki so za enkrat na poti, se bodo premagale, če se sodrugi z veseljem polotijo dela. Sodrug Čo-bal je razložil smoter mladinske organizacije s socialnega stališča in navzoči so bili hvaležni staremu bojevniku delavstva v Zagorju, ki jim je dokazal, da bodo le v organizaciji močni. Nato je še sodrug Mrak dal razne nasvete. Pristopilo je 49 članov, med njimi tudi 14 deklet. Blagajna izkazuje članskih prispevkov 29 kron 40 vin. Tudi podporne člane bo treba nabirati in v Zagorju se bo marsikaj za mladino storilo. Sodrug Čepin je na koncu spodbujal navzoče na delo, da doseže odsek v čim krajšem času prvih 100 članov in je nato zaključil shod.
—	Mladinska zveza v Hrastniku ima že 25 članov in se bo to število pomnožilo v kratkem na 60 članov, ker so zaupniki začeli agilno delati in nabirati člane za splošno mladinsko zvezo. Ustanovni zbor bo v kratkem sklican in bo v ta namen še poprej več sestankov.

SI ITT N F R-urar.prv'a največja domača Tovarniška-var-^	exportnatvrdka ur,zlatnine stvena;znarTlka: ?irsj
ana Meßini lrg\ ¡n srebrnine. bastna tovarna urvSvici.
M»--„. .	eSTSRlr" " •---7TT--------«•
RBISIH

—	Stavka krojačev v Ljubljani. V
pondeljek se je pričela v Ljubljani splošna stavka krojaških pomočnikov. Zahtevali so še pred sedmimi tedni petodstotno izboljšanje mezde in pa potrditev kolektivne pogodbe po zadrugi. Vsa pogajanja so bila brezuspešna. Mojstri so obljubili tri odstotke, po zadrugi potrjene pogodbe pa ne marajo. Zavlačevali so pogajanja in hoteli še zavlačevati, toda pomočniki so morali reči slednjič odločilno besedo. Omeniti še moramo, da so imeli nekateri krojaški mojstri doslej gido navado, da so posamezno podpisavali pogodbe s pomočniki, in potem se pa niso ravnali po njej in zaradi tega ni bilo mogoče izvesti povsod obstoječega cenika. Ker pa hočejo mojstri še naprej na ta način goljufati pomočnike, ne marajo pogodbe, ki bi jo podpisala zadruga in potrdila oblast, ker bi bili potem vezani nanjo. Iz tega, ker se zadruga ne izreče brez stavke za tako pogodbo, je razvidno, da imajo v njej odločujočo besedo oni, ki ne marajo take pogodbe in ki hočejo še naprej škodovati krojaški obrti, kar pa hočejo pomočniki v prvi vrsti preprečiti. Naravnost smešno je, da mojstri teh majhnih zahtev ne sprejmejo. — Dokler je stavka, ne v Ljubljano!
—	Shod lesnih delavcev v Ljubljani dne 25. sušca dopoldne »pri Levu« je bil od strani članov precej dobro obiskan. Predsedoval je predsednik krajne skupine sodrug Fr. Babšek. Sodrug Tokan, ki je omenil tudi smrt sodruga Levca, je razpravljal o prvi točki dnevnega reda, namreč o prihodnjem zborovanju zveze lesnih delavcev, ki bo letos ob velikonočnih praznikih v Brnu. Dejal je, da bo moral zvezni zbor rešiti vprašanje glede sanacije bolniškega sklada in pravi, da se bo zadeva rešila najlaže na ta način, da se izplačevanje podpore za prvi teden prenese na konec, tako da bi ostala bolniška podpora v dosedanji višini in za doslej veljavno dobo članom ohranjena. K temu vprašanju, ki je za vse člane važnega pomena, se je oglasilo po vrsti več tovarišev za besedo, ki so vsi izražali svoje mnenje v tem zmislu, da bo treba urediti celo zadevo tako, da ne bo treba prispevkov povišavati, vendar naj bi dosedanje pravice, v kolikor se tičejo bolniške podpore, ostale neskraj-šane. Vsi govorniki so bili prepričanja, da na podlagi take regulacije, kakor jo je navajal poročevalec, pride vsak resnično bolni član do svoje podpore kakor doslej. Naposled je bil za delegata za zvezin zbor soglasno izvoljen sodrug Tokan. Sodrug Etbin Kristan je nato predaval o Bosni in Hercegovini. Navzoči so pazno sledili predavatelju. Predavanje samo na sebi je bilo res zanimivo; lahko je žal onim, ki so ga zamudili. Prihodnji shod bo zopet zvezan s kakim koristnim predavanjem, na kar že sedaj opozarjamo lesne delavce.
—	Olikan usmiljen brat. Od Svetega Duha pri Škofji Loki nam pišejo: Pretekli teden je posetil našo okolico neki usmiljeni brat z namenom, da prosi milodarov za bolnišnico v Kandiji pri Novem mestu. Prišel je tudi v neko hišo, kjer čitajo časopise naše stranke. Ko vstopi v sobo kot kak navaden hišni prijatelj — brez pozdrava seveda — oblastno spregovori proti ženski, ki je bila v sobi: »No, no al' bo kaj?« Žena ga osupla pogleda ter ga nagovoru primerno vpraša: »Koga bo?< »No, če boste kaj dali, menim,« pravi usmiljenec. »Kaj pa pobirate ?« vpraša žena. — »No saj veste, za bolnike v Kandiji.« Sedaj šele je vedela preplašena žena, s kom ima opraviti in je bila takoj voljna dati primerno darilo za dobrodelne namene. Med tem ko je ona iskala denar, pa je imel on priliko si nekoliko ogledati sobo. Toda v prvem hipu mu pade v oči na klopi ležeči »Rdeči Prapor«, na kar se je kakor od strele zadet okrenil proti vratom ter tako hitrih korakov odšel, da mu je žena komaj porinila groš v pest. Odslej naprej bom pa »Rdeči Prapor« takoj, ko ga bom prebral, pribil od zunaj na vežna vrata, da takih tičev sploh v hišo ne bo, če se ga tako boje. Kdor torej želi izvedeti, kje tiči dopisnik, naj samo gleda, kje je »Rdeči Prapor« na vratih pribit.	Mlad s o c.
—	Sv. Duh pri Škofji Loki. V »Domoljubu« št. 12 je pisal neki znani dopisun, oziroma dopisunka, da bi bilo pri nas potrebno uvesti kontumac za ljudi. Bravo! Cisto izvrstno! Toda jaz bi vsekako svetoval, da bi se tu napravila kaka izjema, sicer bi bili prizadeti tudi nedolžni, ako bi se vsi kontumacirali. Mislim namreč, da bi zadostovalo, ako bi se kontumacirale same klepetulje iz kategorije starih »kofetarc«. Ako to ne pomaga, potem pridejo šele na vrsto »Marijenete/. Samo ob sebi se razume, da morajo odredbe biti mnogo strožje kakor za pse. Torbe n. pr. morajo biti take, da bodo
imele odspod in odzgor bodljike, da bodo pri vsaki kretnji brade občutno zbodle. In jamčim, da, ako se zgodi po mojem receptu, ostalih — razen par izjem — ne bo treba kontumacirati. Poznavalec razmer.
Trsi.
—	N. D. O se sramuje svojega imena. Temu se seveda ne čudimo, zakaj povoda ima dovolj, da se sramuje. Gospodje, ki to organizacijo vodijo, so sklicali pred kratkim konferenco zastopnikov vseh skupin te organizacije, da jo prekrstijo in reorganizirajo. Prekrstili so jo menda v »Zvezo slovenskih socialnih organizacij«! V tej zvezi naj bi bili organizirani delavci, obrtniki in kmeti. Kakor se vidi, so imeli pred očmi samo delavske koristi. Toda ni se jim posrečila reorganizacija, ker je bila večina proti njej. Klobasarili so, kakor se sploh spodobi ljudem, ki ne vedo, kaj bi radi. Klofač, kije bil tudi navzoč, je hotel, da organizacija ne bi bila ne razredna ne politična. Kako pa naj bi bil kruh bel, ako je zmesen izržene, ajdove insirkovemoke? Tudi Rybar je bil Klofačevega mnenja. Ravno tako Mandič, toda delavstvo je bilo proti takemu kruhu in je glasovalo proti reorganizaciji. Razpravljali so pa tako imenitno, da je po dolgih govorancah vstal znani ljubljanski Skrlj in rekel: Gospodje za božjo voljo, kaj bi pa dejal »Rdeči Prapor«, ako bi izvedel, kake neumnosti se tukaj uganjajo? No. »Rdeči Prapor« nima drugega povedati kakor željo, naj bi bog dodelil kmalu norcem pamet.
—	Ljudsko štetje in volitve. Tržaški slovenski nacionalci nimajo, da bi pokazali, kaj so storili koristnega za ljudstvo od zadnjih državnozborskih volitev. Zato pa bodo operirali z ljudskim štetjem, da bi osleparili socialno demokratično stranko za njene glasove. Zaradi tega je dolžnost vseh sodrugov in somišljenikov, da preprečijo nacionalcem izrabljati to vprašanje, ki se tiče vsega naroda, v sebične in strankarske namene narodne gospode. Ljudsko štetje nima pri volitvah nič opraviti. Zaradi tega tudi vlada ne more jemati v poštev glasove, ki jih dobe narodne stranke. Volitve so političen akt. Dolžnost vsakega poštenega volilca je, da glasuje po svojem političnem in socialnem prepričanju, ki je popolnoma neodvisno od narodnosti, kateri volilec pripada. Pa tudi ni nikjer zapisano, da so člani narodov samo tisti volilci, ki glasujejo za »narodne« stranke. Narobe. Doslej se lahko dokaže, da so ravno »narodne« stranke tiste, ki najmanj koristijo narodu. Tako je tudi pri Slovencih. Imeli smo ljudsko štetje. Ako niso bili tržaški slovenski nacionalci sposobni vzgojiti v dolgi dobi svojega delovanja več zavednih Slovencev kot so jih, ni naša, marveč njihova krivda. In kako naj se jemlje na podlagi glasov v poštev število članov posameznih narodov? Koliko Italijanov bo volilo proti nacionalistično, koliko bo zavednih Slovencev, ki ne bodo volili narodnega kandidata ? Kako naj se potem zračuna, koliko je Slovencev in koliko Italijanov glasovalo za socialista? In zločin je, ako bi hotel kdo na sleparski način volilca oropati njegovega prepričanja. Torej sodrugi, na delo! Narodnjakom je treba preprečiti, da bi izrabljali splošne narodne stvari v svoje strankarske namene. Tako je treba tudi dopovedati vsakemu, da ima ljudsko štjetju pri volitvah ravno toliko opravka kolikor pamet pri neumnih ljudeh. Zato pa na delo zoper nečedno agitacijo, ki bi jo hoteli zanesti narodnjaki med delavstvo. Ako niso znali storiti za ljudstvo nič koristnega, naj pa doma ostanejo pa naj skušajo v bodoče kaj napraviti. Toliko seveda samo za danes. Sicer pa bomo že poskrbeli, da zve ljudstvo o vsem resnico. In ljudstvo ni tako neumno, kakor si ga predstavljajo narodnjaki. Bomo že videli!
—	Dr. Rybar ne bo več kandidiral.
Tako je povedal sam na nedeljskem shodu pol. društva »Edinost«. Povedal je tudi nekatere vzroke svojega sklepa in se pokazal zelo užaljenega zaradi zadnjih napadov na njegovo osebo. Nimamo povoda, da bi se nad sklepom dr. Rybara ne veselili ne žalosti. Zakaj doslej je bil ves naš boj vedno načelnega značaja in tak mora ostati v bodoče. Oseba je lahko več ali manj sposobna vršiti posel državnega poslanca in uživa pri ljudstvu lahko večje ali manjše simpatije. Toda stranka zaradi tega ne izpremeni svojih načel. In če je stranka protidelavska, ostane taka tudi pri izvolitvi najboljšeg	nca
in njegovo delo ni za delavstvo.	no
pa izjavo dr. Rybafa zaradi tega, mo, da ljudstvo zve vso neresnost N ga doma, ako bi Rybar svojo izjavo preklical.
Štajersko.
—	Kaj je s štolnino? V Mislinji je umrl mali posestnik in kovač Anton Legat. Njegova vdova mu je hotela napraviti spodoben pogreb po svojih skromnih sredstvih, pa je naročila enkratno zvonenje pri farni cerkvi z vsemi zvonovi, enkratno zvonenje pri podružnici, eno peto in eno tiho mašo, sprevod pa od Sv. Ahaca s šestimi svečami pri parah. Fajmoštru se je to zdela imenitna prilika za poseben zaslužek, pa je napravil vdovi sledeči račun:
Kolek 10 vin. Št. 78.
Račun
pogrebnih stroškov za rajnim Antonu Legat od 18.
januarja 1911. Zvonenje pri župnijski cerkvi 61/2 ure • • K 1040 „ Sv. Ahacu dtto. , . . , 1040 čakanje pri Sv. Ahacu za župnika .... , 4'— » » » „ kaplana .... „ 4-— kondukt od Sv. Ahaca do župne cerkve, od župne cerkve na mirodom za župnika , 20'—
za kaplana.............. „ 10'—
za organista.............. „ 6'—
črna peta sv. maša s čakanjem ob 11. uri , 7'—
za organista............. „ 21—
tiha sv. maša ob 11. uri........ , 5 —
ministranta.............. , 1-—
Sveča duhovnik............ . 2'—
doklada v rodbinski grob........ „ 5-—
pogrebnina.............. , 2'—
molitev na mirodomu......... , 2'—
križ................. . 1,—
rtosale................ , 1-—
črni plajš (vespenale).......... , 1"—
kotliček za blagoslovljeno vodo..... . 1-—
škropilnik............... , I'—
ladjica za dišavo............ , 1"—
kadilo (Weihrauch)........... „ 1 —
kadilnik................ , 1-—
številka na grob............ „ 1 —
vpisnina v mrtvaško knjigo....... „ 1-—
spisanje tega računa s kolekom..... „ 2'—
to priporočeno pismo oziroma frankatura,
kuvert etc.........................35
Svota • K 10315 Toliko kolikor košta apno, ki ste ga cerkvi prodali leta 1910 — več ga ni bilo kakor šest vedric — toliko koštajo sveče voščene, katere ste k param iz cerkve vzeli, — apno za 1909. če že ni plačano koncem^ 1909 — se Vam plača 12 K po pošti. Župnijski urad Sv. Ilja 17./3. 1911. Farni pečat
Župnik podpis nečitljiv.
Če ne bi bilo nobenih štolninskih predpisov, bi vsak razumen človek dejal, da je to oderuški račun. Vsaka posamezna postavka v tem računu je nesramno pretirana in pokažuje pravega farja, kateremu je njegov poklic navaden kšeft. Vdova, ki ne pozna predpisov, na kar taki farji vedno špekulirajo, je bila vsa preplašena. Po daljšem prepiru je plačala človekoljubnemu popu 90 kron, kar je obžalovati, ker zdaj pač ne dobi nobenega vinarja nazaj. Ljudstvu naj bi ta slučaj služil v pouk, da mora biti v farovžih vedno previdno. Kdor ima v našem okraju tak slučaj, mu svetujemo, da se obrne do sodruga Sitterja v Trbovljah, ki bo vsakomur rad povedal, koliko se sme po štolninskih predpisih zahtevati. Če ljudstvo ne bo varovalo svoje kože, ga bodo taki farji še bolj nesramno odirali.
—	Griže pri Celju. Pri nas imamo pismonošo, ki že davno zasluži, da ga kdo pošteno prime v javnosti. Revše, ki razume o politiki toliko kakor zajec na boben, se rado zaletava v socialne demokrate, ampak ne naravnost, ker za to nima korajže. Pač pa dela neumne dovtipe, za katere mu kratkomalo povemo, da naj jih enkrat za vselej opusti, ker se drugače pogovorimo z njim drugod. Če hoče veljati za uradno osebo, naj ima pred očmi, da ima uradne dolžnosti. Med temi dolžnostmi je tudi dostojnost, katere naj se kmalu nauči, če noče, da mu drugače posvetimo. Mož ima navade, katerih ga bomo že odvadili. Tako n. pr. gre po ulici, pa kriči: »Zdaj pa nosim »Rdeči Prapor« za tega in tega . . Kaj misli, da se sme tako dreti? Če ne ve, da ima sploh držati jezik za zobmi o tem, komu kaj nosi, mu povemo to za danes mi; če pa to ne bo zaleglo, bomo pa poskrbeli, da dobi drugačen pouk.
Delavsko gibanje.
Mirovna demonstracija, ki je imela biti dne 9. t. m. v Rimu, je vsled razpusta avstrijskega državnega zbora začasno odložena. To se je zgodilo sporazumno z italijansko socialno demokracijo. V Avstriji je sedaj vsaka moč potrebna za volilni boj, prireditev v Rimu pa bi bi>-u za teden dni odtegnila avstrijskim socialno demokratičnim strankam veliko moči. Demonstracija se torej odgodi po volitvah. Vsled tega tudi odpadejo shodi, ki so imeli biti v nedeljo sklicani v ta namen. Novi termin demonstracije se organizacijam pravočasno naznani.
Zvezni zbor zidarjev.
Veš drugi dan se je zbor, o katerem smo že poročali, bavil z vprašanjem združitve z organizacijo pomožnih delavcev. Načeloma so bili takorekoč vsi člani in delegati za združitev, šlo je le za detajlna vprašanja. Po j ako obširni debati so se končno sklenile sledeče načelne določbe:
1.	Deseti zbor centralne zveze avstrijskih zidarjev se načeloma izreka za združitev, ki naj se izvrši z dne 1. januarja 1912.
2.	Zveznima načelništvoma se nalaga, da izdelata natančnejše določbe regulativa, ki se imajo potem objaviti v strokovnih listih. Končni sklep o določbah se pridržuje konferenci okrajnih načelnikov. Ta sklep velja do prihodnjega zveznega zbora.
3.	Trije uradniki zveze pomožnih delavcev postanejo pri združitvi uradniki nove zveze. Dva se dodelita centrali, eden pa enemu okrajnemu načelništvu. Dokler sredstva, ki jih dobiva okrajno načelništvo za ta smoter, ne zadostujejo, pokriva zvezna blagajna primanjkljaj. Kadar se pokaže pri okrajnem predstoj-ništvu za Nižjo Avstrijo potreba, da se nastavi tretji uradnik, se mora ta vzeti izmed pomožnih delavcev.
4.	Ime novi zvezi bodi: »Centralna zveza stavbinskih delavcev v Avstriji«. Zveza obsega tiste strokovne skupine, ki so zastopane v obeh sedanjih zvezah. V pravilih se morajo vse strokovne skupine posamično navesti.
5.	Organizacija se uredi tako: Na Dunaju se ustanovi za stavbinske pomožne delavce, za delavce z betonom in za delavce na odru po ena podružnica. Izven Dunaja se ustanavljajo samo skupne podružnice; kjer je potreba, se pa zadeve posameznih kategorij lahko rešujejo na sekcijških shodih.
6.	Okraji ostanejo tako razdeljeni, kakor so sedaj v zvezi zidarjev. Če se v kakšnem okraju še kdo nastavi, se mora v prvi vrsti vpoštevati stavbinski pomožni delalavec, če je iz te stroke primerno število članov.
7.	Osrednje predstojništvo bodi sestavljeno iz 12 članov, izmed katerih morajo biti 3 pomožni delavci. V namestništvu se prepuščata pomožnim delavcem dva, v kontrolni in pritožbeni komisiji po en mandat. Štirje člani predstojništva se imajo plačati kot uradniki; eden teh uradnikov mora biti izmed pomožnih delavcev. V skupnih podružnicah morajo imeti pomožni delavci primerno število zastopnikov. Na ta način se imajo sestaviti tudi okrajna predstojništva.
8.	Število mandatov za delegacije se porazdeli med kategorijama po številu prodanih članskih znamk in z ozirom na to se imajo razdeliti tudi volilni okraji. Natančnejše določbe se imajo izdelati v regulativu. Ta volilni način velja v tem smislu tudi za volitve delegatov na okrajne konference.
(Konec prihodnjič.)
Tapetniki, pozor! Organizacija tapet-nikov v Zagrebu je ustanovila svojo posredovalnico za delo, ki se nahaja v prostorih zveze lesnih delavcev v Zagrebu na Ilici št. 55. Brezposelni in oni tapetniki, ki pripotujejo v Zagreb, naj ne povprašujejo pod nobenimi pogoji za delo po delavnicah, temveč naj se obračajo izključno le na navedeno posredovalnico.
Mizarji v Celovcu se nahajajo v mezdnem gibanju. Dosedanja pogodba poteče dne 22. t. m.; z ozirom na to so celovški mizarji svojim delodajalcem predložili nove zahteve, ki jih je treba z novo delovno pogodbo uveljaviti. Najvažnejša izmed novih zahtev je čisti 9urni delavni čas. Izključeno ni, da nastane iz tega gibanja dotgotrajen boj, ki ga bodo morali delavci za vsako ceno izvojevati. Da se mizarjem v Celovcu olajša stališče, naj noben mizar ne potuje v Celovec in tam ne išče dela toliko časa, dokler ne bo sklenjena nova delovna pogodba, kar bomo pravočasno naznanili. Celovškim mizarjem želimo najboljših uspehov.
±zj 3L"V8L.
Podpisani preklicem tem potom vse žaljivke, ki sem jih v svoji razburjenosti rabil dne 25. marca t. 1. v gostilni g. Breskvar v Sp. Šiški proti g. Henriku Krall, strojevodju c :r. priv. južne železnice.
Izjavljam, da obžalujem ta dogodek.
Zoro Frano,
uslužbenoc c. kr. drž. želez.
B. Crdtzlj Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek domačega izdelka -^pi za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober teh imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
HRENA
.Narodnega doma" je od nedelje naprej 2. t. m. na razpolago za shode, sestanke, gledališke predstave, veselice i. t. d. i. t. d. — — Z odličnim spoštovanjem — Emil Keržišnik, restavrater.

DELAVSKA
Postavno varovano.
I.Jax&sin
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih, strojev
za rodbino in obrt Pisalni stroji „-A_d.lei-"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
Kri ! ino'<usn' zajtrk imajo _" tisti, ki ne pijejo dru-
Moč! fg,a ne§° d,r-P>:
_ Trnkoczya sladni
Zdravje! ki.
_J imenujemo
„S 1 a d i n". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj */4 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
GRICRR & MEJRC
LJUBLJRNR, PREŠERNOVA UL. 9.
PRIPOROČA V NR3V£^1 IZBERI PO NAJNIŽJIH CENflH
OBLEKE Zfl GOSPODE; DEČKE IM OTROKE, POVRŠNIKE Zfl GOSPODE IM DEČKE, ŽRKETE Zfl DflME, PALETO Zfl DfiME, _ PLAŠČE ZR DEKLICE. —
,SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka .Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861-—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
"VZ^JEIS^KrO Z-A.^7-A.Ii.O^-A-LlSrE ZB-AJSTDKE "V" LJTJBLJ-A-USTI.
Hranilnica in Posojilnica
(registrovana zadruga z omejeno zavezo.)
v Ljubljani, Stari trg št. 30 I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 41/2°/o. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit, zastave, vrednostne listine = in hipoteke i. t. d.	-
Uraduje se vsak četrtek od 2—3 ure in vsako soboto od 6—7 ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
mmmwmxm
POZOR! fHI
POZOR!
so najboljše, cene radi konkurence nizke.
I.	vrste, po starem dunaj. sistemu a kg K 1"30
II.	„ čiste zračne drože . „ „ „ HO
priporoča
— I. ljubljanska tovarna drož —
Maks Zaloker.



Julius Jteinl
Uvoz kave Veležgalnica kave
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna —	dela.	—
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
žLiii^j Kavarna
Telefon, štev- 138-
V LJUBLJANI
priporoča svoje
Telefon šrtev_ 168.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI
,Unione v Trstu'
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.