17Z. itnilta. I IMDal, f M. a. HM LXVII. toli. .Slovenski Narod' vdja v M«M|aal na dom dostavljen: • ▼ upravniStvu pccjcnnn. cdo teto naprej . . • . K 24*— I celo leto naprej . # . . K 22*— pol leta „ . • . . • 12-— I pol leta m • • • • . U"— četrt leta m . . . . * 6*— I četrt leti „ • • • . # 550 inserati L t 4* to |e administrativne stvari — PoMMcmM tteillka v*JJa 10 vlaarftv. ———— Na ptomn* **#*Oni amnestiranci, ki dosedaj še nišo popolnorra zadostili svoji pre-zenčno - službeni dolžnosti, merajo naknadno odslužiti prezenčno službo, ki jim še manjka, nadomestni rezervisti, ki nišo bili že za časa mobili-tetnega razmerja primerno izvežba-ni, pa naknadno izvršiti prvo vojaško izvežbanje. Odločbo o naknadni izvršitvi tega izvežbanja izda poveljnik voja-škega krdela (zavoda). One osebe, ki so deležne amnestije, ki so vsled vračunitve onega časa, ki so ga preživele v dezerciji, v službeno dobo že zadostili svoji redni službeni dolžnosti za časa uvr-stitve ali mohilitetneza razmerja, se ne morejo pridržati v aktivni službi, ko preneha mobilitetno razmerje. Vojaške oblasti morajo naznani-ti prihod vsakega, ki se poteguje za amnestitev. pristojnemu kornemu po-veljni^tvu (pristaniščnemu admirala-tu). ki mora konstatirati, če so dani jK)£oji za vpoštevanje v amnestijo, ter vse potrebno ukreniti.« Analogni akti amnestije kakor glede oseb armade in vojne mornarice, kakor tuđi c. kr. domobranstva so izsli tuđi glede prislušnikov kralj, otfrskega domobranstva in bosansko-hercerovskih deželjanov. Ang!eški predlog glede lokaliziranja vojne in obnovitve miru. V nedeljo ponoći ie dobil tngle-ški poslanik v Rimu od svoje vlade v Londonu brzojavno naročilo, naj vpr?^^ av^^rH'ko vlido, če bi ji bilo ro vol?? posredovanje Angleške, v katerem slučaju bi angleški zastop-nik v ponećeljek stopil z grofom Rerehtoldom v zvezo. Avstrijska vlada ie otj^ovorila, da ji bo angleški posbnik dobrodošel, ker njegovih pređlogov ne odklanja v naprej, sto-ri pa to z izrecnim pogojem, da to na njene priprave nič ne bo vplivalo. — »Neue Freie Presse« dostavlja, da se avstrijska vlada ne zadovolji s kak:mi plntoničnimi izjavami Srbije, sicer na da so se sovraznosti že za-čele in torej angleška demarša ne more imeti uspeha. Odgovor Srbi?e na avstrijsko noto. Srbski odgovor na avstrijsko noto je, k-^kor «mo ?e snoči med br-zojavkami naznanili, ropolnoma ne-zadovob'iv in je oči vidno, da bi Srbija ne premenila svoje politike, tuđi če bi se naknadno popolnoma vklonila zahtevam avstrijske note. Iz tega iz-vajajo dunajski listi, da je vlada tuđi 7C zapustila v *oboto Tavzeto sta-lišče. da Srbija Iahko še sprejme av-striiske pokoje, če plača stroške do-sedanjih vojnih priprav. Lokaliziranje vojske. Poročila velikih listov naznanja-jo. da je mnogo upanjs na lokaliziranje avstrjjsko - srbskega razpora. — Angleška je naznanila ruski vladi, da ne gre, celo tripelentento vmešavati v avstro - srbsko nasprotje; Orška ne misli Srbiji pomagati, Bolgarska in Turčija Ie čakata trenotka, da bi se Srbije lotili in Romunska je popolnoma mirna. Iz tega izhaja, da Je tro-zveza gospodarica situaclie. Oficijal-no to pač še ni potrjeno, a veliki listi so mnenja, da o tem ni dvoma, Srbija bo v tem slučaju popolnoma izolirana, ker se Rusija sama brez An-gleške in Francije ne bo ganila. Rusija in Srbija. Nemški listi prijavljajo danes sledeče brzojavke: Petrograd, 27. julija. »Novoje Vremja« javlja: Čuje se, da je srbska vlada sklenila, prositi italijanskega kralja za njegovo posredovanje. Dalje pravi list, da je mirna poravnava mogoča samo, če ne stoji Nemčija za Avstrijo. Na drugem mestu pravi, da pada na Nemčiio odgovornost za grozeči polom evropske civilizacije. Rim, 27. julija. Rusija ponuja Italiji posredovanje. Italija bo morda prevzela in upa, da sprejme tuđi Av-sirija posredovanje. Berolin, 27. julija. »Borsenzei-tung« javlja, da je Rusija pripravljena podpreti opravičene zahteve Av-strije, da pa ne dopusti uničenja slo-vanske države. Petrograd, 21. julija. Ministrski svet je s-kienil z izrednimi odredbami še malo počakati. ♦ • Mobilizacija v Srbiji in v Crni gori Dunaj, 28. julija. »Militarische Rundschau« piše: Mobiliziranje srb-ske armade se vrši hitro in gladko. Srbsko vojaštvo bo v nekaj dnevih zbrano v centralnem delu države. Ob Donavi stoje mali opazovalni od-delki, nekaj kilometrov za njimi pa večji. V srl>skem delu bivšega Sandžaka se zbira vojaštvo. V Novem Pazarju formirana divizija je pomak-nila močne oddelke proti Priboju. Tuđi Crna gora mobilizira. Crnogorske moči se zbirajo ob zapadni meji. V Nikšiču je močna koncentracija vojaštva, v Plevlju je oddelek z arti-lerijo, v Orahovem in pri Njegušu sta dve brigadi. Kralj in vlada sta se preselila v Podgorico. Mirna poravnava izključena. Dunai. 27. julija. Uradno se raz* glasa: Konflikt s Srbijo je dospel ta-ko daJeč, da na mirno poravnavo n več misliti naj priđe intervencija oć LISTEK. Za bolezen so toplice, za Ijutan jih pa ni! Slike iz topll^kega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) Ni bil pa to edini užitek, ki sem ga imel v kopeli. Kmalu za menoj je pme! v bazen drue: zakonski nar, moški pri moškem, ženska pri žen-skem vhodu. Slačilnico, oziroma oblačilnico ima vsak spol za se, Ie kopljemo se skupaj, pa smo za veliko silo že zavarovani pred največ-jimi nevarnostrni pohujšanja. Novi zakonski par je bil že po-staran in nemški, kar sicer še ni greh, pač pa se je greh napravil s tem, da je mož prijadral v kopel čisto nag, tako nag, da ni imel niti figovega pe-resa na sebi. Karabidajdik je, kot sem pozneje zvedel, ravno skočil na ko-zarček brinovca k veseli vdovi, pa je nesreča prinesla nemskega novinca, ki ni vedel za najelementarnejŠe ko-pališčne predpise, pa jo je v Adamovi obleki pobrisaJ med nas! To ti je nastal krič in vič med zenskami! Vsevprek so vpilc v strahu, da naj sre dedec ven, da mora ven, ter obračale obraz n-oti zidu Nagčeva žena se je čudila temu vpitju. in še le, ko so ji dopovedali, da kopališki red z ozirom na nravnost zahteva vsaj najponižnejšo in nai-skromnejšo toaletn, snravila je moža ven in tuđi sama šla ž njim. V tem so moje oči iskale črno-laske po vsem bazenu, a nišo je našle. Menil sem, da se je nekoliko za-kasnela, zato sem ostal nekaj dalj časa v vodi; a nje ni bilo. Neka ne-mirnost me je obšla zaradi tega in spomnil sem se njenih z,idn?ih be^cd? prejšnji dan v parku. Odšel sem iz kopeli slabe volje, ko me tuđi ni prav nič razvedri! stari prijatelj Zaliznik, ki se je prišel sem zdravit, pa ga spr-va nisem spoznal, ko mu je molela iz vode !e glava, po kateri so bili curki vročega notu, in je človeka tako res težko spoznati. Ko sem se vračal v sobo, sem srečal na hodniku v prvem nad-stropju svoj ideal. Bila je sama de-klica, rdeča in vesela v obraz. Lju-beznjivo sem jo pozdravil, želeč ji najlepše dobro jutro. Tuđi odzdrav je bil prisrčen. »Danes je bilo v kopeli dolgčas,« menil sem. Kratkočasja ne smete tam pri-ćakovati.c odvrnila ie. »Bilo mi ie dolgčas. ko vas ni bilo tam. Ste se nekoliko zapoznili,« sem pripomnil. »Danes sploh ne arem v kopel, ker je teta bolna, sama pa ne hodim tja.«" Rekši je odhajala v svojo sobo. »Počakajte. gospodična,« zadr-žaval sem )o, *ali priđete v park?« »Ne bo me,« nasmehnila se mi je. »Delati moram druščino teti.« 7>Za par trenotkov samo,« prosil sem jo. »Tuđi ne.« Pokimala mi je z gla-vico in izjfinila v vratih. Ker sem sodil, da se z dekltco vseeno snidem v n^.r'-u, če tuđi mi je že dvakrat izjavila, da je ne bo do-poldne tja, *el sem okoli desetih z doma. Da me ne vidi Karabidajdik, ki je Že zjutraj nekam Čudno požiral sline, kot bi se mu hotel prileči spet kak golaž in pivo pri veseli vdovi, izginil sem skozi stranska vrata, da se nisva sešla, Ubral sem jo po ovinkih v park, tam sem se pa vsedel na klop, v blizini katere vodi pot, po kateri mora vsak, kdor že hoče v park. Klop pa stoji v takem gostem zelenio, da te ne vidi noben pri$lec, nasprotno pa ti zapaziš Iahko vsakega, kdor prihaja. Opazoval sem tako do poldva* najstih, a brez uspeha. Crnolaske ni bilo. Dasi mi ni bilo vieč to brez-uspekio čakanje, vendar sa dekneo nisem bil nevoljen, ampak sem jo opravičeval, da so jo zadržale nepre-magljive ovire. Ako bi bila prišla, bil bi jo pritisnil na srce, kajti, Blaž moj, jaz v resnici ljubim Anico. Odšel sem po parku s svojega oprezovališča. Srečaval sem redke kopaliŠke goste, ki so se dolgočasili in se nišo vedeli kam djati, posebno starejši in kmečki Ijudje, ki so vso svojo zabavo našli v filistrskem ma-rijašu, če so sploh poznali ta način razvedritve. Klopi so bije kaj redko posejane z obiskovalci in še tu in tam sem našel postamo mamico, ki je skrivnostno zadremala ob poniž-nem pletenju nogavic. Dospel sem do klopi, na kateri je sedela gospa kakih petinštiridese-tih let. Tuđi ta revica je dremala s knjigo v roki. Pa je hotel slučaj, da ji je padla knjiga iz roke na tla, ravno ko sem bil vštric njene klopi. Pok po tleh, kakor tuđi moj korak, sta gospo prebudila, in jaz kot kavalir, sem priskoči! in pobral knjigo ter jo izročll bralki s primernim vđanostnim poklonom. Oospa se mi je zahvaljevala z ženski lastno zgovornostjo ter me povabila k sebi na klop, da se kaj po-govoriva, Prisedel sem, saj je bila gospa videti preeej živahna, in sem opal, da se pomeniva kaj pametnega. »Oospod, ste kar sami tu?« vpraSala me ie, ko sva se predstavila drug drugemu. Njeno ime je Manica Kosmačeva in je profesorjeva vdova iz Strmca. »Čisto sam; sam priše! in sam bom tuđi odšel, kakor živim tuđi prav samotarsko življenje,« odvrnil sem. »Nimate nič znancev in prijateljev?« »Nimarn in jih tuđi ne iščern. Opazil sem tolrko žalostnih obrazov vsevprek, da si ne upam stopiti z ni-komur v bližje znanstvo, ki bi pre-segalo ponizni pozdrav* dobro jutro« ali »dober dan«. Morda bi bil nadležen tem betežnikom, pa bi me še kdo zasovražil, da sem mu skva-ril topliško zdravljenje.« »Preskromni ste, gospod. Mlad človek, kot ste, je povsod dobro-došel, vsak občuje z njim rad. Opazila sem že v kopeli, da ste popolnoma brez družbe, da samevate. Za mladeniča to ni dobro, ni zdravo, on potrebuje zabave, in če ne najde mo-ške, naj se zadovolji z žensko.« Ker nisem gumpec, sem menil, da razumem gospejne želje. »Taka družba, gospa,« odvrnil sem, »ni priporočljiva za mlađega človeka v tako majhnem kraju. Takoj bodo vsi jeli stikati glave in ga so-diti ter obsoditi. Čemu bi se po nepo-trebnem izpostavljal hudobnim Je« zikotn in zlim pogledom ter naprav-l}al ogorčenje in srd?« (DalK prihođaJIS.); Stran X. .SLOV£N*M NAKUU*, dne 3A>. jQff]l 1914. 172. štev. katenekon straet Doslej ni bilo no-bene demarše, a tuđi če bi se zgodila, bi to nič ne pomagalo. Srbija bi bila morala sprejeti avstrijsko noto v polnem obsegu, če se Je hotela umakniti konsekvencanu ki so na-stopile. O pripravah za mobilizacijo v Crni gori ni na uradnih mestih nič znanega. AvstrijsM dokazat materijal. Vlada je danes objavila dosje, ki ga vsebuje avstro - ogrska cirkular-na nota* izročena veleposlanikom tu-jih držav. V tej spomenici se opozarja na dejstvo, da traja že doka] dolgo v Srbiji nastalo gibanje, ki meri na to, da se odtnrajo južni deli Avstro-Ogrske od monarhije in se priklopijo Srbiji. Ta propaganda je dosegla svoj višek v času aneksijske krize. Ta-krat j€ vse srbsko časopisje ščuvalo na vojno proti Avstriji, istoeasno pa so se osnovale razne organizacije, ki so pripra/vljale to vojno. Med temi organizacijami je najodličnejša »Narodna Odbrana^, ki se je razvila iz nekega revolucijonarnega odbora, ki je popolnoma odvisna od srbskega minfstrstva zunanjih del. To organizacijo vodijo visoki državniki in častniki, med njimi zlasti general Janković" in bivši minister Jovanović. Med ustano\rniki sta tuđi major ja Vo-ja Stanković in Milan Pribičević. Ta organizacija si je nadela nalogo, iz-vežbati vstaš-ke Četnike za borbo proti avstro-ogrski monarhiji. V posebni prilogi k spomenici je izvleček člankov iz službenega glasila »Narodne Odbrane«. V teh čtankih se poudaria. da je glavna naloga »Narodne Odbrane«, da skrbi za najtes-nejšo zvezo z brati onkraj meje. Avstro - Ogrska se označuje kot prvi in največji sovražnik. V enem izmed člankov se poziva vlada in narod v Srbiji, naj se z vsemi silami in z vsemi sredstvi pripravlja na boj. katere-ga predhodnica je bila aneksija. V spomenici se nadalje opisuje delovanje »Narodne Odbrane«. »Narodna Odbrana« je osnovala posebno solo za izvežbanje vstaških čet. Te sole sta redno nadzorovala general Janković in major PribiČević. V tej soli so se četnici poučevali v stre-Ijanju in metanju bomb, v polaganju min in v razstreljevanju mostov. Po slovesni izjavi srbske vlade leta 1909. se je pričakovalo. da bo ta organizacija razpuščena. Toda ta nada se ni uresničila. Srbsko časopisje je nemoteno nadaljevalo svojo protiavstrijsko propagando. Kot vzgled, lcako piše to časopisje, nava-ja spomenica slučaj, ko je bil svoje-časno poskušen atentat na bivšega bosanskega deželnega šefa Vareša-nina. Srbski listi so proslavljali ta-krat atentatorja in odobravali njegovo dejanje. Te liste so takrat vtiho-tapljali tuđi v Avstrijo. Pod istim vodstvom kakor »Narodna Odbrana«, so tuđi druge organizacije, kakor strelska zveza s 762 društvi. Sokolska zveza z 2500 elani in razna druga društva. Vse te organizacije na-stopajo pod plaščem kulturnih dru-štev in se delajo, kakor da bi bil njih edini smoter, prebivalstvo Srbije duševno in telesno dvigniti. V res-nici pa propovedujeio, kakor je razvidno iz gori navedenega glasila »Narodne Odbrane , samo to »sveto resnico«, da je neizogibna potreba, voditi s puskami in topovi borbo na življenje in smrt proti Avstriji, temu največjemu sovražniku in narod pripravljati z vsemi sredstvi na to borbo za »osvoboditev« podjarmljenih zemeli. v katerih ječi 7 milijonov zatiranih bratov. V spomenici se nadalje vsestran-sko razpravlja o delovanju »Narodne Odbrane« in nje] sorodnih dru-štev na ozemlju avstro - ogrske monarhije. Ta društva so prirejala predavanja in so se udeleževala raznih slavnosti v Bosni m Hercegovini. Pri takšnih prilikah so se čisto odkrito nabirali člani za ta društva. Sedaj se vrši še preiskava, da se dožene, ako je res, da so srbska sokolska društva vplivala na sokolske organizacije v monarhiji, da so se združila v posebno zvezo, ki se je doslej prikrivala. Potom zaupn'kov so strup upora zanasali tuđi v kroge odrasle in nerazsodne mladine. Tako je major Prihičević na jako sumljiv način zapeljal nekega bivšega domobran-skega častnika in nekega orožniške-ga poročnika, da sta izstopila iz av-strijske armade. Srbski agitatorji so razvijali obsežno agitacijo, zlasti po šolah. Vojna proti monarhiji se je pripravljala tuđi v toliko, da je bila srbskim emisarjem v slučaju izbruha vojne naloga, da razrušijo prometna sredstva itd. in uprizore revolte in patnike. — Vsem tem trditvam so kot dokaz priložene posebne priloge. Giesl pri cesarju. Išl, 27. julija. Avstrijski poslanik Giesl je bil včeraj popoldne od 4. do 5. y avdik^d pri cesarju, Giesl Je o»» sarju poročal o dogodkih zadnjih 4nf v Belgradu. Cesar je z vidnim zadovoljstvom govoril o veliki navduše-nosti vseh narodov za vojska m o njih patriiotićnem mišljenju. Oiesi se je po avdijenci odpeljal na Dunaj, kjer ostane na dispozicijo »manjega ministrstva. -' Vojska ie al naporeiaaa. Avstrijski poslanik v Belgradu fml. baron Giesl je bil včerai pri cesarju v avdijenci. Pričakovalo se je, da se bo vlada po tej avdijenci konč-no odlocila, kaj stori. Ob uri ko to pišemo. §e ni razglasila, da M Mla vojna napovedana, vendar se trdi, da pade v najkrajšem času odločitev. Prve praske. Kakor smo že snoči poročali, so srbski vojaku ki so se peljali na par-nikih po Donavi pri Temeškubinu streljali na avstrijske vojake, ki so seveda takoj nazaj streljali. »Zert« poroča, da so srbski vo-jaki v Semendriji streljali na avstrijske vojaške ladje, a da ni bil nihče zadet. Nemšk? cesar. Resnoba mednarodnega položaja se spozna iz tega, da je nemški cesar zapustil svojo ladjo »Hohen-zollern« in se vkrcal na silno hitro vozečo križar>o »Rostock«, da bi čim prej prišcl v Berlin. Tuđi sak-sonski kralj se je vrnil domov, bavarski ministrski svet pa je sklenil, naj opusti kralj nameravano potovanje in naj ostane v Monakovem. * • * Papež — posredovalec. IJim, 27. julija. »Messagero^ poroča: V Vatikan so došli detajlirani brzojavi nuncija na Dunaju, vsled katerih je bil poklican v Vatikan monsignor Čičarik. Ko je avstrijski poslanik naznanil Vatikanu, da so di-plomatične zveze med Avstrijo in Srbijo pretrgane. se je državni tajnik kardinal Merrv del Val zopet obrnil do nuncija na Dunaju. Papež in kardinal Merrv del Val uvažujeta misel, da bi Vatikan posredoval med Avstrijo in Srbijo in sta bila v tej stvari poslana direktna ter indirektna vprašanja na Dunaj, v Berolin in v Belgrad. * Avstrijski in ogrski državljani zapuščajo Belgrad. Parnika »Arad« in ?>Zrinyi Mi-klos* sta prepeljala 3500 avstrijskih in ogrskih državljanov iz Belgrada v Zemun, od koder so ali z železnico ali s parniki potovali dalje. V Belgradu je ostalo še kakih 900 avsirijskih in ogrskih državljanov, ki so jih danes prepeijali v Zemun. Glas iz Turčije. Carigrad, 27. julija. Časopisje pri-znava popolno pravico Avstriie. da se brani proti morilcem prestolona-s!ednika, misli pa, da bo pesk lice konflikta med Avstrijo in Srbijo ob-čutiti tuđi na Balkanu, kjer vi? lajo abnormalne razmere in obstoji z eza med Srbijo in Grško. »Tanina r<;še: Mr smo popolnoma mirni in sodmio, da mislijo tako tuđi balkanske c ža-ve. a Srbija je važen steber tistega čudežnega ravnovesja, ki je podobno stolpu v Pizi in je bilo ustvarjeno v Bukareštu. Če bo udarjena Srbija, tuđi drugi stebri ne bodo več držali. Ne želimo, da bi prišla Evropa v dru-£o krizo, želimo, da bi se ne šio pre-daleč. _________ fllbansfci knez se unuka. V nedeljo se je odpeljal knez Viljem na »informacijsko potovanje« v Valono. Vzrok temu »informacij-skemu« potovanju je pač ta, da so vstaši zagrozilu da bodo Drač izpre-menili v bojišče, če ga knez ne zapusti in če se jim ne uda. Zastopniki velevlasti so sicer vsled teh groženj prerušili vsako pogajanje z vstaši, toda knez smatra, da je boljše, Če gre v Valono, ki mu za ta slučaj nudi več varnosti. Epiroti so se umak-nili na ukaz drške, ki je pravilno razumela gibanje italijanske vojne mornarice, in tako je Valona danes varnejša prestolica nego oblegani Drač. Ta preselitev, drugače si nam-reČ ne moremo razlagati tega infor-macijskega potovanja, pa pomenja obenem, da prehaja knez Viljem v sfero interesov in vplivov Italije, ki i tak smatra Valono za svojo pozicijo. Knez se je že enkrat nameraval izseliti iz Drača, tedaj je mislil na Skader. Pod obrambo topov mednarodnega brodovja in s cesto, vedno odprto čez morje, upa knez, podalj-šati dneve svoje vlade. StaiersbiL mn ora vfnn na ov^Bf* skeok Ha juž, kolodvora v Bradni ob Mori so včeraj dopoldne prijeti nekega aktivnega srbrisega majori in stotnika v civila ter dva srbska di-jaka, ki so se peljali v Belgrad. Ko so se legitimirali, so se od peljali z vojaško stražo v Gradec, kjer so Častnika oddali kometnu poveljstvu, dijaka pa deželnemu sodiŠću. Graško vseučlllšče zaprto. Institute in se mi nar je graškega vseuči-HŠca so včeraj zaprli. Vse uČne moči in dijaki, ki hočejo na vseučilišće, se morajo legitimirati. Tuđi knjižnica je zaprta zaradi nastanjenja vojaščine. AvAomobllska nesreća. V Aflenz se je pripeljal v avtomohilu z Dunaia ritmojster VVittmann z neko usmi-ljenko. Hotel je obiskati svojo sopro-jto, ki se nrihaja bolna v sanatoriju Hofacker. Ritmojstru pa se je avto-rnobil prevrnil ter padel nanj. Ritmojster je bil takoj mrtev, usmiljenka si je zlomila nogo. Primorsko. Protisrbske demonstracije v Trstu. Včeraj in predvčerajšnjim pono-či so se vršile burne demonstracije pred srbskim konzulatom. Konzula-tov grb so strgali s hiše ter ga vrgli v kanal. Za bedne rodbine rezervistov. TrzaŠki trgovec Rudolt Brunner je izročil namestniku princu Hohen-lohe 10.000 kron za bedne rodbine rezervistov. Aretacije v Gorici. Iz Gorice nam poročajo, da so tam aretirali Andreja Gabrščka, dr. Puca, nekega časnikarja in nekega delavca. Vzrok aretacije nam še ni znan. Aretacije. Iz Zadra poročajo: Najvažnejši uradi so vojaško zasede-ni. V nedeljo ponoči so bili na par-niku ^Lokrum« v Zadru aretirani du-brovniški župan, državni poslanec dr. Čingriia, deželni poslanec Puglie-si in neki srbski pop. Tuđi slednja dva sta iz Dubrovnika. Oddali so jih v ječo deželnega sodišča. Harodnemu ženstvu v Ljub- ljani! Ustrezaje vsestranski želji na-rodnega ženstva v Ljubljani sklicuje-va za soboto, dne 1. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne v Narodni dom sesta-nek narodnega ženstva na posredovanje o sodelovanju in pomoči ženstva v slučaju vojske. Patrijotično misleče narodno ženstvo se zaveda svoje dolžnosti do domovine in jo bo izpolnilo z vso \Tiemo. V LlubHani, 28. julija. Franja dr. Tavčarjeva. Vera dr. Šlajmerjeva. Dnevne vesti. -f Patriotične manifestacije. Po-ročila iz najrazličnejših krajev avstro - ogrske monarhije naznanjajo, da so se vršile velike patrijotične manifestacije. Ponekod so sodelovale tuđi podbe, ki o svirale cesarsko pe-sem, katero je občinstvo z navduše-njem prepevalo. + Patrfjotičen ukrep. Upravni svet »Ljubljanske kreditne banke« je sklenil, danes odpreti svojemu pred-sedstvu kredit do 10.000 kron v vof-no - patrijotične namene za slučaj, da priđe do dejanskega izbruha vojne. + Patrijotične odločbe. Pri ge-neralnem zastopu banke »Slavije« je bilo vsled mobilizacije vpoklicanih 10 uradnikov. Ravnatelj Ivan Hribar ie odloCil da se jim ves čas, dokler bode trajala mobilizacija, Izpiačujejo poini službeni prejemki. + Nespametne govorlce. V raz-burjenih časih se dobe vedno ljudje, ki raznašajo kake prav senzacijonal-ne govorice. Tako je neki mlad člo-vek zbegai ženske na trgu, pripove-dujoč jim, da je že tisoč vojakov padlo itd. To je vse laž. Vojske še sploh ni, država se samo pripravlja nanjo. Če bo vojska samo s Srbijo, bo to za našo velikanska armado prava igrača, ki jo borno kotnaj Čuti-li, splošne vojske pa, kakor vse kaže, se res ni treba bati. Torej pamet, ljudje, in ne pustite se zbegati. + Varnost vleg v deoamih zavodili je tako popolna, da bolj ne more biti in kakor se vidi, se tega naše občinstvo tuđi zaveda. Res je sicer, da so ljudje včeraj dvigtiili ne~ kaj denarja iz zavodov, a samo taki, ki so denar potrebovali. ljudje, ki so morali svoja rodbine preskrbetL Saj mora človek, ki gre k vojakom, vendar kaj denarja seboi vzeti in svoji rodbini preskrbeti za življenje potrebnih sredstev. Občinstvo je pa v sptošaem prav pametno in se zaveda, da je denar, naložen v zavodili, po-potooma varen. ^-T Lažnilve vesti utegnejo v se-danji tako izredni dobi rasti ko go-be po dežju. Neko tako vest priobčil je đanes »Grazer Tagblatt*, češv da sa nprU bhrien tmptmm Ivana Hri-baffn. NI aant treb« naglašati, da na tej Testf ■! pičice resnke. Nastati pa je ntegnila na ta-le način: Ivan Hribar bival je na svojem letoviSČu v Cerkljah. Ko je prišla mobilizacija, dal je nekaj vpoklicancev peljati z avtomobilom v Ljubljano. V svoji ht-ši ima pa tuđi nastanjeno orožniško poveljstvo, od katerega je bil stražni glavar Furbn vsled mobilizacije vpoklican k službovanju v Gradec. Le-tega ie Hribar, ki se ie sam peljal v Ljubljano, povaM, naj prisede k šo-ferju na avtomobiL + Življenje v Ljubljani je bilo tuđi danes Še prav živahno, četudi seveda ne tako, kakor je bilo včeraj. Iz vojaških krogov se čuje najtoplej-ša pohvala, v kako velikanskem šte-vilu so se hitro in točno odzvali rezervisti in črnovojniki in kako glad-ko in točno je vse šio. + Potrpljenja je treba. Zdi se, da nekateri ljudje nimajo prav nič uvi-devnosti ali pa mislijo, da znamo Ča-rati. Opozarjamo torej vnovič: Vsi listi smejo iziti sele tri ure potem, ko so bili predloženi v cenzuro držav-nemu pravdništvu in državni policiji. Obsebi je umevno, da se lahko pri tem zgodi kaka zamuda. V takih časih, kakor so dosedanji, mora pač občinstvo imeti malo potrpljenja. Tuđi opozarjamo, da je telefonična zveza ustavljena in takisto da so glede brzojavne zveze odrejene strogi ukazi, tako da je jako težko dobiti zveze in to tuđi vpliva zamudno. — Prosimo torej še enkrat potrpljenja. H- Dunajjske banke so včeraj sklenile, da ostane obrestna mera za vloge nespremenjena, za kontoko-rentne vloge pa so obrestno mero znižale na 45^, oziroma na 4Y4%. -r Zaprte borze. Tuđi borzi v Budimpešti in v Pragi sta zaprti danes in še jutri. -f- Promet na železnici. Južna železnica razglaša, da za osebni promet ne more jamčiti. -f- Ustavljena časopisa. Vlada je ustavila izhajanje časopisov »Zarja« in »Rudar^. — Draginja živil. Mobilizacija je pripeljala včeraj v Ljubljano ogromno mnogo ljudi, ki so dali marsikomu mnogo lepega zaslužka. Zgodilo se je pa obenem. da je cena nekih živil kar nagloma poskočila. Tako n. pr. cena moke. V Ljubljani res ni mnogo moke na razpolaganje, a ker mlini nišo ceno vzdignili. bi jo pač tuđi neki mokarji ne bili smeli vzdigniti samo zato, ker je bilo mnogo povpra-ševanja po njej. Poklicani faktorji bodo to stvar že uredili. A tuđi občinstvo opozarjamo, naj se ne da be-gati. Za živila bo v Ljubljani že pre-sKrbljeno.Včeraj pa se je mnogo ljudi hotelo z kar večjimi zalogami preskrbeti in to je bil povod, da se je začelo draženje. V kooalisče Krapinske Toplice je prišlo 1200 strank s 2302 osebama na zdravlienje. Izgubila se je v Prešernovi ulici do Sv. Petra ceste sivkasta, majhna, neva torbica, kakor jih imajo na-vadno oficirji za zemijevide. Pošten naiditelj naj jo odda v Bonačevi trgovini. Društvena naznanila. Politična gospodarsko in izobra-ževalno društvo za Vodmatski okraj je včeraj, v torek, dne 28. julija zopet odprlo svojo društveno knjižnico. Ker se je ta knjižnica, ki je odprta vsak torek in petek od 7. do 8. zve-čer, nanovo praktično uredila in obenem povećala za več sto knjig, nudi vsakemu članu veliko dobrega, po-učnega in zabavnega čtiva. Telovadno društvo »Sokol« Li-tija - Šmartno je na 2. septembra do-ločeno javno telovadbo in ljudsko veselico odločilo na poznejši čas. Razne stvari. * Nesreča na Vltavl. Iz Prage poročajo: Sem je prišlo 130 čeških obrtnih vajencev iz Brna. Pri izletu v čolnih po Vltavi jih je pet utonilo. + Poneveril četrt mUljona. Iz Saarburga je izginil hranilniški knji-govodja Toussaint, ki je poneveril v zavodu četrt milijona kron. Bil je 20 let uradnik hranilnice. Revizija je dognala velike nerednosti. * Orožje za Ulsterovce konfiscirano. Iz Bruselja poročajo: Neka an-gleška vojna ladija je zaplenila belgijski parnik »Avenir«, ki Je hotel vtihotapiti v Belfastu ćelo ladijo orožja in municije za Ulsterovce. * 2miU tramvajski kondukter)!. Iz Prage poročajo: Ravnateljstvo električnega tramvaja vadi po ame-riškem vzgledu ženske kot tramvajske kondukterje, da dobi na ta način nadomestilo za 300 kondukterjev, ki morajo k vojakom. * Turistovske nesreće. Z Duna< ja poročajo: Od 24. t. ni. pogrešajo vpokojenega majorja Otmarja Rei-senauerja, ki stanuje y Korneuburgu, Najbrže se mu je pripetila nesreča. — Z Dunaja poročajo: 281etnega tr-govskega sotrudnika Alojzija Reis-nerja, ki je napravil izlet na Dach-stein, pogrešajo že od 11. t. nu * Velik davek od dedšeine. V Angliji je pred kratkim umri diaman-tovi kralj sir Wernher, ki je bil last-nik razsežnih diamantovrh najdišč v južni Afriki. Njegovo premoženje so pred leti cenili na več nego 230 mili-jonav kron. Zdaj so angleški uradi cdmerili od njegove dedščine davka v ogromnem znesku 40 milijonov kron. * Podzemsko tatinsko skladišče. V V7arŠavi je policija odkrila pod skladiŠčem glavnega kolodvora pod-zemeljsko skladišče razširjene ta-tinske družbe, ki je bil poln najraz-licnejšega blaga in ki obstoji baje že nad tri leta. Železniška uprava je v tem času piačala več nego 100.000 rubljev za izgubljene oziroma ukradene stvari. * Zanimivega kapelnika imajo v Lodži v Grandhotelu. Pred par dne-vi je imel benefico. Igrali so Čajkov-skega simfonijo »Leto 1812«. Da bi bila simfonija kolikor mogoče realistična, je dal natakarjem par petard, da so jih razstrelili. Vsled eksplozije je nastal tak ropot, da so gostje ne vedoč, kaj se godi, zbežali iz dvorane. Na cesti se je splašilo več konj in je nastala prav nevarna panika. * Oporoka v znanstvene svrhe. Vdova ameriškega milijonarja Mor-risa Jesupa, ki ]e pred kratkim umrla v Novem Jorku, je zapustila on-dotnemu naravoslovnemu muzeju 24 milijonov kron. Ta muzej je ustano-vil njen umrli mož, ki je v to svrho daroval 10 milijonov kron. Sam je stal na čelu muzeja trideset let. Glavni namen tega zavoda je bilo naravoslovno preiskovanje prebi-valcev Amerike. * Nesreča v gorah. Iz Brescie poročajo: V majhni alpski vaši Mon-te di Legno se je dogodila turistov-ska nesreča. Dva nemška turista sta odšla iz gostilne Antonale na Ca-stellaccio. Kmalu nato se je eden vrnil ter povedal, da je padel njegov tovariš sto metrov globoko. Reše-i valna ekspedicija, obstoječa iz alpin-cev. je Šla na pomoč. Toda tuđi ene-mu alpincu je izpodrsnilo, da je padel v prepad. Truplo alpinca so našli, turista pa ne. * Mobilizacija v Skarlinu. Skar-lin je majhna občina na vzhodnem Pruskem, ki je začela sloveti zaradi svojega modrega župana. 2upan je namreč kar nepričakovano odredii mobilizacijo. Po hišah je razposlal rdeče listke, s katerimi je sklical rezerviste. V občini je nastal jok. Mož-je so se ločili od žen, sinovi od star-šev —-toda naenkrat se je zopet vse izpremenilo. 2upan je namreč sam izprevidel, da se je zmotil. Na Pru-skem imajo namreč župani vse svoje skrivnosti v kuvertah, v raznobarv-nih, zapečatenih kuvertah. Ce je treba storiti kaj posebnega, tedaj brzojavi višja oblast županom samo šte-viftvo kuverte. Župani odprejo kuverte in že vedo, kaj imajo storiti. Naenkrat je došel v Skarlin ukaz: »Izvršite kuverto 32.« V tej kuverti je bil poduk, kaj naj župan stori. če grozi iz sosednje občine poplava poljskih misi. Župan pa se je zmotil in je namesto kuverto 32 odprl kuverto 23. V tej je bila mobilizacija. Ko se je zmota pojasnila, so priredili v celera Skarlinu velikansko slavnost. Za od-hod pripravljeni rezervisti so od veselja, da jim ni bilo treba iti na Ruse, vdrli v gostilne, kjer so na dostojen način proslavili županovo zmoto. * Interesanten proces. Iz Londona poročajo: Lordska zbornica se je te dni kot najvišje sodisce bavila z jako interesantnim slučajem. Neki rudar se je pred dvema letoma pone-srečtl pri nesreči v rudokopu. Družba pri kateri je bil zaposlen, mu je skozi 18 mesecev izplačevala od-škodnino, pred pol leta pa je prene-hala plačevati to odškodnino ter izjavila, da je sedaj zopet zdrav in da more zopet delati. Rudar pa je trdil, da se je v teh osemnajstrh mesecih, ko Je moral proti svoji volji počivati, tako zredil, da ne more več opravljati svoje službe. »Moja debelost,« je rekel, »je neposredna posledica nedelavnosti, ki je nisem sam želei. Zahvaliti se imam za debeli trebuh, ki me ovira, da ne morem jti na delo, zdravniku, ki me je zdravil ter odredii, da moram biti popolnoma miren. Trebuh je torej posledica nezgode. Vsled tega imam pravico, da se ml še vnaprej plačuje odškodnina zaradi delanezmožnosti...« Prva instanca je zavrnila tožitelja, toda vzklicno sodišče je ugodilo tožitelju ter obso-dilo družbo, da mu mora Se vnaprej plačevati rento. Sleđnjič se je lordska zbornica pecala s tem slučajem« Ta ]e razsodHai da dobelost ni poslt- 172. štcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. juiija 1914. Stran 3. dica nezgode, marveČ naraven potav. Rudar ne bo dobiva! več svoje rente, pač pa so sodni stroški, ki jih bo morala plaćati družba, mnogo večji, ne-:o odškodnina, ki bi jo morala družba skozi več let plačevati debeletnu rudarju. — Ponesrečen poskus ropa. V nedeljc je šel gostilničar Macher, v oma iz Gradca iz neke gostilne pro-:i Kolodvoru v Ljubljani, ko se mu je pridružil neznan človek, ki ga je za-^eljal v Pražakovo ulico. Na temnem xraju je tujec poskusil Macherju rz-:rgati zlato verižico in mu je tuđi se-^el v žep. da bi mu ukradel denarni-,o. Macher je bil tako zvit, da je mo-ža — nekega kamnose^kega pomoćnika — povabil seboi. čeŠ. da ga bo dobro pogostil in ga je potem na kolodvoru izročil policiji. Novlce Iz Gradca. Gospod Mak-50 Slejko iz Vipave in g. Luis Lav-renčič iz Postotne sta dovršila dne 23. t. m. na graški tehniki svoje studije in zapustila isto kot inženirja -ravbne stroke. Hsročnibom Jlosenstaga Narodi" V očigled pomanjkanju osobja v f>!sarnl, odišlega k vojakom, zamore-;no novim naročnikom lista ustrezati ]2 tedai, ako po$!jejo naročnino na-r-rej istočasno z naročit v i jo. Kreditiranje s poiožnico je zaradi potrebne f vidence nemogoče. Brzojavni! porofjk Patriiotske manifestacije. Dunaj, 28. juiija. Tuđi včeraj po-đnevi in zvecer so se vršile tu velike iatriiotske manifestacije. Darilo za »Rdeči križ«. Dunaj, 28. juiija. Trgovska tvrd-f<3. brata Gutmann sta darovala za »Rdeči križ« 100.000 kron. Oklic na ogrski narod. Budimpešta, 2S. juiija. r domovine. Položaj v Belgradu. — Upanje na »■iirno resitev konflikta. — Koncentracija armade. — Generalštabni šef Živko Pavlović. Beigrad, 28. juiija. (Kor. bir.) Vsi listi ociobrujejo postopanje vlade, da ;e odklonila zahteve, izražene v av- ^riiski noti. V soboto je bilo v mestu redno živahno in po gostilnah so ivo raspravljali o vladnem odgovori! na avstriisko noto. V nedeljo je i ■horo rodbin odpotovalo iz Belgra-ca, dasi so oblasti storije vse. da jih odvrnejo od tega koraka. Dasi je I rekinjena skoro vsaka zveza z ostalim svetom — Srbiji je na razpolago kot edina brzojavna zveza z T!vropo roga Beigrad - Kladovo - Bukare-šta — vendar se širijo po mec,tu naj-raz!ičnejše» za Srbijo seveda ugodne ^esti. Ljudje verjamejo tem vestem, ker jih v njihovi veri utrjuje dejstvo, :a se do d:-nes ni prišlo do izbruha s rvražnosti. Zato se v javnosti spio-.sno pričakuje, da se bo v zadnjem t-enotku dalo izogniti vojni in resiti konflikt mirnim potom. Vkljub temu vc neumorno nadaljuje s koncentraei-i■'; armade. Glavno taborišče srbske made bo v Kragujevcti, oziroma v Kruševcu. Kot generalstabni šef fun-v ra sedai general Zivko Pavlovič. . est, da so v Pešti aretirali vojvodo Putnika, je došla razmeroma kasno r .mkaj. Občinstvo ji sprva ni ver~ cio, ko pa je došlo potrdilo vesti, je izzvala veliko ogorčenje. Kakor jav-Ijajo listi, se je doslej prijavilo 2000 prostovoljcev. V mestu so razobeše-ne zastave srbskega Rdečega križa. N'cmški poslanik Griesinger je v soboto odpotoval v Niš. V nemškem roslaništvu se je zglasilo mnogo Av-c Tijcev s prošnjo, da se jim omogoči i ovratek v domoviTio. Belgrad, 2b. juiija. (Kor. bir.) Miri strski predsednik Nikola Pašić, ki je imel namen že v soboto odpotova-ti v Niš, je svoje potovanje prekinil in *e je vrnil semkaj. V Niš odpotuje cianes. Kralj Peter je dospel semkaj :n se je po kratkem bivanju yrnU v Ribarsko Banja taritfa — posredovfttoHIca? Rta, 2& Julija. Prvi svetnik av* striiskega poslanstva Arabrozy je iz-javil, da sedanle situacije še ni smatrati za vojno stanje, aego za pripravo na vojno. Angleški poslanik Renell Rod je naznanil italijanski vladi predio* angleške vlade, aa) se v svrtio mirne poravnave avstro-srbskega konflikta skllče posredoval-na konferenca. Ta predlog je angle-Ška vlada naznanila tuđi Franciji in Nemčiii. Italijanska vlada se je izrekla pod tem pogojem za predlog, če mu tuđi Nemčija pritrdi in če prej Avstrija ne napove vojske. Nemški ultimatum Rusiji? Berolin, 28. juliia. Kakor tukaj-snji listi javljajo, je Nemčija baje poslala Rusiji noto, v kateri zahteva, naj se Rusija izjavi, ali bo ostala v sporu med Avstro-Ogrsko in Srbijo nevtralna ali ne. Rok za odgovor baje poteče že tekom današnjega dne. Ako Rusija ne odgovori na ta ultimatum, bo Nemčija izpofnila svojo zavezniško dolžnost. Princ Peter Crnogorski. Petrograd, 2S. juliia. (Kor. bir.) Princ Peter crnogorski, ki se }e dlje časa mudil tu, je odpotoval v Crno goro. Srbski odgovor na avstrijsk^ noto. Srbski odgovor v.? noto naše vlade se glasi, kakoi javlja kores-pondenčni biro, tako-Ie: Srbska vlada je sprejela noto c. in kr. vlade dne 23. juiija in je prepričana, da bo njen odgovor razpršil vsako nesporazumljenje, ki bi ugro-žalo prijateljsko sosedne odno-šaje med avstro - ogrsko monarhijo in kraljevino Srbijo. Kraljevska vlada se zaveda, da se nasproti veliki sosedni monarhiji nišo pri nobeni priliki ponavljali oni protesti, ki so se svoječasno izražali tako v skupščini, kakor tuđi v izja-vah in ukrepih odgovornih zastopni-kov srbske države in ki so se končali z izjavo, srbske vlade z dne 18. mar-ca 1909., takisto tuđi, da ni nobena srbska vlada ali kak drugi organ po-skušal spremeniti v Bosni ustvarje-nega političnega in pravnega položaja. Kraljevska vlada konštatuje, da se c. in kr. vlada v tem oziru ni pritoževala izvzemši slučaja z neko učno knjigo, glede katere je dobila c. in kr. vlada popolnoma zadovoljiva pojasnila. Srbija je med balkansko krizo v številnih slučajih dokazala svojo rniroljubno in zmerno politiko in samo Srbiji in žrtvam, ki jih je do-prinesla izključno v interesu evrop-skega miru, se je zahvaljevati, da je bil ohranjen mir. (Kraljevsko srbska vlada se ome ju je na to, da se od izjave 18. marca 1909. od strani srbske vlade in njenih otganov ni zgodil poskus izpremeniti stališče Bosne in Hercegovine. S tem vedoma spreminja podlago naše demarše, ker nismo tr-dili, da je ona ali njeni organi v tem oziru oficielno kaj storila. Naša pri-tožba meri na to, da vzlic citirani noti prevzetih dolžnosti ni izpolnila in ni zairla proti teritorialni integriteti naperjenega gibanja. Njena dolžnost je bila premeniti vso smer p< itike in stopiti z Avstro - Ogrsko rr nar-hijo v prijateljsko razmerje, p ne samo oficielno pripadnost Bosne k monarhiji ne dotakniti.) Kraljevska vlada se ne more de-lati odgovorno za izjave privatnega značaja, kakor so časopisni članki in izjave, ki so v vseh državah docela navadni pojavi in ki se v splošnem odtegujejo državni kontroli. To tem manj. ker ie kr. vlada pri reševanju raznih vprašanj, ki so se pojavila med Srbijo in Avstro - Ogrsko, dokazala veliko susretljivost, s čemer se ji je posrećilo velik del teh vprašanj resiti v prilog napredku obeh sosednih dežela. (Trditev srbske vlade, da imajo izjave časopisja in delovanje dru-štev privaten značaj ter ne stoje pod državno kontrolo, je v nasprotju z uredbami modernih držav, ki časo-pisje in društva, ker imajo javno-praven značaj, postavlja pod javno nadzorstvo. Tuđi srbske uredbe poznajo tako nadzorstvo. Proti srbski vladi izrečeno očitanje se nanaša .na to, da je popolnoma opustila nadziranje časopisja in društev, dasi je poznala njih, naši državi sovražne namene.) Kr. vlada je bila vsled tega bo-lestno presenečena po trditvah, da bi se bili tuđi srbski državljani udeležili priprav za atentat, izvršen v Sarajevu. Pričak ovala je, da bo po vabi je-na, naj se udeleži izsledovanja zlo čincev, in }e bila pripravljena, da dokaže svojo popolno torektnost z de-janji, postopati proti vsem onim ose-bam, na katere bi bila opozorjena. (Ta trditev je nepravilna; srbska vlada je bila natančno podučena, da leti sum na Čisto gotove ose-be, in ni bila samo v položaju, nego ludi po lastoih *x>*t"vati ****** jcv^ sti takoj preiskavo, ni pa v tem slučaju ničesar storila.) V smislu želja c. in kr. vlade Je kr. vlada torej pripravljena izročiti sodišču ne glede na stan in dostojanstvo vsakega srbskega državljana, glede katerega se ji bi podali dokazi za njegovo sokrivdo pri sarajevskem zločinu. Zlasti pa se obvezuje, da bo na prvi strani uradnega lista dne 26. juiija dala objaviti to-le enuncijacijo: »Kr. srbska vlada obsoja vsako propagando, ki bi bila naperjena proti Avstro-Ogrski, to se pravi, vsa stremljenja, ki merijo na odcepitev posamnih dežela od avstro-ogrske monarhije in odkritosrčno obžaluje j žalostne posledice teh zločinskih mahinacij. (Naše zahteve se glase: »Kraljevska srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando ...« Od kraljevsko srbske vlade iz-premenjena od nas zahtevana izjava hoče reci, da taka proti Avstro-Ogrski naperjena propaganda ne ob-stoja ali da ji ni znana. Ta formula je neodkritosrčna in zahrbtna, ker si j srbska vlada rezervira s tem za j pozneje izgovor, češ da ni sedaj ob-staječe propagande s to izjavo desa-vonirala ter je ni priznala kot monarhiji sovražne, iz česar bi mogla nadalje izvajati, da ni obvezana zatreti propagande, ki bi bila enaka sedanji.) Kraljevska vlada obžaluje, da bi glasom sporočila c. in kr. vlade so-delovali gotovi srbski častniki in funkcijonarji pri ravnokaT omenjeni propagandi in da bi ti s tem ogrožali prijateljskososednc odnošaje, katere upoštevati se je kraljevska vlada z izjavo z dne 31. marca 1909 najslo-vesnejše zavezala. (Od nas zahtevana formulacija se je glasila: »Kraljevska vlada obžaluje, da so srbski Častniki in funk-cionarji sodelovali . . .« Tuđi s io formulacijo in nadalj-nim pristavkom »glasom sporočila c. in kr. vlade« zasleduje srbska vlada že zgoraj označen namen, ohraniti si za bodoče prosto roko.) Vlada, ki obsoja in zavrača vsako misel ali poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela Avstro-Ogrske, smatra za svojo dolžnost, prav izrečno opozarjati častnike, uradnike in vse prebival-stvo kraljevine, da bo v bodoče po-stopala z najskrajnejŠo ostrostjo proti onim osebam, ki bi zakrivile taka dejanja. deianja, katere preprečiti ter zatre ti bo storila vse. To izjavo bo Njegova kraljevska visokost prestolonaslednik Alek-sander v dnevnem povelju, ki ga bo izda! v imenu Njegovega Veličanstva, sporočil armadi ter objavil v naslednji številki uradnega lista, (Konec prihođnjič.) GOSPOlORtVO. — »Narodni dom« v Novem mestu. Pri 8. žrebanju delnic I. Narodnoga doma v Novem mestu so bile sledece delnice izžrebane: F. štev. 116, 52/30, 61/38, 62/39. 75/53, 92/67, 105/87. 111/97, 123/108, 126/111, 130 115, 163/144. 165/146, 176/157, 190/171, 195/176, 8/1, 29/13, 135/118, 140/123. — Pozor na inozeinske razsta-ve. Od zanesljive strani se nam na-znanja. da se dela v zadnjem času zopet propagando za udeležbo na razstavi v Oenovi pod imenom »Esposizione internazionale deir In-dustria. Alimentazione ed Igiene in Genua«. Poizvedbe so dognale, da je treba napram tej razstavi posebne opreznosti. Mleka dojenčkom ni dajati, ako so oboleli na bljevalni driski ali drugih motitvah črevesa, Namesto tega naj se daje »Kufeke«, kuhan na vodi; ponajveč je to edina hrana, ki jo otroci morejo prenasati in obenem učinkuje prebavo urejajoč. Po presta* li bolezni pričnite vodni juhi s »Ku-feke« dovajari polagoma mleka, ka-kor fe povedano v navodilu. KINO BIETR0P0L ▼ toi^k M. bi arf at. |dl|ai Stari zvonar Velika drama ▼ 4 dejanjih. ■tarte pil|aM> Bnrkm. MkMita ■HllM* Po nirari. fffltlUBl Wt Ml JmL Po MiraTi. Začetek predttave t 4efai¥nikfli o4 V>t. zr. Ceie:I. fntlar90 t, I. ff*.Tit, ■. ftvat 4t?. Izdafatot hi o4cov«rai aniaft: Viliitti Kw ^_^^^ Najpomcmb- ^^K^^^^^^^S^0S9k. nei5i tuzemski ^^V^^V^vV^S^Jl in i nožem s ki wTw^%Lm^9J&*~^ zđmvniki pri- |WUV Z* otroke feke« za naj-^^H^^^^r in odrasle boljSe Živilopri ^IHB^^ bljevanju, dri- ski, črevesnem kataru itd. „Baška" fm slovenska kopaliiU la 3a9ranu. Oakrb«]« stanovamla in daje vse lBl»rataci|e 2773 A37TS TUDOR lastnlk hotela Velebit. Ze pol tlsočletja so znani zdravilni vrelci kopališča So-den ob Taunusu, 2e izxa sto let so si pridobili popolno priznanje zdrav-nikov. Iz dveh najvažnejSih vrelcev, »VVarmbrunnen« in »V/iesenbrunnen« se piidobivajo Fayeve pristne so-denske mineralne Dastilje — in sicer samo te ! — in je brez vsega druj?ega razumljivo, da morajo Fayeve pas-tilje učinkovati podobno kakor oba vrelca sama. Rabimo jih pri vseh katarih sopil, pri kašlju, hripavosti. zaslezCTiju itd. in nikdar uZivalca ne presenetijo, Škatlja stane K 1.25 Serraaalloz železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje io častnl diplom k zlati kolajni. PoTiroĆa toIjo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrr&tm zelo priporočeno od zdrav-nlških avtoritet bi Izborni okus. s: VeČkrat odlikovano. a Had 8000 idravnUklh sprieevaL a J. 8ERBAVALL0. c. ii kr. drorni dobafitelj TRST-BarkOTlje. 80 Dobiva se v lekaroth v ttckluiicah po «/» lit. k K 260 in po 1 lit. k K 4*80. v HeteoroloSKno poročlfo. IHm itd oMfjcai 3H*2 Srednji rrtčni Utk 716 um 1 «•• !siS!!! š« ! I 27. Ž.popJ 729O I 16-4 lp. m; jvzh oblačno „ 9. zv. 7277 ' 13*9 f sr. vzh 28 7. zj. 728-4 114 brezvetr. j jasno Srednfa včeraj§nja temperatura 13-9°, norm. 199°. Padavina v 24 urah mm 196. = NajboJjša in najtdntrejim SSS barva1 zo lose in brado je dr. DraUea fyHfiBILMf ki daje sivim in pordecelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Tranoo St. 1. Lasne kito, pođtege la raroiioe vseh vrst; gledali&čne In toaletno ===== potretiščino itd. _ fotografske i aparate kakor tnđi vse v to stroko spadajože potiAščine ima v zalogf fotomanufaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strnpov ▼ L|ubl|anl, Selenburgova ulica 5« Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike^ Proti praha] em, lnskinam in izpadanju las đelnje najbolji« prlEn»n» Taano-cMnin Mtnia bol laias katera okrepčuje las liče, odstranjuje luske in preprečuje IzpadanJ« las. f stefclenteaz niTođom f «toam«u RazpoSilja se z obratno pofito ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh prelzkušenlh zdravH, tnodlc. mll, mediolnal. vin, špedjalh tott nijflneJSih parfumov. klrurgiiklh obvaz, svožlh mineralnih vod Itd. Dež. lekorno Milima Leasteka f Liibljao! Rtsljeva cesta it I. polejj novosgrajenega Fran JoSefovaft i ubi i. mostu. 10 V te* lftkarnl doblTafo xdra¥lla tadl ćlanl bolnUUh blaga|n fnine telemlce. c kr. tobačoe toTarne 1b okr. bolnlik« blagajna v LfobllanL W JOtnica K 120, i/i bU&U- ^ nica (zadošča mesece) K 2-—. W Po današnjem i stanju znanosti /e dokazano najboIj-1 1 ^aVN Se sredstvo ya neao-l I ^A^J\ vanje 30b in 1/5^ Iru \\ iJffl \, mm uha Trta. IW\M>B! Kar opovajo pesniki in slikajo slikarji z vonjavimi barvnirai toni: . . . prekrasne lase, bujne in svetie. n to Izgubite, ako zanemarite njih negovanje Po pravici ste potrti, ako mislite na to. Toda, ako ste modri, Izvajajta edino logično posledico in pričnite z energično izravnim nsgovanjem las. Rabite 1920 t. fedhii tem nft zalasi Presenećeni bodete o čudovitem očinku, ki ga dfttetama, ako si v taresno lase s to vodo za laae, napravljeao U najflahtuejSIh temeljnih snovi. Slutite se nomUjenega in skoro čotite, da to Vam lasje poživljeai in postajajo življenja zmožnt. Iz-kazujtt svojim laaem radno Io dobroto, atorite to v korist svoje dobrobiti in dobttga l^gledanja. str*n 4-__________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 28. juiija 1914. 172. stcv. B M aj zlatorumen, trčan, aajam- lllllfl čcno čist, t deiicah a lili II II 4 7i kg Ttebiae, nupo-|||U|| šilja po K 8*50 IIIljU MMantro Oiraka ■■■~^ HaMea. Gospodična Jeli rnesta ¥ nctarski pisarni z mesc-cem septembrom. Cenj. ponudbe se blagovolijo poslati na upr. »Slov. Naroda«. 2862 KONJAK garantirano p ris ten, iz vina žgao, najbolja kvaliteta v medicinaine svrhe ; sodček (4 litre1) stane 16 K; karton s 3 velik, stekl 9 K. Po povzetju pošilia po po£ti franko na vse postaje R. Maiti, Koper. 2853 ! 500 kron ! Vam plaćam, ako moj uničevalec korenin fealsam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, QotiSčancev ne odstrani v 3 dneh brez bole^in, Cena lončka z g*-rancijskim pismom 1 K 3 lončki 2 50 K £emeay, Kaschan (Kassa) I., Posti, 12 738 Ogrsko. t>2S ia z vftsm v Kini Graben št. 4, zidana 1890 z meščan- sko pravico, se radi bolezni laat- nice prela. — Pojasnila daje Kristina Volčič, Kamnih štev, 33. Transportni ssdi rabljezl, okoli 700UtersW ttggf se kupijo. *^NI Ponudbe ;e poslati na ?S48 žganjarno Robcrt Dichl, Celje. Zaloga poht&va m tapctntjtfaga blaga. Jftvartfvo. Fopolna spolna oprava: 2 posMJi 2 omari 2 notnl omorici in t umhHUnilc s marm. olofčo in ogledalom h 350'—. Jamči 5« 3a solidno delo. Cene Iconfarenčn*. Zahtevajte najnovejši katalog, /cateri obsega nad 300 modernih stifa soo J. Pogačnil^, Ljubljana, J^ari/e Jerr^iie cesta št. 13—18. Gospodična stara 18. let, išče po dovršeni trgov-ski soli primerno službo kot kontori-stinja, knjigovodkinja itd , vešča slov. in nemškega jezika in nemške steno-grafije. Kdo, pove upr. „Slov. Nar.*. :s?7 Ilova! ESavo! 30—40 vagonov ledu \z MeoEjiških pivovarĐi$kih ledenic v Ljubljani, Metelkova ulica št. 13 in v Šiški, restavracija „Vega* je t vsaki množini 2331 Cena do 100 kg 1 K 60 v, 2a 100 kg dostavljeno na dom v Ljubljani. Pri večjem odjemu ali pri oddaii iz ledenice cena po dogovora z lastnikom AJfTON MATEB posest. restanacije Vega, Sp. Slika 26. ISANATORIUM • EMONA \ i] ZA NOTRANJE IN KIR' JRGICNE fcOLE:ZNQ. POROD^J]G^DCA 7LtJUBLUANA komenskeoa ulica 4 \ f SEF-7TRIM*<. PR3TWkJ DR FR DERGANC Btftoa prfiriorska tovaraa đvoholes „TRIBUNA" / Gorica, Trtaška rllca At. 26, prej plTOvar Oor;ap. Velika eksportna zaloga dvokoles, ^ivalnih in kmetijskih strojev, pramofonov. orke- strijonov itd. itd. Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Ha debelo in đrobno. Obstoji od leta 1883. Izredao nizke cene! Hotel ,LLOYD z restavracijo in najlepšim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu 1785 Karo! Causes, hotelir, Sv. petra cesta iter. 7. Sprejemaio se tuđi nim Mt\uL& x*0l OUncah. ^ Sidro- ^^ Syrup. Sarsapariliae W COmpos. ™ W čistilo krvi. Stekf.rrica K 3.60 in 7 5C. lB f Sidro-Liniment. c^it^J N&domestUo za sidro-Pain-Expel!er 1 L Boletine ola]iujošs mazilo za prehlai-nj«. 1 V rtminatisem, trganje po udih, itd. /i Sidro -žvepleno - mazilo. ZcloolftjSujoće pri liisju, tolnem tek u. i ti. Loncek K 1.. I i Dobi •« tkoro v vi&ki »poteki ali pa M ^ direktno v ^B ^ 0r. Richter-j'evi apotelc! „pri zlafem JB . levu", Praga I, ^^^^ Etizabethstrasse 5. ^gj Kje kupite najceneje in najboljše jckio, vsake vrste nože, britve, kuhinjske fiože, Škarje in obešalnike? Pri Ivanu Kraigerju, Ljubljana. Židovska ulica, — Prvi ljubljanski nmetni in fini brusač z električnim obratom. 2452 hio M krojač prie irste Ljubljana, 287-(■—>r»tt karara« faar*««a) n mm prlpTOČa. si nm ivmm Mm Puch iioi Kolo / dvojno prestavo, 6—7 HP se cens protfa. Naslov v „Anončni ekspediciji44 Hočevar, Lfualjana. 2970 Zasfofij in poštnine prosto dobi na zahtevo vsak moj glavni katalog s 4C00 sikami o porabno tnih in darilnih predrnetih vseh vrst Prva horaic?, nr jan KonraD, c. in kr. Svorai Sobivifcli v jUtosiu st. 4U (Ccsko) Nikljasia ura K 3-80, boljša K 5*—, srebrna ura K 8 40. mklja^ta nud!ka K ?"90, kuhinjska ura K 3*?0. ura s kukavico K 750. ura na nihalo K 9 — v bogati izberi. 2 mamfaltlnrista prva mo6 Mt Spra|meta za na debelo in drobao, vešča slov. in nemškega jezika, v govoru in pisavi. Italijanskega jezika zmožni in vojaščioe prosti, imajo prednost 2882 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«. "VAncIraii pri motitvah (za-afcl7ll9i*«7 stajanju krvi) ne iemljo kroglic, Ublet, praška, čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 po5t prosto. Diskr. dopo§ilja dr. med. H. Secmann, Sommerfeld 83 Niederlausiiz. Na ieljo fcc dopoilje is dunajske ali badimpcJun- ■ke razpoSiljajnic-, zatorej carinske neprilike itključene. 456J Naproiiai ali ¥ najem se odda popolnoma nova niša opravljena za hotel, s Šestnajstimi spal-nimi sobami in veliko kletjo, v velikem t gu na Primorskem. ob glavni cesti. K H3i spada še zemljišče. V neposredni blizini velikih vojašnic. Mimo voz jo vsak dan poŠtni in tovorni av-tomobili. Vsako poletje obilo letovi ščar je v. 2822 Naslov pove interesentom upravn. »Slov. Naroda«. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg IO. *** Nobena varnostna odredba ne brani nikogar pred smelimi tatvinami. Doliaoit Je torej vaakega, braniti svoje Imeije i zavarovanjEtB im Md Mio kaiero pod zelo ngodnimi pogoji sklepa In na via vpraianja x obratno pošto odgovarja 2147 Generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani. /i dni od t8. do 30. juiija posebno agoden nakup modnth ceai/ea te sezone. Damski nizki čevlji: Moderne oblike: Dobra vrsta Chevreau Crni, na gumbe navodna cena K 14*50, 12-50, sedaj ft X C/*oC/ la kvaliteta; Chevreau crni in rjavi la „ Lack z blagom (Stoffeinsaiz) in s špangamt la „ Pumps oblike v rjavem Calff Lack in Chevreau usnju Navadne cene K 20-50, iSBO, 16-50 sedaj K 1280 in 15 80 Nizki platmeni čevlji s špango #L O'OO Čevlji za gospode: Nizki in visoki, crni in rjavi od K 1280 naprej. Laum-Tenis čevlji: la kvaliteta beh in sivi (dirom usnjat pođplat) damski K 7*50, za gospode K 8*50 Cevlji za dom za dame in gospode: par K 1*50 CS<*mo toliko časa. kolUcor $aloffej Anglo-Novale, Ljubljana, Selenbttrgova ulica (nasproti c. kr. glavne pošte). Prešernove slike pniala ii p«ilja m ptitin mzetii Iv. Bonač v Ljubljani fena aliki 5 kron, 372 Sprejema zavaravanja človeikega žfv ljenja po aaJrainovratnejUh komMna- cijah pod tako ofodnimi pogoji, ko Dotoena druga savarovalnica. Zlasti Je ogodoo stvarovanjc m doflvctift to smrt s manjiajočim) m 12 vplaiilL „S^AVIJA" .-. - .«. titUaiat iiffapttaUa banka v Pragl. .•. • .a. rt vctikMd *ifi ta^oa« umfalritt ak Mm t fMfcMi iltwnfc»HMwaw iprara. MaVii aiaii i LiiaVi t£LtE2LHZ i Emti rid na 12. ^^^^^^^^^^^a^^^^^r ^a^^^^^^v* ™ ^^a^^^^^^^^^^^^^ *•"•! ai^aa^^^BiaaBBjp aajajaaB w ^b^b^b^bv^b^mbbj aana^BH aaa^aa/a^» Bane Zavantje poalopja ta prtrntCnliit proti požarnim škođam po najnU^lli cenah. Škodt cenjuj« tako) In najkulantnel . Uiiva oajboliši slorea, kodar poalaj«. Vmmmvl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski Utvini pod zelo ugod-nlmi pogoji * ZahtevmHe prosptktel