m PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes ob 16. uri na Opčinah POČASTITEV SPOMINA 11 TULCEV I t______________________________________________________________________________________ 1 Leto VI - 'sto-tr XX /1 /, C-7\ Poštnina plačana v gotovini a;- Ote V. 00 Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 2. aprila 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir clan dela I. kongresa Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje KAJ im MOČNA, ENOTNA IN BORBENA OF ki naj v svojih vrstah združi vse resnično poštene in zavedne Slovence Tržaškega ozemlja. Odločno je treba obsoditi vsak poskus razbijanja enotnosti slovenskega ljudstva jjgb ^delovanju več sto delegatov obeh con Tržaškega [Je potekel včeraj prvi dan l■ kongresa Osvobodilne »lovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Kongres je Predsednik glavnega odbora OF tov. BRANKO BABIC; P'SO delovno 'predsedstvo, nakar so kongres pozdravili: Nop S*' TJt Slovenije iti Ljudske fronte FLRJ tovariš Rti * “EVK. v imenu Demokratične fronte Slovencev v jT tov. PAGLAVEC v imenu Ljudske, fronte Hrvatov buj-Z0*raja tov. VOUK, v imenu SIAU tov. PETRONIO, v Partizanov STO-ja tov. TU.RK DANILO, Nato q jp j verifikacijsko kandidatno in volitino komisijo. Sle-%vlP°btični referat tov. BRANKA BABICA, ki m v celoti fCŽisl?10 v današnji številki. Nato je podal top. VOJO, orga-‘ Ki tajnik OF organizacijsko poročilo. nje. Tov. POCKAR o posebnih nalogah naše mladine tov. MO-DEST SANCIN o našem gledališču, tov. ŽERJAL q zatiranju slovenskega .življa v coni A. Tov. dr. JOŽE DEKLEVA je poda1 poročilo o dosedanjem delovanju občinskih svetovalcev Ljudske fronte v vseh šestih občinah cone A, tgv. BOLE Pa je podal poročilo o gospodarskem položaju našega ljudstva v coni A. Delo kongresa vodi petnajstčlansko de-lovno predsedstvo tirav;?arodn(! in dcmofcra- ki&Vso m' ? bi Vam lahko moralno oporo, ki jo SSJS« n f™ Tov. Branko Babič je v svojem političnem poročilu v uvodu navedel razloge, zakaj je bilo in zakaj je še vedno po-trebno organizacijsko krepiti Osvobodilno fronto slovenskega naroda za Tržaško ozemlje kot samostojno politično organizacijo. Pri tem je posebej poudaril sledeče razloge: poostreno diskriminacijsko politiko okupacijske anglo-ameriške uprave do Slovencev po uveljavitvi mirovne pogodbe, R<> I* bilo ustanovljeno tajništvo Of; stanje po resoluciji Kominfor-ma, ki je v temeljih omajala enotnost demokratičnih sil v coni A, slovansko-italijansko bratstvo In trenutno porušila slovansko-italijansko enotnost v okviru SIAU, ko je bilo potrebno sklicati v oktobru 194» konferenco OF, ki je položila temelje današnji OF; tretji razlog, ki je narekoval potrebo ob. navljenja OF pa je bilo zbiranje ostankov slovenske reakcije in njihovo organiziranje, ki je bilo usmerjeno na razbijanje politične in nacionalne enotnosti Slovencev, ustvarjene v teku r.arodno osvobodilnega boja v okviru OF. «Današnji I. kongres OF kot nadaljnja krepitev OF, je poudaril tov- Babič, pomeni jača-nje Slovansko-italijanske antifašistične unije, pomeni krepitev njene enotnosti in politike bratstva'ter borbe proti vsakemu nacionalizmu. Zato tudi današnji kongres spada v procesa obnavljanja in daljnje krepitve demokratičnega gibanja STO-ja po strahotnih udar. cih, ki jih je dobilo ob resoluciji Kominlormai). Nato je nadaljeval: 25-letno suženjstvo pod impe- napredno državo srečnejšo ngro-ad^Tt-—2!* Ta boi tudi pri ,p°fl anlc na 2. strani) deloval v tej borbi in doprinesel ogromne žrtve za svojo osvo boditev. Ker je narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov, ki jo je vodila junaška Komunističpa partija Jugoslavije, od vsega začetka imela globoko antifašistični in ljudsko demokratični značaj, brez česar tudi ni bilo možna resnična nacionalna osvoboditev, je ta v naših krajih mobilizirala tudi italijanske delovne In demokratične množice, ki so skupno s Slovenci in Hrvati teh krajev s puško v roki kovali slovansko-italijansko bratstvo. Po zmagoviti narodnoosvobodilni protifašistični vojni je v u-sodo naših krajev posegla mednarodna imperialistična reakcija. Anglo-ameriške čete so okupirale Trst in cono A Julijske krajine in končna rešitev teh krajev je bila izročena mirovni konferenci, četudi je naše ljudstvo, tako slovansko kot ita. lijansko s krvjo že izglasovalo priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Za italijanske ' demokratične ljudske množice je pomenila priključitev k Jugoslaviji socialno osvoboditev izpod izkoriščanja, ker je svoboden nacionalni razvoj bil zagotovljen v novi ljudsko-demokratični Jugoslaviji. Za Slovence in Hrvate pa je pri- Proces proli agentom Vatikana PRAGA, 1. — Proces proti 10 visokim cerkvenim dostojanstvenikom se nadaljuje. Obtoženi Tojevski je priznal svojo krivdo. Med volitvami leta 1948 je pozval vernike, naj v *> - k Tov. BRANKO BABIC ključitev k Jugoslaviji pomeni, la tudi nacionalno osvoboditev. Rezultat mirovne konference je vsem znan. Sklep o ustanovitvi STO-ja so tržaške demokratične množice sprejele kot izvršeno dejstvo, četudi so ves čas mirovne konference zahtevale priključitev k Jugoslaviji, ker so smatrale, iia s ;em doprinesejo svoj delež k utrditvi miru v svetu. (Poznejši dogodki so nam pokazali, da so bile tudi v tem prevarane, 0 tem pa pozneje.) Sklep o ustanovitvi STO-ja je prav gotovo za tržaške demokratične množice pomenil korak nazaj od že dobljenih pozicij, kar pa nikakor ni pomenilo odrekati se končnemu ci- lju. Na tej politični osnovi je ] tržaško demokratično gibanje z novih pozicij takoj povedlo boj za zmago ljudske demokracije in tako ustvarjanje pogojev, ko bo tržaško demokratično ljudstvo lahko samo odločalo o svo. ji, usodi; to se pravi, za končno demokratično, napredno in racionalno .pravilno rešitev tržaškega vprašanja. Zato je zahtevalo čimprejšnjo izvedbo vseh sklepov mirovne pogodbe, povedlo boj proti obnovi sta re protiljudske oblasti v coni A pod anglo-ameriško okupa. cijo in za utrditev pridobitev narodno-osvobodilne vojne v cor.-i B ter njihovo razširitev na vse Tržaško ozemlje. To je bila osnovna linija tržaškega demokratičnega gibanja na poti k svojemu končnemu cilju. Sredstvo za dosego tega cilja je bilo enotno irj borbeno slovansko-italijansko delavsko in demokratično .gibanje STO-ja. V lej borbi se je tržaško demokratično gibanje nujno naslanjalo na svetovno demokratično gibanje. Na tej osnovi je bila perspektiva za dosego konč r.ega cilja popolnoma realna, če bi svetovne demokratične sile kot celota in na čelu s Sovjetsko zvezo vodile politiko interesov demokracije, ne pa samo svojih lastnih egoističnih interesov na škodo demokracije. (Poznejša analiza dogodkov nam bo o tem podrobneje govorila.) Medtem ko so se tržaške demokratične množice borile za čimprejšnjo izvedbo mirovne konference, so imperialistične in reakcionarne sile sabotirale izvedbo teh sklepov in takoj v začetku začele voditi revizioni stično politiko. Na mednarodnem področju sta Anglija in Amerika sabotirali sporazum o guvernerju. Tudi Sovjetska zveza ni nikoli kazala dovolj odločnosti v borbi za izvedbo sklepov mirovne pogodbe z Ita. lijo, v zvezi s Tržaškim ozem ljem. Njena današnja komin-formska politika nam dokazuje, da ji nikdar ni bilo pri srcu, da bi se tržaško vprašanje re- Nadaljevanje na t>. strani Demonstracije v Haagu proti vojnim načrtom Klavrn zaključek konference Kvropskega sveta rialistično in fašistično Italijo j žare dajejo prazne volivne gla ni niti za trenutek moglo za- sovnice. Organiziral le skupine dušiti težnje našega ljudstva za osvoboditev in združitev s svojo domovino. Druga svetovna vojna je sprostila te težnje in ustvarila objektivne pogoje, da se je razvil veličasten oboroženi narodno-osvobodilr.-i boj, ki je bil skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi zmagovito dokončan. Ves naš narod je so- is i: i n i* i: u gnilimi ji; k sli i h spletk „llQ ,’roieuskt! državo so skušalo preprečiti mednu-^ niš-t0 konterenco v Dubrovniku, ki pa jc d K V M $ % 'i fim iil 'v° veliko- jezo uspešno zaključila svoje delo 1 Po petdnev- jkft?%"ari0dna konferenca Iw id V t>uhv2?lav evropskih l%Npskm'a‘ku' D^leeaci- s C1« kon/, drzav’ ki " Nil. v* ,.. merence a„i. S, bi^^vlSte^ n>ednurod"c ^ndrž»VraHy° inform-av do socialistič. £^S1* J'tUdi ob tej J* 'zraza. Vodite- i *h držav so *. med " Skula» ovirat" konferan- S <-renče, so določi- azen da bi Eodimm:: nlT. Jugoslavij ' J^čet^Uferen^) važn' med-1 « iev2is° ?>'evr°bskih ^e!'^aciie tete na lhi±žav.. i s mformbiro- - že a^bvno! da bi pripravil konferenco v Dubrovniku. Zaradi tega je moralo jugoslovansko ministrstvo za železniški promet samo pripraviti vse potrebno za konferenco. Predstavniki češkoslovaških železnic namreč niso ni. ti odgovorili na brzojavke in te. lefonske pozive jugoslovanskega ministrstva zB železniški promet. Predstavniki vseli evropskih držav, ki so sodelovale na konferenci, so grajali nezaslišano postopanje Češkoslovaške. Poleg tega pa delegacije Bolgari, je. Poljske, Madžarske i.n Romunije niso smatrale niti za potrebno, da bi vsaj pojasnile vzroke svode odsotnosti na konferenci v Dubrovniku. Čeprav so informbirojevski predstavni ki skušali na vse načine pre--prečiti konferenco v Dubrovni-ku, se je ta uspeino končala Informbtrojevske spletke pa so doživele ponoven poraz j BEOGRAD, 1. — Včeraj Je bila v državnem gledališču v Beogradu premiera Rostando-vega «Clrana de Bergerac«. Delo Je režiral Branislav Bo-rozan. mladincev, da ne bi slednji pri. stopili v zvezo češkoslovaške mladine. Jezuit Silhan .je priznal, da je delal po navodilih Vatikana in pozival menihe, jezuite, naj sejejo sovraštvo do ljudske demokracije. Tudi jezuit Kajpr je priznal svojo krivdo. Danes zjutrai so bili zaslišani obtoženci Brajto, in Hlesiki. Oba sta priznala svojo krivdo. Razen Mahalke so vsi obtoženi špijonaže, veleizdaje in protidržavne dejavnosti. Državno sodišče v Hradcu Kralovem na Češkem je včeraj obsodilo 35 jjudi, ki so bili obtoženi protidržavne dejavnosti. Dva glavna obtožencu sta bila obsojena na dosmrtno pri-silno delo. Ostali pa so bili obsojeni na različne kazni od 6 mesecev ječe do 25 let prisilnega dela. Angleži bodo vrnili letala LR Kitajski? LONDON, 1. — Med debuto v spodnji zbornici je minister za kolonije John Dugdale izja vil, da Angleži nimajo nobene-gp namena zapustiti Hong Kon. ga. Med razpravo je konservativni poslanec Harvey obsojal sklep vrhovnega sodišča v Hong Kongu, ki je razsodilo, da je treba izročiti vladi LR Kitajske letala kitajske državne letalske družbe. Minister Dugdale pa je odgo. vorll da razsodba še r.i pravo-močna. ker so nacionalisti in ZDA vložili priziv proti raz' sodbi. Odgovor pa je povzročil kritiko z obeh strani. Vsi so se namreč strinjali v tem, da je odveč tratiti čas s takimi za^ devami, medtem ko je na drug stran! treba vzpostaviti stike z LR Kitajsko. Neki laburistični poslanec pa je izjavil da je po njegovem mivenju sploh škodo trositi dengr, če mislijo, da bi bilo mogoče držati Honk Kong tudi v vojnem času STRASSBOURG,. 1. — Trir.ajst ministrov tako imenovanega Evropskega sveta je zaključilo svojo konferenco. Po treh dneh razpravljanja so se sporazumeli edinole o tem. da se povabita Zahodna Nemčija in Posarje v Evropski svet. O vseh ostalih vprašanjih so odložili vsakršen sklep. Francoski zunanji minister Schuman pa je pozneje priznal, da niso dosegli prav za prav nobenih konkretnih rezultatov, to pa je opravičeval s tem, da-ima Evropski vet komaj eno leto življenja. Posvetovalna skupščina pa se bo sestala 7. avgusta. V Haagu pa se je zaključil ciklus vojaških konferenc Atlantskega pakta, ki so se začele 4 marca. Poročilo pravi, da so ministri 12 držav odobrili «načrt kolektivne obrambe, ki so ga pripravili poveljniki vrhovnega štaba*. Na današnji konferenci je ameriški vojni minister Louis Johnson, kakor je že to običaj na takih kon-fercncah, govoril o pripravah nproti morebitnemu napadu*. Dejal je: »Predvsem skušamo odvzeti pogum za napad, nato braniti se in končno premagati napadalca, Če bi ta sprožil vojno proti nam. Odvzeti pogum, braniti se in zmagati, to so v kratkem cilji, ki jih hočemo doseči*. Kandidati Slov,-ital. ljudske fronte za upravne volitve v coni B KOPER, 1. t- Na kandidatni listi Slovansko - italijanske ljudske fronte v Kopru kandidirajo naslednji: SANTIN MARIO, njegov namestnik je Schiavon Marcello; LANZA FRANCESCO, namestnik Klun Cario; KRALJ FRANC - PETEK, namestnik Giovannini Giovanni; TOMASIN PLINIO, namestnik Pozzetto Guido; VATOVAZ FRANCESCO, namestnik Hrovat Giovanni; SUPLINA MARIO, namestnik Caharija Leopold; GANDUSIO ERMENEGILDO, namestnik Grio Nazario -Luigi; FILI JANKO, namestnik Fragiacomo Domenico; BELTRAM JULIJ, namestnik Riccobon Mario; NOVAK DUŠAN, namestnik Zettin Matteo; VIOLA GIACOMO, namestnik Sever Kristina; ABRAM MARIO, namestnik Deiconte Bruno; PIZZARELLO LIBERO, namestnik Bugno Decimo; FURLANIC SREČKO, namestnik Bonin Ettore; BORISI GIUSEPPE, namestnik Deponte Pietro; Dr. FERFOGLIA LUCIANO, namestnik Tremul Ferruccio; DERIN NAZARIO, namestnik Favento Antonio; PAROVEL ERMINIO, namestnik Satti Carlo; KOLENC ČRTOMIR, namestnik Steffe Bruno; BOLE KATARINA, namestnik Herkov Danilo. Lista Slovansko - italijanske ljudske fronte je bila vložena v vseh vollvnih enotah. Ta imena obsegajo tudi spo-redne kandidature, ki so vložene v nekaterih votivnih enotah. Imena kandidatov v ostalih krajih bomo zaradi obsežnosti kandidatne liste postopoma objavljali. Federacija za cono B Socialistične stranke Tržaškega ozemlja je predložila sledeče kandidate; V Piranu: Fonda Luigi, uradnik. namestnik Veronese Giovanni; Rivalico Giovanni, namestnik Spadaro Giorgio. V: Kopru; Ponis Ranieri, namestnik Fonda Luigi di Almerico. V Portorožu: Gigante Antonio, namestnik Fonda Luigi fu Ni-colo. Fonda Vincenzo, namestnik Gigante Angelo. V Strunjanu: Rotter Santo, kmet, namestnik Pettorosso Vittorio, kmet. -Pri Sv. Luciji: Fonda Antonio, namestnik Damiani Antonio; Ravalico Italia vd. Bernardi, namestnik Coslovez Ruggero. V Sečjolah: Benvenu-ti Mario, namestnik Pitaccq Giorgio, delavec. Lista skupine «Gruppo Crl< stiano-Sociale* je sledeča: V Kopru; Pizzarello Enrico, urar (Casa Gravisi-Camerale), namestnik Parovel Pietro.V Semedeli; Pizzarello Enrico, namestnik Riccobon Giuseppe. V. Kampel Salari: Dudine Giovanni, namestnik Zucca Pietro. V Ižoli: Dudine Giovanni, namestnik Savarin Giuseppe. V! Strunjanu: Valente Pietro, kmet, namestnik Giassi Remi-gio. V Škofijah: Bolčič Ivan, namestnik Stančič Giuseppe. V zoološkem, vrstu v Haagu je vatnih gospodarskih skupin v bilo danes veliko protestno zbo- | ZDA rovanje proti napadalnemu atlant-1 V Parizu se bo v torek sestalo sketnu paktu in proti konferenci j 13 ministrov držav Marshallove-ministrov za obrambo držav čla- ga načrta, ki Jx>do razpravljali o nic tega pakta. Zborovanja se je ! reformi ustroja te organizacije, udeležila velika množica kljub i •—— prepovedi policije. ..rrr .BiSSSFl^JS Trgovinski sporazum Marshallovega načrta za leto 1950- me(j AVSthjO ill MadŽarSkO DUNAJ 1. — Med Avstrijo 1951 preklical svoj sklep glede Irske, na podlagi katerega ie bilo rečeno, da se Veliki Britaniji u-kine Marshallova pomoč. če. n« pride do združitve Irske. Ravno tako je odpadel »klep. ki Je določal, da se 1 milijarda dolarjev iz Marshallovega načrta določi za nakup viška ameriških poljedelskih proizvodov V ameriških političnih krogih izjavljajo, da znižanje kreditov za četrto točko Trumanovega programa za približno na polovico ter znižanje kreditov Marshallovega načrta za 25 milijonov dolarjev dokazuje, da obstaja dokajšnje nasprotstvo med Trumanovo u-pravo in važnimi sektorji kongresa giede ameriške zunanje politike. Poudarja se, da so s. republikanci upirali četrti točki omenjenega programa iz strahu, da ne bi ta program dopustil zadost-nega mesta akciii in iniciativi pri. ..in Madžarsko je bil sklenjen dodatni trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga v višini treh milijonov dolarjev. Trgovinski sporazum nedavno sklenjen med obema državama, pa predvideva izmenjavo 40 milijonov dolarjev blaga. Trgovinski sporazum med Švedsko in ČSR PRAGA, I, — v Pragi so podpisali trgovinski in plačilni sporazum med CSR in Švedsko. Švedska bo izvažala v CSR železno rudo, stroje, kemične izdelke, uvažala pa bo stroje, avtomobile motorna kolesa, kovinske izdelke tekstilije, čevlje, steklo in sladkor. Pogodba bo potekla čez en° le*0- linglonski joiir atenski Mi ATENE, 1. — Včeraj je grška vlada imela opravka s pismom, ki ga -je ameriškj poslanik Graay naslovil ministrskemu predsedniku Venizelosu. Ameriški poslanik namreč opozarja grško vlado, da se bo čez 27 mesecev končala pomoč v okviru Marshallovega načrta. Dragoceno priznanje je poslanikova trditev, da je do sedaj ta pomoč služila vladi samo med državljansko vojno, skratka za podaljšan-ie bratomorne vojne, ter za izravnavanje de ficita v državnem proračunu. Končno očita poslanik yladi, da ni začela nobenih koristnih del. Poslanik je nato omenil potrebo, da ima Grčija trdno vlado, «ki naj uživa zaupanje zbornice in ljudstva*. Končno pismo izrecno grozi grški vladi, da bo ta pomoč zmanjšana ali celo ukinjena, če se ZDA ne bodo prepričale, da je vlada kai ukrenila za izboljšanje notranjega gospodarskega položaja. Skratka, GrČiia mora imeti tako vlado, ki bo dovolj ookorna ameriškim gospodar jem. Ministrski predsednik Scfoclc Venizelos je danes sporočil, da se je odločil sestaviti vlado manjšine, čeprav so mu ZDA zagrozile, da bodo ukinile pomoč, če ne bo sestavil trdnejše vlade. Venizelos je namreč sestavil vlado le iz liberalcev, čeprav so ti dosegli na volit-vaji le 23 odst. glasov. Glavna skupščina liberalne stranke pa je odobrila Venizelosovo poli tiko, Venizelos pa je odgovoril ameriškemu poslaniku s piD mom. v katerem mu zagotavlja, da grška vlada «izpolnjujr vse uotrebne oosoje za uspeš' no obnovo v Grčiji*. BUKAREŠTA. 1. — Današnji uradni Ust objavlja odredbo. ki določa, da se noben rn. munskl državljan ne bo smel poročiti s tujo državljanko in obratno brez predhodne odobritve Prezidija Velike ljudske skupščine. O BEOGRAD, 1. — Reško dramsko gledališče bo prihodnje d*v( odpotovalo v Beograd, kjer bo gostovalo s predstavami Goldonijevega »Lažnivca* In »Kobilic* Hellmanove. Sofijska komedija zaključena Kakor vsi ostali protijugoslovanski izzivalni procesi, je tudi ta doživel svoj neuspeh in je v škodo le njegovim uprizorite ljem Politika Shylocka (Ob današnjem neofašističnem CLN-ovskem zborovanju v gled. Rossetti) SOFIJA, 1. — Dokazni postopek na sofijskem procesu je bil končan včerpj. Danes zjutraj se jc oglušil k besedi državni tožilec Petrivski. Govoril je o trockizmu, ki naj bi bilo bistvo jugoslovanske KP. Petrivski je ponovil staro laž, da je leta 1939. po končani španski držav, ljanski vojni v nekefh koncentracijskem taborišču v Franciji bila ustanovljena prva skupina jugoslovanskih trockistov, h kateri da so pristopili številni današnji jugoslovanski voditelji. Državni tožilec Petrivski je nato s pomočjo informbirojev-skega slovarja psovk in laži začel analizirati jugoslovansko ljudsko oblast in njene voditelje ali «Titov režim*. Petrivski je kvasil neumnosti tri ure in pol. Na koncu je pozval sodni- ške agente sodijo pravično toda strogo*. Po govoru državnega tožilca so tudi zagovorniki nekaj spregovorili. Ti so se pa omejili samo na prošnje, naj bi sodišče pri izreku sodbe upoštevalo razne olajševalne okoliščine, med temi to, da so obtoženci priznali svojo krivdo, dalje njihovo kesanje in kar je bilo glavno za režiserje, pa vpliv »velikosrbskega šovinizma*. Skratka, od začetka pa do konca procesa od obtožnice same in njenih režiserjev pa tja do tožilca se je jasno pokazal namen Informbiroja, da hujska balkanske narode drugega proti drugemu. Sodba bo izrečena v ponedeljek. Nocoj komentlrn Tanjug so- njegovi režiserji zadali nalogo blatiti Jugoslavijo s pomočjo obtožence^ ter prikriti resni-co in izzvati pri Bolgarih šovinistično mržnjo do jugoslovanskih narodov. Dezerterjem, jugoslovanskim izdajalcem in bolgarskim reakcionarjem so dali nalogo, naj pričajo in dokazujejo da imajo jugoslovanski voditelji napadalne namene proti bolgarski državi. Agencija Tanjug poudarja jned drugim naglico, s katero 'so bili zaslišani obtoženej in priče ter pravi, da so vsi ti le ponovili vaje, ki so se jih navadili na pamet. Na ta način je bilo delo tožilca in predsednika sodišča zelo olajšano Ta dva sta posegla vmes le redkokdaj in še to le takrat, kadar sq obtoženci pozabili kaj povedati. Režiserji procesa, na- ga konkretnega dokaza, da bi vztrajali na svojem protijugoslovanskem stališču, zato .so smatrali izjave nekaterih političnih in moralnih propalic za zadostne, da bi tako svetovno javno mnenje verjelo v neke domnevne jugoslovanske načrte proti Bolgariji. Potem ko Tanjug dokazuje, da manjkajo najmanjši dokazi za vse domnevne napadalne načrte, poudarja, da teh sploh ne more biti, ker jugoslovanski voditelji jih tudi nikdar niso ko vali. Nasprotno ti načrti so se porodili v glavah informbiro-jevcev., ki ne izbirajo sredstev za blatenje Jugoslavije, Tanjug zaključuje komentar z izjavo. da je; ta proces povsem podoben, vsem drugim falira-nim protijugoslovanskim procesom, ki so sp vršili v vzhod- ke, naj »gestapovske in titov-1 fijski proces in pravi, da so si I dgljuje Tanjug, nimajo nobene-1 noevropskih državah. Jugotiavija je odgovorila Italiji v zadevi STO-ja in jo opozorila, naj najprej pomete pred svojim pragom., p redno začne škiliti na dvorišče svojega soseda. In resnica je zabolela. Znova so se napolnili časopisni stolpci z davno premletim besedičenjem in obrabljenimi na-zovi-razlogi, kjer hočejo dokazati, da je črno belo in belo črno. Toda zaman je prati zamorca. O STO-ju se je Se toliko govorilo in pisalo v zadnjih letih, d« je tukajšnji položaj že precej jasen svetovni javnosti, ki se za politična vprašanja zanima. Vse današnje jadikovanje in vitje rok italijanskega šovinizma ne bo moglo ve( spremeniti ne pred njo ne pred zgodovino že znane slike. Italija še nikdar ni bila srednjeevropska sila in beneški pirati niso mogli nikdar prodreti v notranjost slovanskega vzhodnega Jadrana, Držali so se le v obmorskih mestih, in sicer le dokler so nad vse težavne kopne zveze ločile notranjost od mor ja, ograjeni z zidovi od kopnine in njenega slovanskega prebivalstva, ki je čepelo tik pred mestnimi vrati. Novejši čas, ko je moderen promet povezal obalo z zaledjem. pn je odpravil ta’umeten položaj. O-bala se je vrnila k svoji pri-rodni funkciji. Kakor nekoč fe-ničanske so prenehale tudi beneške mestne kolonije. Zaledje in obala sta postala etno-grafična enota. Ista usoda kot Istro je zadela tudi Trst. kjer se je iredentizem že pred prvo svetovno vojno mogel držati na nogah le z umetnim dotokom iz Italije, saj je slovenski živelj dosegel v njem že skoraj polo vico prebivalstva in je neprestano naraščal. Krivična mirovna pogodba in nasilna fašistič na politika nista mogla spremeniti dejstva, da je Trst obdan okrog in okrog od slovenskega morja jn da leži ob robu Srednje Evrope. ttGorizL san-ta» in sl strin italianissima» ter podobni klici so torej lE plod domišljije italijanskega im.peria. lizma. ki pa je danes že čisto razkrinkan, tako da vse njegovo natolcevanje ne najde več nobenega odmeva. Pri vsem tem je Jugoslavija ob koncu druge svetovne vojne pristala v svoji širokosrčnosll na to, da se ob gornjem Jadranu osnuje vmesna državica, čeprav je za osvoboditev Trsta žrtvovala tisoče svojih najboljši h sinov. Tudi kasneje je lojalno sprejela kompromisno rešitev. ustanovitev STO-ja kjer so bile zajamčene ne le siovan. sketnu žiulju u teh krajih, marveč tudi Jugoslaviji kot državi. statutarne pravice v istem razmerju kot Italiji. STO naj bi bil pod pokroviteljstvom guvernerja, čigar dolžnost je bila čuvati to ravnovesje, kondo-minium Jugoslavije in Italije. Toda čeprav je Jugoslavija sprejela to rešitev s težkim srcem, saj je šla preko njenega ogromnega doprinosa v vojni, je vendar njena odločitev, čim je dala podpis na mirovno pogodbo. bila iskrena. Italija pa je. kakor so pokazali dogodki že ob podpisu smatrala mirovno pogodbo za kos papirja, ki ga bo strgala ob prvi priliki. Ta se je ponudilo kmalu. Nekaj dni po podpisu mirovne pogodbe je /talija, zvesta svojim mo-kiavelističnim tradicijam, pozvana na izpolnitev čl. U priloge VII. mirovne pogodbe, po katerem bi morala staviti na razpolago tudi jugoslovanski coni STO-ja potrebna denarna sredstva, svojo obvezo odklonila z jalovo izjavo, da je tam v obtoku jugolira. Niš je ni motilo dejstvo, da je bilo tani plačilih) sredstvo tudi italijanska lira, ih sicer' kot glavno plačilno sredstvo, dočlm je bila jugolira le zasilen denar, ki bi se zamenjal, čini bi Italija dobavila svojega, kakor je bila obvezana. S tem se je otvoril oni niz vseh nezakonitosti in kršenj mirovnih pogodb, s katerimi se je odlikovala rimska vlada. A kar je še hujše, pačenje slovesno prevzetih obvez sta šovinistična gonja in tisk spremenila v neki mitos o pripadnosti STO-ja Italiji, o katerem se sploh več ne razpravlja, ker se oslanja na svete dogme italijanskega ekspanzionizma na račun sosednih Slovanov. Slepci ne vidijo, da je doba kolonializma zašla tudi za mnogo večje države kot je njihova in ki so vojno dobile. Zakaj ne rohni Rim z istim levjim glasom proti Angležem, ki sg pobasali Tripolis, kamor je Italija vložila milijarde in iz njega res naredila italijansko mesto. Ne. krotka in ponižna je Italija tam, kjer jo stiskajo njeni anglo-ameriški gospodarji. Globoko se ie priklanjala, ko je slišala sodbo o svojih posestih preko morja, o izgubljenem položaju nasproti Franciji. Toda proti Jugoslavij očitno, misli, da niso še zaključeni računi. Danes je na vrsti cona B, jutri kaj novega. Sicer živi fant le 60.000 ljudi, ki so po večini Slovani. Pa tudi med italijansko manjšino jih je zelo mnogo, ki si prav nič ne žele De Gasperijevega kraljestva. Našli so pod okriljem jugoslovanske uprave oblast, ki se enako trudi za blaginjo vsega prebivalstva in ki ne pozna šovinizma. Tako rešuje danes rimski šovinizem v coni B le še peščico ljudi. toda ne zaradi njih. ker so precej brezpomembni, marveč zato, ker misli, da bo našel tod odskočno desko za dalj. nje pohode. Kak naj bi bil sicer smoter raznih upega Na-zionale» in «Associazione l>-nezia Giulia e Dalmaziai), ki tvorijo jedro oficielnih provokatorjev, kateri nameravajo danes nastopiti v dvorani Rossetti. In kako jo «rešuje»? Ako izvzamemo vse klevete in golide laži, ki se danes zlivajo na jugoslovansko cono STO-ja, ostane še samo eden ttargunienH. To je izjava za-padnih velesil pred dvema letoma. ki je danes že močno podobna besedam katere šepeče moški dekletu. za katerega sicer ne porajta, v uri pozabljenja in po katerih tako rada glava boli. Toda zaman. Za italijanski Šovinizem so te neprevidne besede, ki se ne dajo opravičiti ne z moralnega ne s pravnega in gospodarskega Oidika, že «obveza». In to «ob-vezo» vihtijo sedaj kot beneški žid svoj papir pred prestrašenim sopogodbenikom, zahtevajoč svoj funf živega človeškega mesa. Nič več nočejo slišati o pozivih na razum, n& dokazovanje, na realnost položaja. On i imajo svoj papir v rokah. On; imajo svojo «obve-zo» in obveze je treba izpolniti. Nič jih ne moti. dg je mirovna pogodba titdž obveza ker ie ta menda taka obveza katere ni treba izpolniti Besede jugoslovanske note. ki poudarjajo dejstvo, da je STO ozemlje, kjer sP nahajajo tudi veliki jugoslovanski inte- (Nadaljevanje na 2. strani). PRIMORSKI DNEVNIK Danes ob 16 na Opčinah počastitev 71 talcev SHPZ zalitei/a sedež za kulturne prireditve Na Opčinah bomo danes popoldne ob 16. uri počastili spomin 71 talcev, ki so jih nacifašistične zveri pomorile na jutrišnji dan pred šestimi leti. 71 naših ljudi je v istem hipu dalo življenje na openskem strelišču za isto sveto stvar, za katero so se borili naši borci na bojiščih. Kri teh žrtev kliče in opozarja, naj čuvamo pridobitve, ki so bile izbojevane s tolikšnimi žrtvami, kajti sovražnik, ki je bil dobro leto po tem, ko so dali openski talci življenja, strt, se hoče že zopet dvigniti. Mi, ki smo ostali, ne bomo nikoli dopustili, da bi bile vse žrtve narodnoosvobodilne borbe zaman, nikoli ne bomo dopustili, da bi se moglo reči, da so openski talci dali svoja življenja zaman. SLAVA PADLIMA BORCEMA Tov. Avgust Škerjanc Tov. Oskar Škerjanc Tov. Oskar Škerjanc se je rodil 12. novembra 1921 v Bazovici in je bil P o poklicu krojač. V partizane je stopil leta 1943 ter se udeleževal bojev v bližini Ljubljane in na Primorskem. Na današnji dan 2. aprila 1945 Pa je v boju pri Trnovskem gozdu daroval svoje mlado življenje za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Jutri obhajamo šestletnico smrti tov. Avgusta Škerjanca, ki se je rodil 16. avgusta 1915 v Bazovici ter odšel s prvimi borci leta 1941 v partizane. Prvih akcij se je udeležil na Krasu, nato se je vrnil v Trst, kjer je delal ilegalno do 10. marca 1944, ko so ga nacisti zaprli. Med 71 talci je bil 3. aprila na Opčinah ustreljen od nemških nacifašistov tudi tov. Avgust. Tovarišema Oskarju in Avgustu — večna slava! Glavni odbor SHPZ za STO je poslal 1. £. m, odseku za kulturo pri ZVU dvojezično vlogo, ki se glasi v slovenskem delu: eGlavni odbor SHPZ v Trsta prosi, da bi nam Zavezniška vojaška uprava — od-sek .za kulturo — sporoči'«, kako je z vprašanjem zgraditve slovenskega gledališča v Trstu. Po prvi svetovni vojni so imeli Slovenci v Trstu svoje gledališče in stavbo, kjer smo se kulturno izživi ali. Leta 1920 so fašistični kultu-ronosci požgali kulturni sedež Slovencev in še danes, po dolgih tridesetih letih od tega nekulturnega dogodka, nimamo v Trstu dvorane, kjer bi naše narodno gledališče prirejalo predstave, kjer bi naši pevski zbori nastopali in kjer bi naša presveta imela svojo streho. Tudi mi Slovenci imamo vso pravico, da se kulturno vzgajamo in dvigamo kulturno raven našega naroda, in to po vseh človečanskih in naravnih načelih. ZVU se že dve leti bavi z načrti Zg gradnjo slovenskega gledališča. Ti načrti, kolikor smo poučeni, samo delno ustrezajo našim potrebam. Mi potrebujemo osrednje kulturno središče, ki bi povezalo vso našo mlado prosveto : i Tržaškem ozemlju v mestu, ne na mestni periferiji. Prepričani smo, da ZVU prizna Slovencem potrebo kulturnega vzgajanja in izživljanja. Zato glavni odbor SHPZ prosi, dg naslov blagovoli sprejeti to prošnjo z razumevanjem na znanje in reši dokončno to pereče vprašanjem. Nov odbor Novinarske rveze Včeraj se -je sestal odbor obnovljene zveze novinarjev, ki je bil izvoljen na zadnjem 1 občnem zboru. Odbor se je ; konstituiral tako. da bo pred-i sednik zveze tqv. Hreščak Dušan, podpredsednik tov, Pavlina Venčeslav, tajnik tov. Rau-ber Rado in referent za prireditve i. p. tov. Kraus Egon. Na včerajšnji seji je novi odbor razpravljal o zadevah, ki jih je treba urediti nasproti oblastem. Cim bodo te stvari urejene, se bo odbor sestal k Ponovni seji. Tovarišu Slavku Kjudru Resolucija sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov v spomin Jutri bo šest let odkar je med 71 talci na Opčinah padel tudi tov. Kjuder Slavko. Tov. Slavko se je rodil v mali kraški vasi pri Sežani kot sin malega kmeta. Bil je zelo nadarjen in stremel je za tem, da gre v sve.t. To njegovo stremljenje ga je privedlo do tega, da je že kot 18-letni mladenič pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. V Jugoslaviji je ostal približno 2 leti, od koder se je vrnil na željo svoje družine, posebno na željo njegove matere. Ko se je vrnil domov, so ga italijanski karabinerji takoj aretirali in odvedli v vojaške zapore. Proletariat vsake države bi bil ponosen Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, ko je pretila nevarnost, da nacifašisti za dolgo dobo zasužnijo narode Evrope, takrat se je jugoslovansko ljudstvo pod vodstvom svoje partije odločno dvignilo proti tujemu okupatorju. Razumljivo je, da je takrat tudi tov. Slavko začutil potrebo, da prispeva svoj del v borbi proti sovražniku vsega delovnega ljudstva, proti sovražniku demokracije in napredka. Zato je že leta 1942 posegel aktivno v borbo in postal aktiven član OF. V svojem delu je takoj pokazal svoje sposobnosti in predanbst narodnoosvobodilnemu gibanju. Posebno delavnega se je pokazal v agitaciji; znal je pridobiti pristaše in si ustvariti potrebno zaupanje Pri njih. Pri izvrševanju spojili nalog je bil natančen in vesten ter ni poznal polovičarstva. Do razrednega sovražnika je bil odločen in ni se strašil pred nevarnostjo, ki je, tedaj pretila vsak:mu, ki je v tej borbi sodeloval. Kot priznanje za njegovo požrtvovalno delo je bil leta 1943 sprejet v Komunistično partijo in je kaj kmalu pokazal, da je bil vreden tega priznanja in zaupanja, kajti z vsem poletom in požrtvovalnostjo se je,oprijel dela. Po padcu fašizma je podvojil svoje site- in se udejstvoval na raznih področjih, bodisi pri organizacijskem bodisi pri političnem delu. Leta 1943 je poslal član okrožnega komiteja partije. Partija mu je v tem času poverila zaupne in nevarne naloge. Tudi po nacistični okupaciji naše dežele je tov. Kjuder nenehno nadaljeval svoje delo, kajti zavedal se je, da je to nujno: ni se strašil žrtev in nevernosti, ki mu je pretila, čeprav je vedel, da je v nevarnosti, kajti novi okupator ga je zasledoval in ga končno zasledil. 2. marca 1944 s o okupatorski razbojniki Slavka aretirali in s tem zadali močan udarec partizanskemu gibanju: toda varali so se, ko so mislili, da bodo od tovariša kaj izvedeli. Slavko ni klonil kljub nečloveškemu mučenju; ostal je zvest svoji prisegi in je raje žrtvoval svoje življenje, kajti vedel je, da bo njegova žrtev pomoč k dokončni zmagi. Takšni so bili naši borci, katerih spomin bomo danes počastili, borci, ki nam morajo biti v vzpodbudo v današnji borbi, ko skušajo nekateri izbrisati vsak spomin na našo veličastno borbo, s katero smo v težkih pogojih izvajevali zmago nad krutim sovražnikom vsega delovnega ljudstva, nad nacifašizmom. LIPOVEC FRANC če bi imel sindikalista FLRJ za svoje voditelje Na seji sindikalnega akcijskega odbora, o kateri smo že poročali, je bila sprejeta naslednja resolucija: Zaradi razbijaškega delovanja na področju mednarodnih razrednih organizacij, ki pripadajo Svetovni sindikalni zvezi, delovanja, ki so ga pričeli nekateri elementi, ki so odgovorni za sindikalne organizacije posameznih držav, in Ki ga je potem nadalje razvil sekretar Svetovne sindikalne zveze s svojimi znanimi ukrepi na škodo predsednika glavnega odbora Zveze enotnih sindikatov Jugoslavije in člana izvršilnega odbora SSZ tovariša Djura Sa- Kominformisfi s Kolonkovca zmerjajo nase pionirje s «sciavi» Ko so pred nekaj dnevi imeli pionirji s Kolonkovca telovadne vaje za 1. maji in so se po vajah vračali domov, so jih na vasi čakali kominformistič-n; «mladinei» ter jih pričeli zmerjati z «Babiciani, s’ciavi ande’ in Jugoslavia*. S temj izrazi pa so se potem začeli obra. čati tudi na odrasle, ljudi priletne. Kominformistov je res lahko vesela tudi najbolj: črna reakcija, saj pot, ki so si jo izbrali, vodi naravnost v njeno naročje. laja. dviga sindikalni akcijski odbor STO-ja svoj protest pro-! ti sektaškim in razbijašklm u-i krepom sekretarja SSZ. Sindikalni akcijski odbor j STO-ja obtožuje pred vzemi delavci tega ozemlja kominformi-stično kampanjo, ki stremi zc tem, da bi očrnila pred delavci vsega sveta ljudi in sindikalne organizacije FLR Jugoslavije. Akcijski odbor ugolavlja, da so se tudi pri tej priložnosti popolnoma razkrile tipične metode zmerjanja, ki so postale sredstvo kominfermistiine taktike, dejanje sekretarja SSZ p« je še enkrat pokazalo, odke-d prihajajo protidemokratična navodila. Kampanja proti jugoslovanskim sindikatom in njihovim voditeljem, ki jo zahteva skupina državnih voditeljev Sovjetske zveze, se razvija po nemoralnih in protidemokratičnih metodah zmerjanja. V pomoč tega grdega delovanja morajo borbena glasila slavnih komunističnih partij, kot KHumani-te» in «Unita», dajati prostora podlim poročilom, zato da se lahko blatijo vrli jugoslovanski sindikalni voditelji, ket Djuro Salaj, Božičevič, Pavičevič, Vivoda, Petrovič, Belinič in Grga Jankez. Ti (judje predstavljajo kolektiv sindikalnih in političnih voditeljev na kat ere bi bil ponosen proletariat katere koli države, če bi jih ime! za svoje voditelje. Sindikalni akcijski odbor predaja strogi sodbi delavcev to ponovno j.obuda Za razkol enotne fronte delavcev, v svetu ter pozira delavce, nuj jo ustavijo začasa, preden bi namreč mogla povzročiti težke posledice. Sindikalni akcijski odbor, i:i gotovo izraža voljo velike večine delavcev Tržaškega ozemlja, zagotavlja vrlim voditelj.:::, jugoslovanskega sindikalni ga gibanja ter po njih Zvezi sindikatov Jugoslavije in vsem delavcem Jugoslavije svojo bratsko solidarnost. , delovni KOLEDAR Qhda£i&e - 'dCLna - 'Jladio- Nedelja 2. aprila Frančišek P., Gcjmir Sonce vzide ob 5:45, zatone ob 18.33. Dolžit a dneva 12.48. SciP vzice ob 18.20, zatone ob 5.31. Jutri ponedeljek 3. aprila Rihard, žarko SPOMINSKI DNEVI 1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola. 1872 je umrl izumitelj brezžičnega brzojavnega aparata Samuel Morse. OF Množičnih sestankov OF, ki | bi morali biti v torek 4. t. ni. cb j 20 v Nabrežini in za II. ekraj | v dvoran; na štadionu «Prvi maj», v sredo 5. i. m. v Dolini in za III. okraj rta sedežu v Ul. Mclino a Vento ter v četrtek 6. t. m. ob 20 na Proseku — in tehničnih razlogov ne bo. PROSVETNA DRUŠTVA Poslovili smo se od Aniona Bariča (Čajka) V petek 21. HI. 1950 smo spremili k zadnjemu pečitku tov. ANTONA BARIČA (Čajka) .iz Sv. M. Magd. Spcdnje. Rodil se je pred 82 leti v Velikem Dolu pri Komnu na Krasu. Se mlad fant se je zaradi družinskih razmer priselil v Trst. Delavnost, podjetnost, vztrajnost in pošte- razred tega ozemlja pa poziva, naj z vedno večjo odločnostjo nastopa proti politiki, ki bi lahko povzročila delavcem in njihovi stvari -neprecenljivo škodo. Tržaški delavci naj s sindikalnim akcijskim odborom zahtevajo preklic krivičnega in razbijaškega ukrepa, ki so ga sprejeli nekateri kominformi-stični voditelji Svetovne sindikalne zveze, kajti ta ukrep je j ;; popdnem nasprotju tako z i načeli pravil same Svetovne i sindikalne zveze kakor z da- i hom, enotnost: in intemacicna- i lizma delavcev, so organizi- : rani :: svetovnih razredi!!1, sir.- i dikatih. I nost, lastnosti, ki so ga odlikovale na vsej dolgi poli njegovega, ne brezskrbnega življenja, so mu pripomogle, da se je povzpel od hlapca do uglednega gospodarja in vzornega kmetovalca, Zaradi svojega živahnega značaja in dobrosrčnosti je bil vsem priljubljen. Zavedal se je povsod svoje narodnosti in je po svojih močeh vedno o od-' piral ljudske ustanove. Lahka «ai mu bo domača zemlja! Magdalenčani pa ga bodo ohranili v trajnem spominu Pošteni najditelj V pet?! moti večeru se je neki patruii: civilne policije približal 39-letnj Venier Carlo iz. Ul. S. Maren 30 jn ji izročil zavitek, v katerem je bila čedna vsotica 16.926 lir. ki jih je malo prej naše' na vogalu Ul. Castaldi .'dolino a Vento. Člani civilne policije, ki so bili s policijske postaje v Ul. Ca-prin, so dejiar kasneje vrnili lastniku Marglianu Paolu iz Ul. delTIstria 48. Sinočnji Koncert Komornega pevskega zbora Po zaključku dela prvega dneva l. kongresa OF se je sinoči vršila nad vse uspela kulturna prireditev v dvorani na stadionu nPrvi maj*. Na Prireditvi so sodelovali: Kc.- morni pevski zbor pod vodstvom prof. U. VRABCA, člana Slovenskega narodnega gledališča tov. Babič in Z ega ur mladi pianist tov. Erminij Am-brozet in violinist tov. Kjuder Oskar. Komorni zbor je zapel najprej Simonitijevo «Le vkup uboga gmajna», nakar je sledi- i la recitacija tov. J. BABICA j Kajuhove «Slovenske pesmin. ; Sledile so tri narodne: «Pojdem j v rute*. «Rožmarin» in «Dekle ! na vrtu zelenem sedi», ki jo je I moral zbor na burno zahtevo1 prepolne in premajhne kon- i grešne dvorane ponoviti; poslušalcem sia zlasti ugajala oba j solista, tako tenorist kakor sopranistka. Nato so poslušalci z 1 obilnim ploskanjem nagradili I še izvajanje Švabove nVečer na morju*, Lajovicev ePomla-danski spev» \n eKroparje*. še I prav posebno pa so bili navdušeni za Zircvnikovo vKukavi-co». Tovariša AMBROZET in KJUDER sta nato igrala na klavirju in violini Chopinovo aPolonezo štev. ■ 3», tov. Ambro-zet Pa na klavirju še Dvorakov "Slovanski ples» in Chopinovo Mazurko v h-molu». O bi mlada umetnika > posluš ilstvo toplo nagradilo s ploskanjem. Tov. ERNEST Z EGA > občuteno recitiral Mateja Bora «Beseden. nakar je ponovno nastopil komorni zbor z Lajovičevo «Bolest kovač*. Dano-novo «Kozaron. ter Vrabč c v i-ma «Mi» in «Udar na udar«, s čimer je bila prireditev zaključena. S I. KONGRESA OSVOBODILNE FRONTE ■ v ■ ^ I X Im Vi/ w bJ ftmmJ I ks I m I I X I n! | m Le resnična demokracija bo pravično rešila nacionalno vprašanje Tržaškega ozemlja (Nadaljevanje s 1. strani) tako «svobodo» (med nareko- meni smešno vpitje italijanskih smo pristali le v prilog miru, vprašanjih, nastopali enotno, nas ni lahek srečujemo številne zapreke, k’ nam jih naši nasprotniki mečejo na pot. Toda naše delovne množice so sprejele vse težave z moško zavestjo, da se poslej lahko zanesejo le na svoje lastne sile ter ure-do s povečanimi napori in žrtvami nasproti svojemu cilju: k izgradnji socializma v svobodni. od nikogar odvisni domovini. Brez učinka so laži in obrekovanja. ki letijo na nas. brez učinka tudj gospodarska blokada in grožnje ki so nam sicer otežkočile izvedbo načrtov, a nas niso spravile na kolena. Ljudstvo, ki se je znato boriti z orožjem v rekah protj mnogo močnejšemu okupatorju, se zna boriti tudj v novih težavah za gospodarski napredek in novega človeka. Z radostjo in ponosom ugotavljamo, da ((petletka naša teče* kakor je zapisal pesnik Zupančič, teče kljub vsem zaprekam in se z novimi napori bližamo njeni uspešni zaključitvi. Tega se zaveda vse jugoslovansko liudstvo. zato je pri zadnjih' volitvah ob doseženih uspehih potrdilo pravilnost poti ki ga vodi iz zaostalosti in siromaštva k napredku in bodočemu blagostanju. Te volitve so hkrati zopet pokazale . da nad 93 odst jugoslovanskega ljudstva odklanja kapitalistični družbeni red in je le dobrih 6 odst. nezadovljnežev in ostankov izkoriščevalcev; ki bi radi živeli na račun tujih žuljev. Resnična ljudska demokracija ki ne dovoljuje, da bi ljudstvo še kdo izkoriščal in varat, pa seveda ni po volji tržaški reakciji in vsem tistim, ki capljajo za njo. Ona bi hotela pri koprskih volitvah ((demokracijo in tako «svobodo» (med narekovaji). ki smo jo doživljali pri lanskih volitvah v Trstu, ko so razbija.ike skupine preprečevale naše sestanke in terorizirale okoliške vasi. Tako »svobodo* mi odklanjamo. V jugoslovanskem pasu STO sme vsakdo vršiti propagando in so mu za to na razpolago vsa javna sredstva. ljudstvo bo lahko svobodno in tajno volilo v organe oblast! take predstavnike, ki jim zaupa, da bodo pametno vodili njihovo gospodarstvo in skrbeli za kulturni dvig dežele. Ce pogledamo v preteklost bomo videli, kako je bil ta del Istre že pod staro Avstrijo In pozneje pod Italijo vsestransko zanemarjen. S ponosom lahko ugotovimo, da je jugoslovanska uprava prva posvetila tem kra. jem vso pozornost, da jih dvigne iz splošne zaostalosti. V tem pcgledu se naša uprava bistveno razlikuje od ostalih o-kupacijskih uprav, recimo v Nemčiji, kjer se dežela samo. izkorišča in se ljudstvu jemljejo demokratične svoboščine. Pošteno prizadevanje naše u-prave je že doslej rodilo lepe uspehe, kj jih nihče ne more tajiti. Delovno ljudstvo, ki prvič v zgodovini uživa demokratične svoboščine in socialne pravice, bo ob teh uspehih z zaupanjem glasovalo za program slovansko - italijanske ljudske fronte in s tem za u-resničenje njegovih gospodarskih, scctalnih in kulturnih teženj. Spregledalo je po svoji veliki večini in se ne bo nikoli več dalo od kogar koli izkoriščati in varati To je tisto, česar se reakcija zaveda in kar jo boli. Toda za besno gonjo se v prvi vrsti skriva nekaj drugega. Kaj po- meni smešno vpitje italijanskih imperialistov or.kraj meje, češ da so Italijani v jugoslovanski coni narodno zatirani? Mi bi radi videli, da bi v petindvajsetih letih, ki smo jih preživeli pod Italijo, uživali toliko narodnih pravic, kot jih danes uživajo narodne mar.jšine v Ju. goslaviji. Imajo svoje šole, svoje liste, svoje politične in kulturne organizacije, se lahko kot polnopravni državljani nemote. no udeležujejo vsega javnega življenja. Imajo tudi socialr.e pravice, ki jih doslej nikoli nismo imeli. Kričači naj bi se raje ozrli na tiste Slovence, ki so ostali pod Italijo, kjer nimajo vsi slovenski otroci pravice, da bi obiskovali slovenske šole, kjer Ber.eški Slovenci še danes nimajo niti ene šole v materinem jeziku, kjer vsak dan krši. jo načela dvojezičnosti, kjer s terorjem preprečujejo slovenske kulturne prireditve itd. itd. Pa saj tem ljudem ne gre za resnico, ampak za laž in obrekovanje, s katerim zasledujejo posebne namene. S svojo gonjo hočejo prikriti sramotno raznarodovanje naših rojakov in dejansko priključevanje Trsta k Italiji. Izkoriščajo nasprotja med r.-ami in državami na vzho. du in zapadu, da bi iz tega spora dobili kako drobtinico. Jugoslovanska javnost je teni kričačem že dala primeren odgovor. Ne mislimo popuščati, ne bomo se odpovedali pravicam, ki jih imamo do tega ozemlja. Narod, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo, ne bo mirno gledal da bi nove množice njegovih rojakov postale brezpravna manjšina. Ne moremo mirno dopustiti, da bi se mirovna pogodba, na katero smo pristali le v prilog miru trgala kot krpa papirja. Vendar pa moram takoj poudariti, da je pravična rešitev nacionalnega vprašanja tega ozemlja predvsem odvisna od enotne volje njenega prebivalstva. Ne moremo se dovolj načuditi naivnosti tistih slovenskih krogov, ki se zavzemajo za ((obstoječe stanje* v Trstu, in bi radi to ozemlje še povečali ne samo 7. jugoslovansko cono STO, ampak tudi z ostalim Slovenskim Primorjem. Ce bi ti ljudje le malo gledali v bodočnost, bi se morali zavedati, kaj bi za nas pomenila raztegnitev anglo-ameriške, odnosno italijanske okupacije tudi na Koper in ostale kraje. S svojim taktiziranjem, ki ga obsojajo vsi Slovenci, so se hote ali nehote znašli na pozicijah italijanskega imperializma. Hkrati pa ljudje njihove baže nasedajo pobeglim belogardistom, ki se trudijo dokazati, kako je bila partizanska borba škodljiva za naše narodne koristi na tem ozemlju. Ne zavedajo se, ali pa se nočejo zavedati, da imamo danes v Trstu in v Gorici več narodnih pozicij kot smo jih imeli kdaj koli prej. Te pozicije pa nam je ustvarila samo partizanska borba. Tisti Slovenci, ki danes razbijajo enotnost v Trstu in v Gorici nimajo vere v zmago socializma v Jugoslaviji in ne računajo na ljudske sile. Računajo samo na zunanjo pomoč v obliki kompromisa med velesilami in koristim teh podrejajo svoje narodne koristi. Danes nam je potrebna borba za enotnost vseh Slovencev tega ozemlja da bodo brez ozira na različne poglede v drugih vprašanjih, nastopali enotno, kadar gre za skupne koristi v smislu naših narodnih teženj. Potrebna je oslonitev na tiste demokratične množice Trsta, ki se v svoji proletarski zavesti ne dajo zastrupiti od nacionalizma. Potrebno je, da delamo z vsemi silami, da zmaga misel resnične demokracije med delovnimi množicami Italije. Le resnična demokracija, ki upošteva pravične zahteve in voljo ljudstva, bo lahko dokončno in pravično rešila nacionalno vprašanje tega ozemlja. Enotnost, nepokolebljivost in zvestobo načelom, naj bo vaše najmočnejše orožje v boju, vaš kažipot do uspehov. Tista enotnost nepokolebljivost in zvestoba načelom, s katerimi si tudi jugoslovansko ljudstvo gradi trajne temelje lepše bodočnosti Trajne temelje, pravim, zakaj tisti, ki se udajajo utvari, da se bo pri nas kaj spremenilo, se v hudi zmoti. Politika Shylocka (Nadaljevanje s 1. strarn) resi, kateri se ne dajo odstraniti z enostavnim kršenjem s strani ltal^e, čeprav so tam postale dogma, so zbudile v tržaškem pa tijdi v ostalem italijanskem šovinističnem tisku ral ogorčenja. Smatrajo to stališče Za strašno krivico. Toda za tem rohnenjem se skriva bojazen pred resnico. Polagoma bodo morali le vsi ti ljudje uvideti, da se z oholostjo in neresnico ne pride daleč in da se bo le treba s sosedom, ki ima v rokah najmanj isto dobro pravico, le enkrat pogajati Spoznali bodo. da je svet moralo Shplocka že davno zavrgel in obsodil kot podlo. Prosvetno društvo ((Srečko Kosovel* priredi jutri 3. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih KULTURNI VEČER. Po prireditvi bo OBČNI ZBOR društva. Vabljeni vsi! Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle* - Sv. Ivan javlja svojim članom, da začne spet poslovati knjižnica. Izposo-jevanje knjig bo vsak torek in petek od 20. ure dalje v novih društvenih prostorih. Preskrbeli smo precej lepih novih kr.jig. Slovensko narodno gledališče Ljubljana v K o pro Danes, 2. aprila ob 15.15 uri: CALDERON DE >A BARCA : DA MA * U It Al Vesela igra v 3 de.iar.jih (12 slikah). Prevedel Joža ?•* Režiser in scenograf: ing. arh. Viktor Molka I Opozarjamo občinstvo, da bo odpeljal šil* ta v Koper (pri ribarnici) ob 14.00 in se M" VAZNO, parnik iz Trsta predstavi vračal iz Kopra ob 19.08 uri. i Pci »ve v'k POl boi KINO Rossetti. 14.00: ((Skrajna odločitev*, C. Gable, M. Pidgeori. Excelsior. 15.00: ((Podkupovanje*, R. Tay]or, Ava Gardner, Charles Laughton. Fenice. 15.00: «Rdeče sence*, John Wayne. Filodrammatico 14.00: «Rdeči jopiči*, G. Cooper, P. Goddard. Sl. (IV H US KO | IV/111 (IIIIVO J (il,CII/11.1!»11 ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi za člane in aktiviste izlet v Sv. Lucijo pri Tolminu in v Lckavec pri Cepovanp dne 15. in 16. aprila. Zadnji dan vpisovanja v sredo 5. t. m. Vpisuje potovalni urad «Adria-Express», Ul. F. Severu 5, tel. 29-243. Aiabarda. 14.00: «Hrast velika- j nov*, Van Helfin. Garibaldi. 14.30: ((Jetniki satana*, I Dana Andrevvs. Ideale. 15.00: «Devica Orleanska*. | T. Bergman. ' Impero. 13.00: ((Mojster, glasbo j 'hrosfm*. fijm Walt Disneya. italia. 14.00: «Moj pustolovec*. Viale. 14.30: »Dobrodošli častiti*, j Vittorio Veneto. 16.00: «Ce bi bi! | poslar.ee*. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico je daroval namesto cvetja r.a grob tov. Kuretove 300 lir tov. Trampuš Franc iz Sv. Ivana. — V isti namen darujejo v spomin svojega bratranca 500 lir sestra in bratje Amalija, Andrej in Herman Cok. III RADIO II JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 2. 4. 1950. 7.15: Poročila v ital.; 7.30: Poročila v slov.; 8.15: Iz orkestralnih suit: 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: Kmetijska (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujštino; 11.15: Nastop gojencev Glasbene matice v Trstu: 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Poročila v slov.; 13.15: Dvorak: Slovanski plesi; 13.30: Oddaja za pionirje (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.). 17: Oddaja za podeželje (slov.); 13.45: Poročila v hrv.; 19.00: Glasbena medigra: 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Rezervirano za volivno oddajo S1LF; 20.05: Rezervirano za votivno oddajo Socialistične stranke STOja; 20.15: Skladbe velikih mojstrov; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Follie di primavera; 21.45: Iz opernega sveta; 23.00; Zadnje vesti v ital.: 23.05 Zadnje vesti v slov PONEDELJEK 3. 4. 1950 6.45: Poročila v ital.: 7.00: Poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert: 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila v ital.: 13.00: Poročila v slov.; 13.45: Jezikovni pogovori (slov.); 14.00: Koncert kvarteta Slovenske filharmonije; 14.30: Pregled tiska v ital. in slov. 17.15: Lahka glasba; 18,00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Iz oper Smetane in Dvoraka; 18.45: Poiočila v hrvaščini; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Rezervirano za volivno oddajo krščansko socialne skupine; 20.15: Slovenski narodni in partizanski napevi; 20.45: Iz Tržaškega ozemlja (slov.); 21.00: Haydn: Kvartet op. 64 št. 5; 22.00: Iz življenja jugoslov. narodov (ital.): 23.00; Zadnje vesti v ital. in slov.: 23.15: Večerne melodije. Adua. 14.00: «Usodna zora*. Armonia. 14.30: «Tarzan in ču-i dežni studenec*. ; Azzurro 14.00: «Na kitajskih morjih*. | Belvedere. 14.00: «Tžko sem zma-', ga! v vojni*. Dannv Kave. «6b morju*, 13.45: »Zveri nad Berlinom*. Ailar: Ladd. Marconi. 14.00: »Samo kdor pade lahko vstane*. H. Bogart. Massimo. 13.30: «Fabiola», M. Morgan. Novo Cine. 13.30: c c pušči ra*. Odeon. 14.00: «Verige». Radio. 14.00: «Dama s kamelijami*, (Traviata). Savona. 14.00: ((Pašniki sovra- štva*, E. Flynn. Venezia. «Giannj in Pinotto kot detektiva*. I Vittoria. 14.00: «Grof Essexa», Errol Fljrnn, B. Davis, Olivia De Haviland. Sv. Vid. 15.30: «Gospa Parking-tori*. G. Garson za Tržašltu hzcib1} DANES 2. aprila o6 i gostovanje ■ v BUJAH z igro Pavla Goli* Čl' jet l Čl' Ta 85 lik ta "el ste tl! te * t » d mu nit torek 4. t. m. 06 gostovanje v ŠMARJA# z igro Pavla Golie ROJSTVA SMRTI IN POROK1, Dne 1. aprila 1950 se j ie t ...__________ . se j. r slu rodilo 8 otrok, uro11! oseb, porok pa ni bil°- it Umrli so: '76-letna Ah vič, vd. Pečar. 71-letna |{j na Cuiot, vd. Valanti. ' < Terezija Visentini. vd' . -fi ii, 66-letna Ester Giannt ^ ni Tito Dalle Feste, p. Margerita Claman. ^0-77-letna Katarina J (jf por. Vaseotto, 54-letni , Pilleri. LJUBLJANA, MARIBOR in rel. postaja AJDOVŠČINA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 m.) ADRIA expbjS POSTNA TARIFA ZA SOMALIJO Izlel na Bled Poštno ravnateljstvo sporoča, da se pisma ali zavitki za Somalijo frankirajo tako kot za tuzemstvo. Pri oddaji pošte po zračni liniji pa se plača dodatek. STRELSKE VAJE TRST, 1. (AIS). — Na ocenskerr. strelišču bo dnevno cd 3. do 8. aprila od 7.30 do 17.30 ure streljanje s samokresi. Na strelišču v Bazovici pa bo dnevno od 7.00. do 18.00. ure v času od 2. (Jo 8. aprila streljanje s puškami, karabinkami in avtomatskimi puškami. ki je bil napovedan za aprila je preložen na 22. in 23. april* Vpisovanje do 10. t. m 15. ht to, »o toi bile hhl toic Ero 'ati naj da bn V tov t«k; v»j; ieij tiai 8os| T tov tok 'Zb % lili «tb toe; le . "tli tok tov, "osi to £ S Izlet v Celje in tor to tol 29. in 30. aprila, če bo ^ .število prijav. Vpisovanj* aprila. Vpisuje' in daje P°Jj5p/ tovalni urad nADRIA-h-Ul. F. Severo 5. tele^ BAMBICEVE SLIKE-RISBE KUPUJEM. PONUDBE UPRAVI. UL. SV. FRANČIŠKA 20 MODERNO ZAKONSKO SPALNI. CO IN ŠIVALNI STROJ prodam • Ul Gatteri. št. 54. vrata 8. JAJCA ZA VALJENJE IN PISCE TA Leghorn (livornese) in Rho de Island Red so na predaj v Ro. colu, Ul. Ererr.o 123. MALI OGLASI Spalnice, ku^ ter drugo poh»* domačega Pr°* izvoda dobtte ^ Ulici Vasari ** CENE U G OP KUNE BELICE IN NAVADNE KUNE ZA STROJITEV KUPIM. Telefonirajte ob delavnikih na številko 95-266. NEDELJA 2. 4. 1950. 8.00: Veder jutranji spored; 8.15: Poročila; 9.00: Literarr.o-glasbena oddaja; 9.40: Petletka naša teče...; 10.00: Dopoldanski koncert: 11.00: Pevski zbor N. M. «Edo Klemenčič* in ženski zbor «Zoran Huda-les* p. v. Jožeta Hanca; 12.00: Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka; 12.30: Poročila: 1.3,00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Zeieli ste - poslušajte! 15.00: Poročila; 15.30: Oddaja za podeželje; 18.30: Popularen koncert; 19.00: Poročila; 19.15: Zabaven glasbeni spored: 20.00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: Iz opernega sveta; 21,00: Fizkulturna poročila; 21.10: Pisan koncertni spored: 22.00: Prer.os poročil iz Beograda; 22.15: Vedra nečna glasba; 23.30: Najnovejša poročila PON06ELJEK 3. 4. 1950 6.15: Poročila; 7.00: Poročila; 7.10: Jutranji koncert. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Poročila; 12.40: Orkestralna in solistična glasba; 14.00: Koncert kvarteta Slovenske filharmonije; 15.00: Poročila. 18.00: Pionirski zbori; 18.30: Koncert pianista Marjana Lipovška; 19.00: Poročila: 19.45: Klavir, ske skladbe Smetane; 20.00: Mladinska oddaja; 20.20: W. A. Mozart. Oboa-kvartet v F-duru; 22.00; Poročila iz Beograda: 22.15: Cai-kovskij in D Soštakovič: 23.30' Najnovejša poročila. NEDELJSKA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedeljska služba: Biasoletto, Ul. Roma 16, telefon 52-18; Cipolla, Ul. Belpoggio 4, tel. 56-02; Galeno, Ul. Giulia 114, tel. 95-252; Godina, Trg sv. Jakoba 1. tel 90-212; Lloyd, Ul. Orologio 6, tel. 67-47; Madonna del Mare, Largo Piave 2. tel. 47-65; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417; Plcciola. Ul. Oriani 2. tel. 90-207; Zanetti, Ul. Commerciale 26. tel. 89-37; Zanetti, Testa d'oro, Ulica Mazzini 43, tel. 78-16. Nočna služba: Cammello, Viale XX 4 tel 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro' 2, tel. 80-68; Godina Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valtr.aura 10, 'tel. 90-978; Vielmetti, Borzni trg 12. tel 51-11: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli ,N klis •str, "ih llčlavoltP Mizarji podjetniki m oške obleke kmetovalci.!«.«' šče, furnir, parkete nudi najugodneje Deske kopčj snove ('^ izdelujem po zmernih cenah Naslov na upravi listo TRGOVINA USI viale Oqleile sl T3 vasari zAH VALA Vsem, ki so zg časa bolezni obiskali ib ter lajšali trpljenje moji dragi tnmni bih v op ,0*° Ivani Barič ip mojemu dragemu očetu -........ um 'JUCIU A Anionu Bariču (Caihu) t* 1 ^ kakor tudi vsem, ki ste ju v tako velikem^', ,pli^ mili na njuni zadnji polj in jima P0,t‘(> |lVala cvetja, se najtopleje zahvaljujem. P°sebn.a Snn P° Sbnjj Mašera in dr. Verču za njuno nesebi ob njuni dolgi ip težki bolezni. . & ti "Ji S? to, t* »a žil Trst 1. aprila 1950 MARIJA PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. ■ TEL. 70 Foto-amaterska razstava v Kopru P času od 15. do 31. marca je *™zveza Slcvensko-hrvatske pro-SVctne zveze v Kcpru organizirala koprskem okraju 15 predavanj o P°menu in delovanju ljudskih od. r°v. Kakor bomo razvičeli iz leSnjih podatkov, so bila pre-^ania povsod prav lepo spre- V Cezarjih in Gažonu je pre-_V8 tov. profesor Zgonik M. Tako 85 in Ga- je bilo v Gažonu prisotnih ,.. jgjranov, kar pomeni zelo ye-' c.5isk za tako malo vas. Pri J* je razveseljivo, da se je u-jležila predavanja v precejšnjem tv“u tudi mladina. Politična zavest vaščanov ^ dobra 'n velika. Tej o-je pripisati, da so posili navzoči predavanja z zajčjem, tako da je vsebina v?vania dosegla svoj namen. 'Wo enako visok obisk je bil ^ vjCežarjih. Zasluga za obisk V ?0setJr'° še krajevnemu oi-■j.^ASl.ZZ. Tudi tukaj so vašča-'' la zlasti prisotne žene pazlji-Lj s,eaile besedam predavatelja. ti.r ie Poslušalce presenetilo je k,,,to’ da je tov. predavatelj z .j^ ‘ Primeri predočil pcslu- . eitl v razumljivi obliki vso TJt>«0 predavanja. Preda-‘a so povabili domačini, 1 Pride kmalu zopet med nje, Jim bo predaval še o drugih ^irrdvih vprašanjih. .0v Kokoni je o isti tvarini toka^* 'tov. Sikst Marion. Tudi J so vaščani sledili pazno izlet n^em predavatelja in izrazili to'0’ bi jim iz Kopra orga-a‘i Predavanje o planskem tecodi lem arstvu in še posebej o na-gospodarskem planu. **■. Marion Sikst je imel pre-čah*0^6 v Krkavčah in v Pu-vzo{ v Krkavčah so vsi na- tyub " nekaj nad 40 ‘‘adi — Sili p<)2ni uri s pozornostjo sle- Geh Rajanju predavatelja. Tudi It,. 5 a Jo bila živa, v katero so jt Posegale tudi žene. Njih v<,^aairn3i° največ vprašanje ^ ve žen v oblastni aparat. ,^0 so ravno pri tem prenos;™ Pokazale svojo razgibajo ' Tudi udeležbo je treba gle-«5 ^a to, da je bile predavanje i avaden delavnik in ne na' so-'S)berali na nodeljo. smatrati :i l? Petek, na kar so si že Drogo ^ °Sleda!i tekmovalno <5 km e*°tna proga je dolga Včera. v*ici v soboto so si tekmo-hato f'0n°vno ogledali progo in Napravili stroje in ostale to na motociklih, ki Drog0 prikladne za takšno Phis" sedan'ia. Tehnična ■L je pregledala vsem V^cem stroje, s katerimi ovali ter izžrebala ''»s;6 ^^ilke. Včeraj ob 16. u-e Pričel tudi oficielen tre-V žaradi česar je bila vozna V*Prta za vsak promet in ^P%isih zavarovana. smo že poročali, bodo tekmovalci y_ skupi-Sj. apacitete motocikla, in \' ‘25, 250, 350, 500, nad 500 skuPina motociklistov s ‘Del; a- Tekmovalci so pri- t^PoldV vseh ‘»tj "‘O Preizkušeni dirkači ter fcVaki državnl m republiški ''it ip ‘2 Jugoslavije in Slovc- M Jak°. Vai l9«v ‘te *. cc>n znanega tekmo- skupinah nastopajo bomo srečali z mo-e ,‘25 er ^raka ih ka Petra, ki je inva- 'A'’v*Vni ‘)rvak' Hi?. zi na tpsi leseno protezo. Bil v Jugosla. stvenib tekem in je -vselej dosegel drugo ali tretjo mesto, tako da ga lahko štejemo med najboljše jugoslovanske dirkače. Pri skupini s 350- ccm motorji bo vozil Mrak Vinko, mednarodni dirtrak-tekmovalec, to pomeni vozač na pisti. Mrak je poznan tudi v Trstu, saj je dirkal tudi tamkaj; in leta 1947 je bil prvak Jugoslavije. V isti skupini so še Jenko Anton, Stare Lado in Jakše Rajko. Od teh bo nastopil Jenko na strojtu «Norton». Tudi on je že večkrat zmagal bodisi na republiških tekmah ali državnih tekmah po Jugoslaviji. S strojem 500 ccm bedo med mnogimi drugimi tekmovali Ponikvar Leo, Lampe Slavko, Delorenco Edo in Černe Juri. Ponikvar sj je že večkrat pridobil državno prvenstvo Jugoslavije v gorskih tekmah. Enako je dosegel republiška prvenstva. V tekmi z motorjem in prikolico bomo videli Koritnika Franceta, ki je prav tako že osvojil več prvih mest na republiških m državnih prvenstvenih tekmah. Njegov sovo-zač bo Janša Nace. V tej skupini nastopajo še Dobrilovič, Ribič in Mažera, ki so že vsi nekajkrat sodelovali na državnih prvenstvenih tekmah. Prav gotovo bo dala ta tekma veliko pobudo za vsestranski razvoj motociklističnega športa in poglobila zanimanje zlasti lem vo/iii reui od 1. aprila 1.1. Proga PORTOROZ-KOPER-DIVA-CA - SEŽANA Odh 1.30 Portorož Prih. 1.45 Strunjan 2.00 Izola Prih. 2.i5 Koper Odh. Odh. 2.15 Koper Prih. 2.25 K. Apkaran 2.30 Dekafti 2.40 Rižana Odh. 20.45 20.30 20.15 20.00 11.10 11.00 10.55 10.20 Na bloku 30 min. za kontrolo. Odh. Prih. Odh. Prih. 3.20 3.30 3.50 4.00 4.15 4.30 7.00 7.10 7.20 7.30 M. Ave Crni kal Petrinje Kozina Kačiče Divača Divača Lokve Lipica Sežana Prih. Odh. Prih Odh. 10.10 9.55 9.40 9.30 9.15 9.45 8.45 8.35 8.25 8.15 Proga KOPER - Odh. 13.15 Koper 13.35 Križišče Prih. 13.50 Šmarje ŠMARJE Prih 14.35 14.15 Odh. 14.00 Proga KOPER - PORTOROŽ -PIRAN Odh. Koper 8.00 9.20, 11.15, 13.00, 15.00, 17.30, Izola 8.15, 9.30, 11.30, 13.15, 15.15, 17.45, Strunjan 8.30, 9.40 11.45, 13.30, 15.30, 18.00, Portorož 8.45, 9.50, 12.00, 13.45, 15.45, 18.15. Prih. Pirar, 10.00. 12.10. Odh. Piran 10.00, 12.15. Portorož 6.05, 9.00, 10.10,' 12.25, 14.00 16.00. Strunjan 6.20, 9.15, 10.20, 12.40, 14.15, 16.15. Izola 6.35, 9.30, 10.30, 12.55, 14.30, 16.30. Prih. Koper 6.50, 9.45, 10.40, 13.10, 14.45, 16.45. Proga KOPER - Bandelj Odh. 17.10 Koper Prih. 7.45 17.30 Križišče 7.25 17.40 Bandelj 7.15 Prih. 17.50 Rolta Odh. 7.05 nafdb?adino za tehn!žnc iz | Piimolbhi dnemili! Na seji občinskega upravnega odbora, ki -je bila pretekli četrtek na županstvu, je najprej župan dr. Bernardis poročal o problemih, ki jih je predočil raznim ministrstvom v svojem, zadnjem službenem- bivanju v Rimu. Poleg številnih problemov, nujno razrešitev katerih je predočil raznim centralnim ura. dom. je njegova največja skrb problem obnove gospodarstva našega mesta. Na podlagi resolucije, ki -jo je občinski svet izglasoval na svoji zadnji seji, je župan ponovno pretresel vse prošnje in polagal največjo važnost na ono. ki zahteva, da se Gorica prizna za pasivno cono. V tej zvezi je pojasnil, da ni še nič določeno kakšne olajšave in kakšno pomoč država nudi conam, ki so razglašene za pasivne. Pristojna ministrstva tudi niso d.oslej izpodbila nobenega razloga, da se Gorica prizna za pasivno cono. Tem razlogom je prišteti tudi one, na katerih temelji zahteva za vzpostavjtev v naši pokrajini tistih industrij in obrti, ki so jih Goričani in esuli zapustili na ozemlju, priključenem Jugoslaviji. Kar se tiče gradbenih del je župan poročal, da so pristojna ministrstva vse potrebno že odobrila za gradnjo poslopij INCIS, Ina casas in hiš za brezdomce. Kar se Pa tiče načrta za gradnjo občinskih hiš je povedal, da se ta sedaj nahaja na svoji zadnji birokratski postaji, in sicer na višjein svetu za javna dela. Nato je župan prešel na občinske bilance in pri tem izrazil mnenje, da se bo treba prilagoditi težkemu gospodarskemu stanju. Tudj kar se tiče podpore, ki so jo občinski svetovalci izglasovali na svoji zadnji seji v zvezi z kampanjo' proti jetiki, je župan skupno s predsednikom Konzorcija proti jetilfi odv. Culota že dosegel prvo pomoč, ki čeprav neznaten za realne potrebe, se more smatrati za dokaz dobrih namenov za v bodoče. V svojem poročilu se -je nato dotakni], problema izobraževalnih delavskih središč, otroških vrtcev «Italia redentas in glasbenega odbora, katere bo treba še preučiti in jih dokončno pravilno rešiti. Ob zaključku svojega poročila je župan povedal, da bo na nekatere prošnje v kratkem Prejel odgovor direktno od centralnih uradov, medtem ko bo za druge potreba vztrajati in odločno zahtevati, da se čimpre-j rešijo. Občinski odbor je nato pregledal nekaj točk dnevnega reda, med je katerimi načrt o gradnji nove telefonske avtomatične centrale v Ul Crispi v zvezi s prodajo občinskega zemljišča. Občinski odbor je ugotovil, da so ponudbe TELVE premajhne in sklenil, da bo nadaljeval s pogajanji. Ker v četrtek niso utegnili pretresti vseh točk dnevnega reda, so se odborniki ponovno sestali v petek zvečer in na tej seji odo- brili več sklepov upravnega značaja in druge, ki se tičejo nameščencev. Nadalje so odborniki sklenili, da bodo predložili v preučitev občinskemu svetu predlog občinskih podjetij za ponovno uvedbo postopne tarife za plin za industrijske in obrtniške potrošnike Nadalje je vzel na znanje novo tarifo, ki jo je Konzorcij mesarjev uvedel za živinske odiralce y občinski klavnici in sklenil, da bo v klavnico uvedel novo disciplino dela. Ker tudi na tej seji niso še izčrpali dnevnega reda se bo občinski odbor ponovno sestal v sredo 5. aprila t- m. Darovi Ža tiskovni sklad «Soče» je skupina beneških Slovencev darovala 11.500 lir. V odgovor požigalcem sedeža DFS v St. Petru daruje Mara K. za Dijaško matico 5000 lir. Janko K. in Rozalija P. za tiskovni sklad «Soče» 6500 lir. Dvig plačanih obrohov družinskega davka Goriško županstvo obvešča vse občane, kj so že plačali družinski davek, naj poskrbijo čimprej za dv.ig tega pri mestni davkariji v Ul, Morelli. Vplačani obrok družinskega davka je čas dvigniti samo do 10. aprila t. I. Prispevki za delavce tržiške tovarne olja Prebivalci Medeje so za delavce tržiške tovarne olja, ki so pred časom stavkali, darovali: 96 kg krompirja, 29 kg pšenične moke, 12 kg koruzne moke, 3 kg slanine, 2 kg klobas in 200 lir. KAM...? Jetiji, '"‘t na vseh gorskih, -,,*>r°§ab, kakor tudi na Pisti. i 6ci>?Stalimi dirkači skupine G rnotbciklov bo sode-ir**ežu?^Up Mirk°. Tudi on se ^l!iilt 6 Vsc*‘ državnih prven- [l1"" Jllllllllll|lt|||U|lllllllllllllllllllillltilllJllliilllllllll!JI!illllll!llllllilllllilllllllllltlllllll!l!llilli!ll!llllllllillllllllllllliil!llltlilll'i tem delu ne štedijo z ogabnim preklinjanjem. Ker si sam ne najdem pravilne razlage, povprašam gostilničarja, kje dobi ta mladina denar za posedanje po gostilnah. Mož pa mi raz-■jasni, da za tako posedanje in igranje ni potreben denar. Saj so to sami brezposelni, ki jih celodnevno postopanje ne u-trudi toliko, da bi morali zvečer že zgodaj k počitku. Sicer pa, konča gostilničar, nadomestijo izgubljene nočne vre s spanjem drugi dan, saj njihove zdrave sile niso potrebne ljudem, ki vodijo današnjo socialno politiko in jim ljudska, zaostalost služi v to, da se laže obdržijo na oblasti. IH. Sedim prt mizi in delam. Iz razmišljanja me zbudi rahlo trkanje na vrata. Vstopi priletna sovašianka. Po običajnih . uvodnih besedah se razvije pogovor, v katerem mi potoži svoje gorje. Ima dna sinova. Mlajši hodi zadnje leto v šolo. Starejši pa je prepuščen sam sebi in cesti. Ona in mož delata, ker z eno samo plačo v teh časih in draginji res težko izhaja štiričlanska družina. Roditelja sta se potrudila pri sorodnikih, prosila znance, nagradila ljudi, ki so jima obljubljali, da jir/la bodo pomagali in preskrbeli zaposlitev starejšemu sinu. Toda vsa pota in prošnje so bile zaman. Tedaj je bila mati pripravljena vse žrtvovati za sinovo bodočnost. Odstopila bi mu spoje mesto in ostala doma ter gospodinjila družini, a v tovarni rabijo tkalke ne pa mladih fantov. Tudi za ceno materine žrtve ne dobi sin, ki je danes star že 17 let, ki je nadarjen in ima voljo do dela, nikjer zaposlitve. O, saj je v mestu nešteto obrtnikov: urarjev, čem Ijarjev, krojačev, brivcev itd., a nihče nima vajencev. Kako naj bi jih mojster sprejel? Saj so predpisane za vsakega vajenca ogromne takse, da jih današnji obrtnik pri sedanjem prometu ne zmore. Tako mi je govorila žena, a meni se je zdelo, da zvenita iz njenih besed prošnja in toč ba vseh onih mater, ki jim leži na srcu skrb za otroke, ki rastejo in jim zore pod vplivom ceste. Pozneje sem šel v mesto. Zaman sem se razgledoval in oziral, da bi videl živahne in nagajive vajence, slišal njih šale, smeh in popevke, kar je tako značilno za mesta, ki ugodno uspevajo in se razvijajo. Vsega tega pri nas ni. Gorica nam nudi sliko mesta, ki polagoma umira in je obsojeno na gospodarski Propad. Zamislil sem se v bližnjo bodočnost. Obrtniške delavnice bodo izginile. ker bodo stari mojstri odhajali brez naraščaja. Na drugi strani pa bo rasla armada brezposelnih. Koliko bo med njimi poštenih ljudi? Ali ne bodo pod vplivom nevarnega čtiva, ki preplavlja danes mesto in deželo, slabih filmov in propale druščine, videli v tatvini, ropu in zločinu dvig iz poniževalnega in krivičnega položaja, katerega jim odloča moderna kapitalistična družba? Kam plovemo? RUSTAN PRIMORSKI DNEVNIK Politično poročilo tov. B. Babiča, predsednika glavnega odbora, na I. kongresu OF Za demokratične pravice ii v i i i • - ut rb • 1 za odločno obrambo pridobitev NOB v coni B Proti italijanskemu neofašizmu, proti Kominformizmu in proti vsem mogočim dru- J gim oblikam reakcionarnega, proti ljudskega in protidemokratičnega delovanja jH Nadaljevanje s 1. strani (jugoslovanskih tetah — kar tu- ševalo resr.ično v interesu miru in demokracije. Nasprotno! Nje na politika še izza časa druge svetovne vojne v odnosu do za. padnih imperialističnih sil, politika delitve interesnih sfer med njo in imperialisti, po kateri je bila Jugoslavija razdeljena po interesnem vplivu med Anglijo in Sovjetsko zvezo, vsa ka r.a polovico ji ni dovoljevala, da bi se iskreno in dosledno kdaj koli zavzela za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja. Na osnovi takšne protidemokratične in nesocialistične politike je Sovjetska zveza prepuščala tržaško vprašanje bolj v kompetenco zapadnih imperialistov. Ne bo odveč, če v ilustracijo takšne politike Sovjetske zveze navedemo še en primer. Po osvoboditvi in zasedbi Trsta po di verjetno ni bilo predvideno v sporazumu o delitvi interesnih sfer med Sovjetsko zvezo in zapadnimi imperialisti — je Churchill poslal ultimativno zahtevo jugoslovanski vladi, da naj takoj izprazni ozemlje Trsta in Gorice. Jugoslovanska vlada je tedaj vprašala sovjetsko vlado za nasvet, kaj naj stori, pa ni dobila nobenega odgovora. Zadostovalo bi, da bi tedaj Sovjetska zveza diplomatsko ali kakor koli zaščitila Jugoslavijo in jugoslovanske čete se ne bi nikoli umaknile iz Trsta, kar bi pomenilo, da bi o usodi Trsta odločalo predvsem tržaško demokratično ljud stvo. Kaj takega pa Sovjetska zveza seveda ni mogla storiti, ker je bila vezana na sporazum o delitvi interesnih sfer. s čimer so imperialisti tudi računali, ko so poslali ultimatum jugoslovanski vojski, da naj se umakne iz Trsta. Pod takšnimi pogoji se je jugoslovanska vojska raje umaknila iz Trsta, kakor da bi popovno povzročila komaj končano prelivanje krvi. Vse to nam tedaj ni bilo znano. Sele pozneje so bili objavljeni dokumenti, ki nam podajajo zgo dovino odnosov med Sovjetsko zvezo in zapadnimi imperialisti izza časa druge svetovne vojne. Te dokumente nahajamo v spominih tedanjega ameriškega zunanjega ministra Cor-della Hulla, ki jih je pisal po vojni in ki niso bili nikdar demantirani s strani Sovjetske zveze. Na osnovi teh dokumentov si ne moremo drugače pojasniti tedanjega stališča Sovjetske zveze, kakor da je bilo v sporazumu o interesnih sferah že tedaj določeno, da Jugoslavija nikoli ne bo dobila Trsta. Cona A zibelka italijanskega neofašizma in zbirališče ostankov slovenske reakcije Ko ugotavljamo ta žalostna!ne A STO-ja zavzel najbolj re-dejstva, nas bodo kominformi. akcior.arne in brutalne oblike, sti verjetno zopet obtoževali, da Ko je s pomočjo reakcionarne obrekujemo Sovjetsko zvezo. Naš odgovor na to je lahko samo sledeč: za svojo politiko odgovarja pred svetovnim demokratičnim mnenjem predvsem sama Sovjetska zveza Obrekovanje pomeni govoriti neresnico, ko pa mi ugotavljamo resnična dejstva, ki govore o sedanji nenačelni protidemokratični in nesocialistični politiki Sovjetske zveze, ki pri-r.aša ogromno škodo celotnemu svetovnemu demokratičnemu gibanju, vršimo samo svojo demokratično dolžnost, ki obstoji v tem, da se moramo proti takšni politiki odločno boriti. Zahvaljujoč tudi tej nedemokratični politiki Sovjetske zveze je anglo-ameriška vojna u-jjrava v cor.4 A STO-ja ves čas podpirala revizionistične zahteve italijanske imperialistične reakcije za likvidacijo STO-ja. Najbolj izraziti primer te politike je tripartitna nota z dne 20. marca 1948, o priključitvi STO-ia k Italiji. Skladno s takš no politiko je anglo-ameriška vojna uprava postopoma pretvorila cono A STO-ja v navadno italijansko provinco, s cono B pa postopala kot z inozemstvom in tako razbila enotnost STO-ja, odnosno preprečevala njegovo formiranje. Sklepe in statut o STO-ju je uveljavljala samo v toliko, kolikor je formalno bilo potrebno, da je podaljševala okupacijo cone A STO-ja. Takšna politika anglo-ameri-ških imperialistov in Sovjetske zveze v odnosu do STO-ja je politike anglo-ameriške vojne uprave onsel zopet do oblasti, je do skrajne mere razvil na-cior.alšovinizem, začel voditi politiko nacionalne diskriminacije do slovenskega življa, tako da so se tržaški Slovenci ponovno znašli v položaju, ko morajo za svoje pravice, ki jim jih kratijo na vsakem koraku, vodi-tivsakodnevnotrdoborbo. Psovke, ki smo jih r.a račun Slovencev bili vajeni slišati 25 let im- perialistične in fašistične Italije, so zopet vsakodnevni običaj italijanskih šovinistov in neo-fašistov. In vse to se zopet vrši v imenu tako imenovane dvatisočletne kulture. Zopet smo priča, kako je politika nacionalnega sovraštva in zatiranja globoko reakcionarna in proti-ljudska. Udarcem italijanskega neofašizma pa je izpostavljeno vse demokratično gibanje, ki ravno s politiko nacionalnega sovraštva skuša razbijati enotnost in bratstvo tržaških slo-vansko-italijanskih demokratič- nih množic in tako razdvojene udarjati po enih in drugih Ob ugotavljanju teh dejstev se nam v celoti pokaže vsa kontrarevolucionarna vsebina politike kominformistov, ki so si v kratkem času pridobili nemajhne zasluge za krepitev italijanskega neofašizma v Trstu. Ista politika zapadnih imperialistov in Sovjetske zveze v odnosu do STO-ja je omogočila zbiranje m oživljanje ostankov slovenske reakcije v Trstu. Te izdajalske ostanke slovenske reakcije je politika angloameriške vojne uprave izrabljala za razbijanje politične enotnosti ravenskega ljudstva na STO-ju, za razvijanje nacionalističnih tendenc do italijanskega ljudstva, za borbo proti novi socialistični Jugoslaviji ter sploh v borbi proti demokratičnim silam- Trenumo je prav gotovo • tudi italijanskemu neofašizmu potrebna takšna reakcionarna skupina Slovencev za laz vijanje šovinizma, slabljenje slovar.sko-italijanskega bratstva in razbijanje enotnosti tržaških ljudskih množic. V tej funkciji je tudi nastala tako imenovana »Slovenska demokratska zve za». V zameno za te uslug" so ostanki slovenske reakcije dobivali drobtinice z. imperialistične mize, da bi vsaj delno tako zadostili svoje ozke sebične interese na škodo slovenskega ljudstva. Vso demagoško frazarjerrje o nacionalnem poslanstvu, o edinem slovenskem nacionalnem gibanju itd ni moglo prikriti vsakokratno podrejanje teh ostankov slovenske reakcije interesom svojih gospodarjev. ki z interesi slovenskega ljudstva in demokratičnega gibanja spioh nimajo nič skupnega. unifikacije dveh con in obrekovanja ljudskp oblasti v coni B dejansko zasledujejo težnjo po uničenju demokratičnih pridobitev v coni B in kot osnovno pridobitev ljudske oblasti ter ponovno vračanje na oblast pretiljudskih sil iz cone A, ob zagotovitvi primerne udeležbe pri tej protiljudski oblasti od strani anglo * ameriške vojne uprave. Objektivno je ljudi iz vrst indipendentistov takšna protidemokratična politika pripeljala na pozicije agenture anglo-ameriškega imperializma na tržaških tleh. Parola o STO-ju jim je sam« še krinka, s katero skušajo prikrivati takšno svojo politiko v korist reakcionarne politike anglo-ameriške vojne uprave. 4.) Objektivno in dejansko so danes na tej liniji tudi o-stanki slovenske reakcije, ki sta se ji pridružila v zadnjem času kot nova garnitura, ki naj nekoliko osveži njihove vrste, še Tončič in Ferfolja. Na enkrat so tj ljudje postali edini rešitelji slovenskega naroda, zaskrbljeni so za njegovo bo- dočnost, postali sodniki nove Šim ljudem, da se pod parolo Resolucija IU je porušila vse možnosti za demokratično rešitev tržaškega vprašanja Tako imenovane indipender.*-tistične skupine niso nikdar predstavljale stvarne sile v borbi za realizacijo STO-ja in njegove čim večje neodvisnosti in samostojnosti, ker niso vodile dosledne demokratične politike, ampak politiko špekulacije na račun STO-ja ter so se zaradi tega nujno vedno znašle objektivno r.a reakcionarnih po zicijah anglo-ameriške vojne uprave, katera jih je vsakokrat izkorišča.a za svoje politično manevriranje. V teh skupinah so vedno vladale nejasne težnje po neki samostojni državi, ki so le od starih domotožij po Avstro-Ogrski, preko Adria-tisches Kuestenland, nekakšne neodvisne in samostojne države Julijske krajine (na račun socialistične Jugoslavije seve- omogočila por.ovno sprostitev in oživitev italijanskih imperialističnih in šovinističnih sil, ki so v coni A STO-ja pod okriljem anglo-ameriške okupacije u. stvariie zibelko italijanskega neofašizma Neofašizmu italijanske reakcije je dar.es kot vsakdanji kruh potrebna borba za Trst s ciljem neposrednega razvijanja in jačenja svojih pozicij po vsej Italiji. S pomočjo tržaškega vprašanja neofašizem italijanske reakcije oživlja svoje imperialistične težnje v perspektivi bodočih imperialističnih agresij do dežel Srednje Evrope in Balkana. Neofašizem italijanske reakcije predstavlja danes največjo nevarnost za mir v tem delu Evrope. Anglo-ameriški imperialisti pa ta italijanski neofašizem izrabljajo za svojo imperialistično politiko in borbo proti demokratičnim silam STO-ja, Italije in ljudsko-demokratičnih držav Srednje Evrope da) do STO-ja in končno do ne. kakšne samostojne uprave cone A in B, po možngsti pod ar.glo-ameriško vojaško okupacijo, kar zadnje čase premlevajo v njihovi znani tezi o unifikaciji obeh con. Vse te težnje jasno niso nikdar računale na interese širokih ljudskih množic (po možnosti na njihovo škodo), niso nikdar imele jasnih perspektiv, ampak so se lovile za vsakokratno trenutno situacijo, ne glede na perspektivo razvoja dogodkov in resničnih intertsov širokih ljudskih mm. žic. Jasno je potem, da ie ob takšnih pogojih v teh skupinah predvsem prevladovala težnja osebnih koristi, vsled česar v notranjosti r.i bilo enotnosti, ampak neprestana trenja, kdo bo prevladoval. V takšni situaciji so v indipendentističr.o gibanje nujno bila vedno odprta vrata protidemokratični politiki. Reakcionarna politika anglo-ameriške vojne uprave je tu našla vedno plodna tla. Za takš- lije — Paulin — na enkrat postal velik italijanski patriot, ki danes za račun Vidalija (ker sc on sam odkrito tega še ne upa) ponuja Tržačanom neko avtonomijo v okviru De Gasne« i.ie-ve »madre-patrije Italije«. Po-stal je torej čisto navaden privesek Vidalijeve re .’iz:i nlr.tič-ne politike. Razumljivo in objektivno nujr.-o, da je takšno in. dipendentistično gibanje ' ot celota danes dejansko prešlo v skupni tabor reakcije v vprašanju borbe proti coni B ;n obrekovanju njene ljudske o. blasti, o čemer bomo še na drugem mestu nekoliko več govorili. Resolucija Kominforma in njegova reakcionarna politika je dokončno porušila vse~mož-nosti tako v notranjosti kakor na mednarodnem področju, da se s pozicij STO-ja ustvarijo pogoji za demokratično rešitev tržaškega vprašanja. V notranjosti je politika Kominforma razbila enotnost demokratične- ga gibanja in pod krinko bor-isrtvt Popolnoma jasno in razum-1 no indiper.denllstično gibanje ljivo je, da je neofašizem itali- je tudi razumljivo, da je janske reakcije na področju co-* včerajšnji smrtni sovražnik be proti «izdajstvu Jugoslavije« prešla na pozicijp italijanske ga imperializma, to j« priklju čitve STO-ja k Italiji. V duhu buržoaznega machiavellizma in dvojr.c politike — eno za vodstvo, drugo za množice — ta svoj prehod na pozicije italijanskega imperializma skuša politika Kominforma prikrivati pod formulo tako imenovane «boljše rešitve« tržaškega vprašanja Kadar so Pa kominformisti od časa d« časa bolj iskreni, pa izbruhnejo na dan s pravimi cilji svoje politike. Tak primer je članek v »1’Unitži« z dne 15. marca, t.l. pod naslovom «Subdola ntanovra di Tito«. V tem članku kominformisti stresajo sveto jezo na svojo De Gasperijevo vlado čej da premalo stori za oriključitev STO-ja k Italiji, ko ne protestira proti, ukrepom jugoslovanske rinski uniji z Jugoslavijo. Članek zaključuje s sledečim stavkom: «Premalo. resnici na ljubo, nasproti manevru, ki ogroža integriteto italijanske zemlje in kot posledica tega možnost, da se ta zemlja en ali drugi dan (Po boljši rešitvi) zopet združi z materjo-domovi-no». Tako govori »TUnita«. glasilo KPI. o coni B, pri čemer je potem razumljivo, da ne pro-'estira o ir davni priključitvi df> faeto cone A k Italiji Mislim. da komentarja ni potrebno. Sicer pa ni to nič novega, samo bolj jasno je povedano in potrjeno to. kar smo mi že davno ugotovili in kar postaja jasno danes tudi širokim ljudskim množicam. Spor s Komin-formom je ogromno okrepil pozicije italijanske reakcije v Trstu, kateri anglo * ameriška vojna uprava vecrno bolj prepušča oblast. Tudi to si lahko kominformisti štejejo v zaslugo, kakor tudi, da se je neofašizem italijanske reakcije še bol ojačal, ko si je pridobil novih pomagačev svoje šovinistične in reakcionarne politike. Na mednarodnem področju nam je politika Kominforma odkrila vso politiko mešetarjenja Sovjetske zveze z imperialisti. tudi na račun STO-ja, politike ki ni osnovana na demokratičnih principih, ampak izključno v interesu politike diktatov velesil na račun malih narodov Danes i>a predstavlja STO za Sovjetsko zvezo pnleg predmeta za mešetarjenje še področje za vodenje protijugoslovanske politike. V tem duhu je vsa politika obrekovanja Jugoslavije in cone B od strani kominformistov, ki ima pa tudi za cilj, da bi izključili Jugo slavijo od vsakega bodočega re sevanja tržaškega vprašanja Tej politiki odgovarja tako imenovana kominformistična »boljša rešitev« tržaškega vpra sanja, ki uživa tudi blagoslbv vojne uprave v coni B o ca- Sovjetske zveze. Neofašisti, indipenclentisti, slovenska reakcija in komintormist pripravljajo imperialistični konec STO-ja Takšen razvoj dogodkov nas je pripeljal do situacije, ko so -se na protidejnokratlčnih po zicijah, na pozicijah obrekova- nja cone B in preko nje ali pa direktno socialistične Jugoslavije, znašli vsi od italijanske imperialistične reakcije, indi-pendentutov. ostankov slovenske reakcije do kominformistov kateri vsi skupat pripravljajo še skoraj nerojenemu STO-ju imperialistični konec. Paralo o STO-ju vse te skupine dejansko izrabljajo danes za svojo protidemokratično politiko. v sklopu te protidemokratične politike se sicer prepleta več teženj, ki izražajo tudi nasprotujoče si interese, četudi jim je skupna protidemokratična osnova. 1.) Italijanska reakcija, ki zasleduje svoje imperialistične interese. Ona izrablja tržaško vprašanje neposredno za oživ- ljanje italijanskega neofašizma in v perspektivi ponovnega vstajenja v drugi svetovni vojni poraženega imperializma ter pripravljanju novih imperialističnih agresij. 2.) Kominformizem, ki predstavlja na tržaškem področju agenturo mešetarske politike Sovjetske zveze, na liniji protijugoslovanske *n protidemokratične rešitve Koroške. Kominformizem na tržaških tleh je torej objektivno tuol na liniji italijanskega imperializma in sklicevanje na »izdajstvo« Jugoslavije mu samo služi, da prikriva svoje izdajstvo resničnih interesov demokracije. Takšna politika tržaških komin. form isto v pa tudi hoče preprečiti vsako zbllžanje med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom, kar služi politiki sovražnega pritiska na Jugoslavijo. ki jo vodi Kominform na čelu s Sovjetsko zvezo. To dejansko izraža vojinohujskaško politiko Sovjetske zveze in ko-minformističnih dTžav, ki jo vodijo proti novi socialistični Jugoslaviji. Slovenski kominformisti: Bidovec, Gojnbacci, Malalan itd. so se tako vrstili med izdajalce slovenskega naroda in svoje socialistične domovine. Postali so navadni protijugoslovanski agenti kontrarevolucionarne politike Sovjetske zveze, le da so si nadeli internacionalistično krinko, izpod katere pa gleda njihov izdajalski obraz, ki se v ničemeT po svojih končnih rezultatih ne razlikuje od belogardističnih izdajalcev. Samo pota v izdajstvo enih in drugih se nekoliko razlikujejo. Eni in drugi pa služijo sovražnikom svojega naroda. Le bežen pogled na glasilo slovenskih kominformistov »Delo« nani takoj Naše neposredne naloge Tovariši, v -pogojih takšne mednarodne in notranje politične situacije STO-ja, ko prihod guvernerja pomeni tako imenovano uboljšo rešitev tržaškega vprašanja, to ie priključitev STO-ja k De Gasperijevl Italiji, ko politika unifikacije dveh con pomeni uničenje demokratičnih pridobitev in ljudske oblasti v coni B ter restavracijo protiljudske in reakcionarne oblasti ter nacionalno zatiranje, ko zopet Za druge predstavlja STO, s tem da se priključi k njemu še slovensko ozemlja do Ajdovščine. Postojne. Ilirske Bistrice m tako odtrgajo ti kraji od Jugoslavije, za osvoboditev katerih ie bilo prelite tolike krvi, najbolj idealno rešitev tržaškega vprašanja. je naša dolžnost, da se odločno upremo vsem tem reakcionarnim poizkusom da se rešuje tržaško vprašanje na reakcionarni, imperialistični način. Povedati moramo jasno na- banja v borbi proti porajajoče- mu se italijanskemu neofašizmu In vseh mogočih drugih oblik reakcionarnega in protiljudskega delovanja. Borba proti komlnfor-nizmu je prvi pogoj uspešne borbe proti reakciji sploh in še posebej proti italijanskemu neofašizmu. Za resnično sodelovanje širokih demokratičnih množic pri oblasti in soodločanju pri vseh javnih in upravnih vprašanjih našega življenja. Razkrinkavati Je treba današnjo karikaturo samo po imenu demokratične oblasti, kjer delovne množice nimajo nobene možnosti, da odločajo o svojih življenjskih piro- | akcionarne in izkoriščevalske kaste tržaške italijanske buržoazi-je. Proti takim reakcionarnim in protiljudskim oblikam oblasti, katere se poslužuje anglo-ameriška vojna uprava v svoji protidemokratični politiki, se moramo vsakodnevno boriti. 2.) Na ekonomskem, za izboljšanje delovnih mezd, ki naj odgovarjajo življenjskemu minimumu in tako odpravi brezmejno izkoriščanje delovnega človeka. Za boljše delovne pogoje, za odgovarjajoče gospodarske ukrepe, ki naj odpravijo številno brezposelnost, rešijo težko stanovanjsko krizo. Za izboljšanje social- odkrije vso moralno pokvarje nost, zlobnost, totalno mentalno degeneracijo in strahotno du ševno bedo ljudi, ki z rosni co. stvarnostjo, postenjem ni majo nobene zveze več. Tako kot piše »Delo«, lahko pišejo samo izdajalci r\e samo svojega naroda, ampak vsakega napredka in demokracije. Pisanje «Dela» predstavlja klasičen Pti_ mer takšnega izdajstva. Slovenski kominformisti od agentov mešetarske politike Sovjetske zveze v duhu protidemokratične rešitve koroškega vprašanja, so postopoma postali agenti nacionalšovinistične italijanske reakcije in italijanske imperialistične rešitve tržaškega vprašanja. 3.) Indipendentistične skupine (razen skupine Paulina — Triestc libera, ki je postal Vi-dalijev agent) s svojo najnovejšo politiko tako imenovane Jugoslavije, ki naj bi po njihovi sodbi zašla v žalosten položaj, ker nočejo pripadati nobenemu bloku velesil in, slediti jihev; hegemonistični politi-i. im ji zato snubijo »prijatelje« pri ameriških imperialistih Začeli so besedičiti 0 velikih časih in majhnih ljudeh, ki nP razumejo njihovega zgodovinskega poslanstva, zanesenjaško govorijo o luči svobode, ki naj bi iz Trsta svetila vsemu slovenskemu narodu, itd. itd. Ras krasen slovar najbolj plemenitih besed Ce še niste vsega slišali, pa bente .(Demokracijo«, tam boste našli še mnogo drugih lepih besed, katerih nisem navedel, ker bi ras to predaleč odvedlo, glede na čas, ki nam je dragocen. Tam boste pa tudi našli praktično azlago teh lepih besed. Kakšna pa je ta P° političnih zaključkih njihovih avtorjev? Poslušajte! Za te ljudi predstavlja Trst edini košček svobodne Jovenske zemlje. STO predstavlja najbolj idealno rešitev tržaškega vprašanja. Pardon, še ne. K STO-ju bi bilo potrebno še priključiti takšen del slovenskega ozemlja, katerega število prebivalstva bi se potem zenačilo s številom italijanskega prebivalstva, in bi se tako ustvarilo potrebno ravnotežje med Italijani m Slovenci. Istočasno se pa norčujejo iz politike bratstva z italijanskim ljudstvom, katero skušajo smešiti nalivajoč jo «Iratelančno politiko«. Na ta način vzbujajo nacionalistična čustva pri Slo-.encih. Torej priključiti bi bilo potrebno k STO-ju verjetno ozemlje nekje do Ajdovščine: Postojne, Ilirske Bistrice (vklju-čivši te kraje), da bi sc tako ustvarilo nekakšno narodnostno ravnotežje, kar na-i predstavijo idealno rešitev tržaškega vpra. šanja in na tej osnovi ustvari pogoje za prijateljsko sožitje med Jugoslavijo in Italijo. O tem naj bi razpravljali italijanski in jugoslovanski državniki priporočajo ti ljudje, ako jim je res do trajnega in poštenega sporazuma. Tako modrujejo «akcionarji» iz »Demokracije« in vsako upravičeno zahtevo Jugoslavije Po krajih, kjer živi slovenski r_jrod, proglašajo za jugoslovanski iredentizem. Tako torej gospodje iz »Dcjnokra-cije« »skrbijo« za bodočnost slovenskega naroda. Pozabili so samo povedati, da njihova «»krb« za slovenski narod predstavlja le njihove protiljudske in protinarodne interese, da je tudi njim parola o brezpogojni obrambi STO-ja le krinka, za katero skrivajo le takšne svoje ozke in sebične interese, za katere so pripravljeni vsak čas prodajati svobodo svoje-- lastnega naroda tujemu imperialističnemu gospodarju, konkretno anglo-ameriškemu imperializmu. kateremu služijo. In da za te usluge skupaj s tako ime. novammi Ijdipcndentlsti sprejemajo drobtinice z bogate im. perialistične mize. Mislim, da se boste vsi strinjali, če jim s tega mesta sporočimo, da jih prav dobro poznamo in da se slovenski narod ne da več slepariti, da ima za seboj politično šolo Itiri-letne oborožene narodnoosvobodilne borbe, kateri si je pridobil bogate u kušnje. Takrat je slovenski na. rod doživljal res velike čase ko so se na drugi strani ti isti ' majhni ljudje -današnje »Demokracije« lovili le za sv koristi ln zabadali nož v hrbet veličastni osvobodilni vojni slo venskega naroda ter se 1 ko tudi jz njega za vse večne čase izločili. Naš narod si zna sam določati svojo pot ter ne potrebuje več takih oskrbnikov. Div ne.s so besede, ki jih je izrekel naš veliki Cankar, postale II va stvarnost; «Slovenski narod sl bo svojo sodbo pisal sam ne frak mu jP ne bo in ne ta lar«. To naj velja za vse tiste skupaj s Tončičem,ki zavestno v novih pogojih nadaljujejo isto nolitiko narodnega izdajstva izza časa narodnoosvobodilne vojne. Istočasno pa spoznanje tistim, ki se še dajo v dobri veri zavajati v takšno protinarodne politiko. STO-ja skrivajo vsi ti reakcionarni poizkusi. ki imajo po svojih objektivnih rezultatin skupmi cilj: opehariti naše ljudstvo in vse tržaške demokrat.c-ne množice v izključno konst reakcije italijanskega neojašiz-ma in imperializma ter v škodo demokratičnih teženj našega ljudstva. Na tej osnov: moramo odločno braniti pridobitve narodno-osvobodilnega boja v coni B — ljudsko oblast in njene ustvaritve. Dalje razvijati in krepiti te pridobitve. Cona B naj vedno bolj postane živ primer tržaškim delovnim množicam in še dlje preko Trsta, kako si delovne množice cone B gradijo lepšo in boljšo bodočnost, kako one rešujejo nacionalno vprašanje na osnovi resnične enakopravnosti, bratske skupnosti in svobodnega nacionalnega razvoja. Naj advokati reakcije, kominformizma italijanskega neofašizma in imperializma le kričijo na vse grlo in klevetajo ljudsko oblast v coni B. To je našim ljudskim množicam v potrdilo, da so na pravilni poti. Naj vedo vsi ti advokati, da bodo naše ljudske množice z zobmi branile to, kar so si s krvjo priborile. blcmih in kj-er dejansko vlada I nega skrbstva in bednega polo-neomejeno diktatura najbolj re-1 žaja upokojencev. Za dvig naše- ga kmetijstva in čimprejšnjo šitev neštetih problemov, ki J" rejo našega kmeta. Boriti se ® ramo za obnovo razrednega **’ dikalnega gibanja, katerega! likvidatorska in izdajalska P® '-ka kominformistov popolno®* razorožila vsakega razrednega ! borbenega bistva in ga naprav®® privesek njihove nacionalšov® | stične politike. Razredno in k®.* beno sindikalno gibanje je ** pogoj uspešne borbe delov«eJ*f, ljudstva za izboljšanje SV0*?L . ekonomskega položaja. Za re tev vseh teh in še drugih »"'J kretnih problemov na ekono^ skem polju se moramo boriti, hočemo resnično koristiti i°*e , U«r Ko: Po 5] som tržaškega delovnega stva, izboljšati njegove ekon ske pogoje življenja in mu ' boriti vedno novih pozicij v daljnji borbi za njegovo ■* ~ končno osvoboditev. Borba za naše narodnostne in kulturne pravih 3.) Ena od osnovnih naših nalog je borba na nacionalnem in kulturnem področju za nacionalne pravice zatiranega slovenskega ljudstva. Slovenski živelj na tržaškem področju cone A STO-ja Je Izpostavljen nacionalni diskriminaciji in zatiranju, prvenstveno od strani italijanske nacional- a) Za enakopravnost slovenskega naroda na vseh področjih javnega življenja, za jezikovno enakopravnost. Nikdar se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da slovenski zastopniki v tržaškem občinskem svetu ne smejo govoriti v svojem lastnem jeziku. b) Za nemoten in svoboden raz. šovinistične ^akcije, katero pa s,ovensk Solstva. slovensko Rablja angUvameriškajojna “ * naj samostojno upravljajo prava po znanem imperiansuc _ .............. nem načelu: «deli in vladaj« za Naša neposredna naloga v coni A je, da se vsakodnevno borimo za demokratične pravice delovnega ljudstva Trsta. 1.) Na političnem polju za svoboden razvoj demokratičnega gi- Borba za naše nacionalne pravice pa ne more biti uspešna, če tudi ni tesno povezana z borbo Italijanskih delovnih in demokratičnih množic na osnovi bratstva in medsebojnega spoštovanja ter enakopravnosti, torej v sklopu splošne borbe za demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva. Zato čvrsta, enotna In borbena OF lahko samo krepi SIAU in enotnost tržaškega demokratičnega gibanja sploh. Zato je tudi nujno potrebna vsakodnevna borba proti nacionalnemu šovinizmu, s katere koli strani se pojavi. nacionalno razdvajanje tu živečih narodnostnih skupin ter na tej osnovi izvajanje svoje protidemokratične politike do tržaškega demokratičnega ljudstva. Iste metode nacionalnega zatiranja kot jih uporablja italijanska reakcija do Slovencev v Italiji — na Goriškem in v Slovenski Benečiji, ko Jim ne dovoljuje v javnem življenju uporabe svojega lastnega jezika, ko vrši sistematični pritisk na Slovence, da marajo pošiljati svoje otroke v italijanske šole ne dovoljujejo odpiranja novih slovenskih šol pred vsem v Slovenski Benečiji in na vsakem koraku zavira njen razvoj, ko zatira in preganja slovenski tisk, organizira teroristične napade na sedeže slovenskih organizacij in celo uboje zavednih Slovencev itd., vse po starem fašističnem sistemu raznarodovanja in nacionalnega zatiranja, postopoma tudi uvaja v Trstu. Zato je ena od prvenstvenih nalog Osvobodilne fronte in vsega slovenskega ljudstva na tržaškem področju, da se odločno bori: Slovenci in ne italijanski uradniki, ki so prepojeni s šovinističnim duhom in sovraštvom do Slovencev. Zahtevamo isto merilo in postopanje do slovenskega šolstva kot do Italijanskega. Položaj večine slovenskih učiteljev in profesorjev še danes ni službeno urejen, vsled česar so podvrženi raznim diskriminacijskim ukrepom. Odpuščajo jih iz službe pod izgovorom, da ni dovolj sredstev na razpolago, medtem ko Je na stotine italijanskih učnih moči plačanih, katerih so službeni odnosi urejeni, četudi ne poučujejo, ker ni dovolj mest na razpolago. Za odpravo teh krivic se moramo odločno boriti. c) Zahtevamo svoboden razmah slovenskega kulturnega življenja. Sramota Je za kulturen in civiliziran svet, da slovensko ljudstvo še danes nima gledališke dvorane v Trstu in da mu preprečujejo vsakršen dostop do neštetih gledaliških dvoran, ki obstalalo v mestu, četudi je slovensko gledališče edino stalno poklicno gledali-I šče v Trstu. ro0 d) Boriti se moramo tudi V vsaki diskriminaciji na eltoB,jr. skem polju. Slovenskim gosPolL stvenikom, kjer le morejo zaT-jo njihov razvoj in Jih sku . ekonomsko uničiti, tako kot j® koč fašizem postopal, ko je uf čeval eno za drugo ekonoi pozicijo Slovencev. C i- 'tk £ s £ s Sii C,' J; Za vse te zahteve se m°r' vsakodnevno in vztrajno borit*' bo slovenski narod tudi na tri*- škem področju užival vse aic nalne pravice, da bo v rsetaf" stal enakopraven z italij*nS tako kot uživajo Italijani e< praven oi uživajo Italijani j, , svobodni, politični' *j flO' turni in nacionalni razvoj v " j socialistični Jugoslaviji in v B pod okriljem ljudske oblast*- Zato je pa potrebna v prv| -sti močna enotna in borbena 0 ,, bodilna fronta, ki naj v sv0^jt|f ste združi vse resnično p°- in zavedne Slovence, to je mno večino slovenskega ljuO!‘j na Tržaškem ozemlju. Odloč«®J| N: treba obsoditi vsak poskus 1 j, bijanja njegove enotnosti, ko . tudi najnovejši poskus v3fyp slovenskih množic s strani JK. imenovanih »neodvisnih« l^lr z njegovo lažno politiko foškega odbora za obrambo (t Ja« Slovensko ljudstvo Trs* ^ more voditi uspešne borbe ** v5e narodni obstoj, če ni tesno t° stransko povezano s svoji® ysJ. tičnim narodom v domovin*- ^ ka protijugoslovanska po!****^«! $ sebno v današnji situaciji, ^jod- & za tržaške Slovence lastno 0 j bo na pogin Za sporazumno reševanje tržaškega vprašanja | Edino na tej osnovi je možna uspešna borba za zmago resnično ljudske demokracije tudi v coni A STO-ja. Edino takrat bomo tudi ustvarili stvarne pogoje za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja, za odstranitev vseh in s tem tudi anglo-ameriške okupacije Trsta, ki pri reševanju tržaškega vprašanja nimajo kaj iskati. Edino na tej osnovi bomo ustvarili realne pogoje za sporazumevanje narodov, ki živijo na STO-ju, ko bodo lahko svobodno odločali o svoji usodi, Na tej osnovi bomo tudi u-stvarili pogoje za sporazumno reševamje tržaškega vprašanja brez vmešavanja tretjih med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom. Z zmago narodno-osvobodilne vojne in Ijudsko-demokratlčne revolucije v Jugoslaviji so s te strani že ustvarjeni pogoji za takšno demokratično rešitev tržaškega vprašanja. Z razvojem in zmago ljudske demokracije tudi v Italiji, v katero ml verujemo, ker verujemo v zmago napredka in demokracije v svetu, kljub današnjemu kominformistlčne-mu vodstvu vodilne sile italijanskega demokratičnega gibanja — KPI — in njegove protidemokratične politike, bodo tudi z druge strani u-stvarjeni ti pogoji. Edino na tej osnovi Je kdaj koli mogoča pravilna in demokratična rešitev tržaškega vprašanja, ustvarjanje resnično prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama — Jugoslavijo in Italijo — in utrjevanja miru v tem delu Evro- pe. Vsaka drugačna re! tržaškega vprašanja, vs* S s ih 3$ K C' v stranski poizkusi za nj«* rešitev, vsi recepti, ki . jih ponujajo razne prot*U J S ske sile vseh barv, o ** • tv smo spredaj govorili, dovede samo do nedeffl0 tične in imperialistične {t^ ^ ve tržaškega vprašanj* j V stalnega ogrožanja ^ tem delu Evrope- Mi se dosledno in vztrajno za edino pravilno in *• -* kratično rešitev trt*j vprašanja, kakor smo 3° ji črtali ter s tem za bratsko sožitje med nar*SlF Naj živi Osvobodilna ta slovenskega naroda ** žaško ozemlje! ELETTRAUTO DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM TVRDKA P. W 11)91 EK TRST Ul, F . Severo št. 3 Ui*. R. 1111«° %ORO/J)KAVNIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavč® in plastiki. Naj večja garancija. q Sprejema od 10 do 12 in od 15 <1° (Govori slonrns!i< . TRST, Ul. Torrebianca 43 Vogal Ul. Carducc' s K 'A tl E"«* s DECCHI BU NO Vi M pri TULLIO za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišltke gumbov, čipke, cikcakaste šive. Ta dela se izvršujejo brez okvira. Pouk za vezenje brezplačen' ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje In krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV — RADIOAPARATI najboljših znamk NA OBROKE TRST, Ul. C- Battistl št. 12, tel. 65-33 TRZIC, na Korzu Velika izredna razprodaja vsega blaga na zalog' Popusti od 20 do 50 I" - ------- .........U. K ... -.1 - T.i.fnn Stev « »08 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONrECCHl, Stb, ,Rt; n»d- Til n • v(J(ne y |mni , >Iolpci, irgovakl t,r,a„čno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. jSSSAš sa •-■sk-oRCS na« * «-—> «■» (jlalleria Cors« 1 h N OGLASI: Od 8.30-12 in Odg. urednik STANISLAV RENKO. NAROČNINA: Cona A: mesečna 2«0. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3. mesečno 70 din; FLKJl izvod 4.50, me* STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozems e Poštni tekoči račun za sru-zvu: zaiozmsivu »"»‘h — ---- — «— ------ ,/o.Z. Ljubljana TyrSeva 54 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.