Stev. 76 TRST, četrtek 17. rrarca 1910, Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ftvdl ofi nedeljah In pruniklh ob 5., nb ponedeljkih ob 9. zjutrij. Poeamiene SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih ■fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA61 SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.-aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. = - Plačljivo In utoSljivo v Trstu. ===== Glasilo političnega druiti/a „Edinost*' za Primorsko. V cdinotU je moč t xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n;i- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■aroonlma na aedoljiko Izdanje „EDINOSTI" stane: s* Mlo lato Kron 5*30, za pol leta Kron 2 SO. Vsi dopisi naj s>e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Gaiatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OiODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Gaiatti štev. 18. -- FoStno-hranllnRnl račun št. 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJfiUNE UE5T1. Prvi vseslovenski zdravniški shod v Ljubljani. LJUBLJANA 16. Ob 6. uri pop. se je zbralo v mestni dvorani okolu sto slovenskih zdravnikov, med njimi mnogi iz obmejnih slovenskih pokrajin. Zborovanje je lepim pozdravnim nagovorom otvoril dr. Demeter Bleiweis-TrsteniŠki. Zahvalil je navzoče na mnogoštevilni udeležbi, posebej je pozdravil dež. odbornika in podžupana dr. Tavčarja, potem imenoma prisotne tri slovenske deželne poslance-zdravnike ter je prečital pozdravno pismo deželnega odbornika dr. Lampeta. Dr. Tavčar je pozdravil zdravnike v imemu mesta Ljubljane ter izrazil »svoje veselje, da vidi zbranih toliko slov. zdravnikov iz vseh slovenskih dežel. Nato se je vršila volitev predsedstva. Predsednikom je bil izvoljen dr. Rakež, zdravnik iz Šmarja na Štajerskem, podpredsednikoma pa dr. Jankovič in dr. Hudelik. — Dr. Rakež je kakor predsednik pojasnil pomen današnjega zborovanja in razložil, zakaj da se je sklicalo. Slovenski zdravniki se morajo namveč posebej organizirati po vzoru zdravnikov drugih narodov avstrijskih, ker se je na lanskem mednarodnem zdravniškem kongresu v Budimpešti vsprejelo načelo, da se ima na teh znavstvenih prireditvah upoštevati le one narode, ki tvorijo samostalne države. S tem so sploh slovenski zdravniki izključeni iz oficijelnega sodelovanja in so primorani, da se postavijo na lastne noge. V ta namen se je osnoval vsesl. zdravniški, odbor ki se ga je na shodu izvolilo na predlog primarija dr. Gregoriča. Predsednikom Je bil izvoljen dr. Bleiweis, odborniki dr. Šlajmer, dr. Defranceschi in dr. Jankovič. Isti so prevzeli tudi zastopstvo na letošnjem slovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji. Nato je primarij dr. Defranceschi govoril o novem socijalnem zavarovanju, ki utegne po namenih socijalnega odseka v parlamentu občutno oškodovati zdravnike, ker hoče odsek vsprejeti določilo, da so zavezane zavarovati se vse osebe, ki imajo manj nego 3600 K letnih dohodkov, dočim zahtevajo zdravniki, da naj se ostane pri prvotnem vladnem predlogu, ki določa kakor najviši dohodek le 2400 K. V tem smislu je shod vsprejel resolucijo, ki se jo odpošlje na Dunaj socijalnemu odseku poslanske zbornice. Dr. Plečnikar je zatem predaval o težnjah in mislih sodnega izvedenca na sodniji. Nato je bilo prvo zborovanje zaključeno in so se zborovalci podali na komers v hotel „Union". Pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe s Srbijo. DUNAJ 16. Carinska in trgovinska konferenca se je 15. in 16. t.m. bavila z vprašanjem predpriprave za pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe s Srbijo ter je določila navodila, ki se jih ima poslati c. in kr. odposlanstvu v Beligrad, ki sta jih odobrili tudi obe vladi. Pogajanja, ki jih bo vodilo c in kr. odposlanstvo v Belemgradu, pričnejo po velikonočnih praznikih. Potrjen zakon. DUNAJ 16. „Wiener Zeitung" je objavila, da je cesar potrdil zakonski načrt, sklenjen od deželnega zbora goriškega glede deželne naklade na pivo do 31. decembra 1917. PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Naslednjega dne, — prišel sem ravno od skušnje „Zgubljene duše" — je potrkalo na moje duri. Mesto da bi zaklical „svobodno", sem stopil k vratom, da vidim, kdo želi z menoj govoriti. Pred menoj, na dolgem, ozkem koridoiju, je stala gospodinja. Njena, ob vsej ubožnosti čedna obleka je bila v neredu; da, celo na laseh je bilo opaziti, da se je poštama gospa danes le malo brigala za vse to. Njen izraz se mi je zdel razburjen, njeno vedenje hlastno. — Moja draga Tilka je bolna, — je dejala; — hotela sem vam povedati že včeraj, pa vas, žal, ves dan ni bilo na spregled. Bržkone se je prehladila ob odprtem oknu. Sedaj jej je že malo bolje, toda y Tajpi svetnik dr. baron Helfert. DUNAj 16. Danes predpoludne je v 90. letu starosti umrl nestor avstrijskih dr-žavnikov, zgodovinar, člen gospodske zbornice Josip Aleksander baron Helfert. Obisk črnogorskega kneza v Carigradu. CARIGRAD 16. V uradnih krogih smatrajo kakor gotovo, da obišče črnogorski knez sultana. Povodnji na Francoskem. PARIZ 16. Iz mnogih južnih krajev poročajo o povodnjih. Pri Toulonu se je zrušila hiša, pri čemer sta našle smrt dve osebi. Potovanje kralja Petra v Carigrad. SOLUN 16. Glasom nekega poročila od merodavne strani dospe srbski kralj Peter semkaj dne 7. aprila. Potovanje kralja Petra v Petrograd. BELIGRAD 16. Po programu določenem od ministerskega sveta ostane kralj Peter v Petrogradu pet dni od 22. do 27. t. m. in se potem poda v Moskvo, kjer o-stane dva dni. Potem se vrne kralj preko Oderberga in Budimpešte nazaj v Beligrad, odkoder pojde čez nekoliko dni preko Sofije v Carigrad. „Dnevni List" poroča, da obišče kralj Peter na svojem potovanju v Carigrad oficijelno carja Ferdinanda v Sofiji. Car vrne potem obisk v Belemgradu. Rusko posredovanje v Perziji? PETROGRAD 16. Iz Teherana poročajo, da odide en polk iz Petrograda v Teheran. Ta polk da se izkrca v Enseli, odkoder bo marširal v Teheran. Japonska bo anektirala Korejo. PETROGRAD 16. Glasom brzojavnih vesti iz Mukdena, bo Japonska v kratkem anektirala Korej'o. Japonski kabinet si je baje že zagotovil privoljenje vseh vlasti, izvzemši Amerike. Boj za splošno volilno pravico na Pruskem. BEROLIN 16. Sinoči so imeli tukaj socijalisti 48 shodov; enoglasno je bila vspre-jeta resolucija, ki se glasi, da v Prusiji ne bo miru, dokler ne bo vsprejeta splošna, e-naka, direktna in tajna volilna pravica za vse državljane obeh spolov, ki so dosegli 20. leto. Državni zbor. Vprašanje italijanskega vseučilišča. DUNAJ 16. Začetkom seje je trgovinski minister dr. Weiskirchner odgovoril na interpelacijo posl. Seitza in Pitacco glede aktiviranja trgovinskih pogodb na podlagi po-oblastilnega zakona. Avstrijska vlada je hotela in hoče, je rekel minister, tudi sedaj čim hitreje uporabiti dana jej pooblastila in minister je prepričan, da je treba storiti vse možno, da se pride v okom trajajočemu poslabšanju trgovinsko-političnih razmer, nastalih vsled rastoče konkurence in mnogo-stranskih povišanj carin. Vlada je storila tozadevne korake tudi pri ogrski vladi, da se čim prej aktivira avstroogrsko-romunska trgovinska pogodba in da se prično tozadevna pogajanja s Srbijo in Crnogoro glede sklepa nove trgovinske pogodbe. — Tudi naši gospodarski odnošaji z Francijo, Združenimi državami in Argentinijo zahtevajo pozornosti. Minister je pojasnil naše trgo-vinsko-politične odnoŠaje do teh držav in je konečno izjavil, da treba čim prej urediti odnošaje do inozemstva, ker vladajo neugodne konjunkture še v mnogih produkcij- ponoči jej je bilo zelo hudo. Hotela sem vas klicati, gospod Dara, v takem strahu sem bila. — Dve ženski sami, od teh pa še ena bolna, kako naj se pripravi zdravnika v hišo? Toda Tilka ni dovolila, da bi vas motila. Gospod Dara se ves dan ni prikazal blizu, je dejala, kako prihajamo sedaj do tega, da ga preplašimo iz spanja? Tudi danes zjutraj je zahtevala, da jej zagotovim, da vam ne povem ničesar o njeni bolezni. — Ako se gospod Dara, je zaklicala razdražljivo, sam od sebe ne zmeni za-me, tako ne želim in ne maram govoriti žnjim... Nato sem jej dejala, da vi vendar ne morete vedeti, če je ona bolna ; Tilka pa je menila: saj to je ravno! Ako ga ne veseli obiskavati, dokler me ima za veselo in zdravo, kako naj bi prišel potem do tega, da bi mi delal družbo, če ne morem spregovoriti nobene vesele besede ? Obiskovanje bolnikov je nekaka vrsta miloščine! Mama, rotfm te, nI sili ga k tej žrtvi !... Da, da, Tilka je ponosna; toda, kajneda gospod Dara, vi jej tega ne zameijajte? Vi skih granah, vsled česar se poojstruje učinek ] nepovoljnih izvoznih razmer. Potem je zbornica nadaljevala prvo čitanje vladne predloge o italijanski pravni fakulteti. Posl. prof. dr. W a 1 d n e r je kakor generalni govornik pro opisal zgodovino italijanske pravne fakultete v Inomostu, kije prenehala s tem, da italijanski profesorji že več let ne predavajo. Ali ta zgodovina kaže, da je nemožno zopet vzeti Italijanom to, kar so si priborili tekom pol stoletja. To bi bila največa krivica temu narodu. (Pritrjevanje.) Nemožno je pa tudi ustanoviti italijansko fakulteto ali vseučilišče v nemškem mestu. (Pohvala.) — Posl. dr. Miihlwert: Zato proč roko od Dunaja! Dr. Waldner je v imenu nemške narodne zveze protestiral in po izvajanjih krščansko-socijalnega govornika zamore to storiti tudi v imenu krščanskih socijalcev, da najodločneje protestira proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju. (Pritrjevanje na levici.) Mi moramo uporabiti vsa sredstva, preden se stori prvi korak do nacionaliziranja Dunaja, te edine velike nemške trdnjave v Avstriji. (Živahno pritrjevanje). Perspektiva naučnega ministra, ki je navedel kakor začasni sedež Dunaj, v daljni bodočnosti pa pokazal Trst je fantom. Italijanska univerza, ki bo enkrat na Dunaju ustanovljena, ne pride več od tukaj proč. Italijanska pravna fakulteta v Avstriji ima več težkoč, kakor katerasibodi druga visoka šola. Na tem vseučilišču si bosta morali podati roko italijanska in nemška znanost. Ona ne more bili italijanska, ampak le nemška visoka šola z italijanskim učnim jezikom, ker naš pravni red ni romanski, ampak nemški. Druga naloga italijanske pravne fakultete bo, da bo uvedla duševne stike z znatno znanstveno kulturo kralj. Italije. Posrečene poskuse, da se pokliče sem italijanske profesorje znanstvene veličine, se bo zamoglo obnoviti in fakulteto s tem popolniti. Iz tega duševnega sadov-nika se ne bo razširjal duh irredentizma, ampak duh kulturne vzajemnosti. (Odobravanje pri Italijanih.) Zato pozdravljam italijansko pravno fakulteto, a ne na Dunaju, ampak tam, kamor spada, namreč v Trstu. (Odobravanje pri Italijanih.) Naj bi bila bodoča pravna fakulteta v ponos italijanskega naroda in ne razočaranje. Generalni govornik kontra dr. R y b a r je izjavil, da stoje Jugoslovani italijanski kulturi zelo blizo. Italija je za njih druga mati in oni ljubijo in cenijo italijansko kulturo. Jugoslovani so vendar proti temu, da bi se dajalo vprašanju italijanskega vseučilišča kako prednost pred vprašanji drugih vseučilišč. To bi značilo priviligira-nje enega naroda, kar ni demokratično. Govornik je pojasnjeval, da so dani pogoji za slovensko vseučilišče. Če so mali narodi v Avstriji zaostali, to ni njih krivda, ampak krivda avstrijskih vlad. (Odobravanje pri Slovencih). V koliko so slovanska vseučilišča sposobna za razvoj, se razvidi iz razvoja ki ga je napravilo češko vseučilišče in danes se sme z mirno vestjo trditi, da se morejo postaviti češki juristi brez druzega na stran svojih nemških kolegov in da jih en Randa prekosi vseh. Za Jugosloslovane ima vlada vedno le obljube in včasih blagohotne izjave. Govornik konstatira z zadoščenjem, da se je izjavilo le del zastopnikov enega samega naroda (Vsenemci) kot principijelne nasprotnike ustanovljenju nenemških vseučilišč. Vsi drugi narodi so za popolno enakopravnost vseh narodov. Govornik črpa iz tega nado, da bodo dovoljene tucji opravičene zahteve njegovega naroda. stopite malo tja in pogledate, kako jej je, kajneda, gospod Dara! ? Toda, ne izdajte me, prosim! Tilka ne sme vedeti, da sem vas jaz povabila; sicer jo bo vaš poset jezil, mesto da bi jo razveselil. Sedaj je baš vstala za hipec ; zdravnik jej je dovolil. — Kaj pa je vaši hčerki? sem vprašal v strahu. — Kdo bi si zapomnil te učene dok-torjeve izraze, posebno če jih človek sliši v takem razburjenju, kakor jaz danes zjutraj, — je c l vrnila gospodinja. — Jaz vem samo, da je zdravnik zamišljeno zmajeval z glavo in da izgleda Tilka zelo utrujeno. Saj je sploh tako nežna in krhka stvarica, in ne spada v take ubožne razmere. Danes me plašijo posebno njene velike, žalostne oči. Poskušal sem, da bi nesrečno mater potolažil in sem šel takoj na to k Tilki. Počivala je, nemarno oblečena, na mali zofi, ki jo je umetno podaljšala z malim taburejem, na katerem je ležala ena njenih nožic, in je bila bleda, kakor mramora kip v lunini svetlobi... Njeni temni lasje so bili razpleteni in so služili deloma desnemu Iz taktičnih ozirov so on in njegova stranka prisiljeni nastopiti proti italijanski pravni fakulteti. Da je prišlo do tega, so krivi Italijani in vlada. Slovani v Primorju se morajo boriti proti upiranju italijanskih liberalcev, ki nočejo o kakem sporazumu s Slovani ničesar čuti. Slovenci naj bi glasovali za italijansko univerzo, mejtem, ko jim Italijani ne dovole niti ene slovenske ljudske šole. Ne gre se tu samo za 40 slovenskih Šolskih otrok, ki bi že imeli pravico zahtevati svoje šole,„ ampak gre se za 1200 otrok! (Čujte! Čujte! pri Slovencih). Slovenski otroci morajo hoditi iz velikega mesta skozi celo mesto v vaško šolo. Slovenci niso narodni šovenisti, temveč oni se le poslužujejo pravice po samoobrani. Tudi Slovenci se lahko ozrejo nazaj na skoro stoletno zgodovino svojega vseučilišča, ki je obstojalo za časa Napoleona v Ljubljani. Trditev, da Slovenci nimajo potrebnih učnih moči, ni resnična. Brez ozira na to, se postopa s slovenskimi dijaki na nemških vseučiliščih na način, da treba brezpogojno ustanoviti slovensko vseučilišče. Če se pravi, da zahteva Italija osnutje italijanske univerze, mogli bi priti tudi Jugoslovani na misel, da bi se obrnili na inozemstvo». — Da li bi bila s tem zadovoljna vlada, je dvomljivo. Le ako bodo Nemci priznali enakopravnost drugih narodov, bo mogoče priti do sporazuma. Jugoslovani hočejo živeti v Avstriji in ostati Avstrijanci, a nočejo postati Nemci. Vlada naj skrbi, da se bodo čutili kot enakopravne državljane. To bo za monarhijo na jugu bolja obramba, kakor gnile zveze, trdnjave in topovi. (Živahno odobravanje in ploskanje). Na to so sledili dejanski popravki. Posl. Pitacco je opazil, da se minister zunanjih zadev ni umešaval v to zadevo. Kar se tiče trditve o nepravičnosti Italijanov, so oni napram primorskim Slovanom mnogo pravičneji, kakor Hrvati v Dalmaciji napram Italijanom. (Odobravanje pri Italijanih). Posl. J a g e r. (Vsenemec) je izjavi?, da italijanska pravna fakulteta ne odgovarja zahtevam pravičnosti. Nadeja se, da se bo izjavila vsenemška zveza kakor en mož proti. Posl. S p i n č i ć je izjavil nasproti posl. Pitacco, da Primorje ni kaka italijanska pra-dežela in da zasledujejo Jugoslovani, ki so tam že od 8. stoletja, le politiko samoobrambe. Predloga je bila na to izročena proračunskemu odseku. Na to se je vzelo v razpravo zakon proti pijanosti. Po poročilu poročevalca dr. Stojana je bila razprava prekinjena in začelo se je razpravljati o nujnem predlogu posl. Po-doura in Burivala o železniški nesreči v Uhershem. Nujnost in meritum predloga sta bila sprejeta. — Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Škofa Nagla slovo. (Malo odgovora njemu in pouka — nam.) (Dalje.) Če pa je bilo uničeno Cirilovo in Metodovo delo v deželah, katerim je bilo v prvi vrsti in pred vsem namenjeno, ni rečeno, da je bilo tudi sploh in za vedno uničeno. Pri našem vprašanju nas ne zanima zdaj tisti velikanski pomen, ki ga je s časom komolcu in roki, na katero se je opirala glavica, kakor mehka, valovita blazina... Ko sem vstopil, se je nasmehnila tako radostno, njene oči so se tako razžarile in njeni snežnobeli zobje so tako zablesteli, da mi je bilo hudo do sramote. Odkje in kako sem si pridobil naklonjenost tega naravnega otroka? Gospodinja gospa Rupnik je odšla, da doprinese, kar je bila zamudila pri gospodinjstvu ; prosila me je, naj jo pokličem, če bi jo potrebovala Tilka. Ostal sem sam s Tilko... Široko, nizko okno podstrešne sobice je bilo do pol odprto. Svetlo in radostno je sijal beli dan notri; tako svetlo in veselo, kakor je donela pesem malega kanarčka, kateremu je zunaj s strehe zmedeno odgovarjal Tilkin ljubljenec, Tilkin vrabček. Kakor tudi sta bili živalici v svojem bistvu raznoliki, lepote solnčnega dneva sta se vendar veselila oba ptička jednako. Bal sem se, da bi bolehni Tilki le preglasno petje kanarčka postalo neprijetno in sem hotel kletko odstraniti, toda Tilki to ni bilo prav in ni dovolila. (Pride še.) Stran II. „EDINOST" St. 76. V Trstu, 17. marca 1910 dobilo književno in cerkveno prizadevanje solunskih blagovc tnikov za vse kulturno življenje velike večine slovanskega sveta. Mi se moramo marveč spet spomniti dejstva, ki smo ga skoraj zabeležili, da je namreč že za Metodovega življenja prodirala cerkvena knjiga slovanska in ž njo slovanski obredni jezik, tudi doli proti Jadranskemu moiju, v hrvatsko Primoije in staroslavno Dalmacijo. Kakor pa so imeli opraviti Slovenci in Čeho-Slovani na zapadni meji slovanskega sveta z Nemci, tako so imeli tu na jugu Hrvatje posla z ostanki pristnih ali le po-latinjenih Rimljanov, ki so bili večinoma pribežali pred prodirajočimi Jugoslovani na morsko obal in na otoke Jadranskega morja, kjer so si zgradili nekoliko trdnih gnezd, tO je manjših ali večjih utrjenih selišč, ki so potem postala žarišča in središča latinske kulture, ki je skušala vplivati na neizrabljeno moč novih došlecev, slovanskih barbarov, in na ta način osigurati svojo eksistenco in povečati lastno silo. Seveda ni bilo to stremljenje narekovano od kakega idealnega navdušenja za staro civilizacijo ali za plemeniti Kristov nauk, ki so ga kmalu jeli širiti ti kulturonosci med slovanskimi sosedi, marveč je izviralo vse to iz čisto navadnega egoizma. Hoteli so dobiti zlasti vpliva na organizacije, ki so se začele kazati tudi v okviru novega slovanskega prebivalstva, bodisi politične, bodisi cerkvene. Bistvena razlika med Nemci na zapadu ii* temi Latini na jugu pa je bila ta, da <■» ti vsled svoje manjše etnične sile niso m ^li postati nikdar nevarni narodni eksistenci neprimerno številnejših in telesno zdravih Slovanov, kakor so bili Nemci, pred kojih navalom je neveijetno hitro ginila slovanska gruda, potapljajoč se v nemškem morju. Ali nekaj so vendar le dosegli tudi Latini s svojo staro omiko in diplomatično izkušenostjo: kmalu so dobili odločilen vpliv na usodo naroda, polastivši se vodilnih oseb med slovanskim svetom. In tako se je zgodilo, da niso imeli niti hrvatski bani in kralji deleža na novi narodni kulturni sili, ki bi bila vtegnila vsaj v neki meri držati ravnovesje latinskemu vplivu, ki je bil kolikor toliko škodljiv razvoju narodne prosvete. Tako je tudi prišlo, a da je bila glagolski književnosti brž od prvih začetkov vsojena vloga zanemarjene in preganjane pastorke, ki je našla zavetje edino le med ljudstvom na deželi in večinoma strani od večjih kulurnih središč. To pa je postalo s časom čimdalje huje, kajti v začetku desetega stoletja, torej niti ne 40 let po Metodovi smrti, se je vendar še našel škof, ki je javno na cerkvenem zboru branil glagolico in slovanski obred, ter dosegel s svojim protestom tudi nekov vspeh. To in še neko drugo dejstvo, ki ga bomo omenili, pa nam priča, da se je bila tedaj ta slovanska rastlina že močno vkoreninila in razširila med hrvatskim narodom. Koncem devetega stoletja, torej okoli ali kmalu po Metodovi smrti, se je bila namreč vstanovila med dalmatinskimi Hrvati nova škofija v Ninu, ki je imela, kakor kaže, že od začetka strogo slovansko-naroden značaj. Ni izključeno, da so sem pribežali tudi kateri iz Panonije in Moravske izgnani Metodovi učenci. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je v začetku desetega stoletja, ko se je vnel boj za vlado nad cerkvijo med Hrvati, češ, ali bodi latinska ali narodna, stal ninski škof Dobre (torej narodno ime) na čelu narodne stranke, ki je bila seveda v veliki manjšini napram višji duhovščini latinskega pokoljenja in mišljenja. Ta boj se je imel odločiti na provincijalni sinodi dalmatinski v Spljetu 1. 924. Kakor pred desetletji nemško-bavarski nasprotniki slovanskega obrednega jezika, tako so skušali sedaj tudi dalmatinsko-latinski škofje pridobiti na svojo stran papeža, kar se jim je seveda tudi posrečilo. Papež Ivan X. je namreč pisal pred zborovanjem hrvatskemu kralju Tomislavu, za-humskemu banu Mihaelu, spljetskemu metropolitu Ivanu ter podložnim mu škofom, županom, svečenikom in vsemu hrvatskemu^ narodu, opominjajoč jih, da se ne spodobi* tako zvestim, sinovom katoliške cerkve, kakor so oni, prinašati bogu žrtve v barbarskem slovanskem jeziku. (Torej — naši nasprotniki niso bili proti nam nikdar kavalirski, pač pa vedno in dosledno — krivični. Na eni strani hvala o tako zvestih sinovih, na drugi — barbarski slovanski jezik!) Seveda je spljet-ski cerkveni zbor storil potrebne sklepe, kojih deseto poglavje, govoreče o rabi slovanskega jezika, ima sledečo vsebino : Noben škof ne sme v cerkvi rabiti slovanskega jezika, ne sme podeljevati redov onim, ki so zmožni samo slovanskega jezika. Posluževati se ga smejo le kleriki nižjih redov in mnihi. Noben škof naj ne pusti čitati svete maše v slovanskem jeziku, razun če je pomanjkanje latinskih duhovnikov, in še tedaj je treba posebnega papeževega dovoljenja. — Proti tem sklepom je imenovani ninski škof Dobre protestoval. In res, papež Ivan X., ki je prej sam pisal v smislu navedenih sklepov, ni potrdil desetega članka, ker je izvedel, kako silno je ta vkrep razburil hrvatsko ljudstvo. Tudi njegov naslednik papež Leon VI. ki je leta 928. potrdil vse ostali članke, desetega ni potrdil, očitno znamenje, da nevolja hrvatskega naroda ni bila samo hipna ! Če pomislimo, da manjka samo Še 14 let do tedaj, ko bi mogli obhajati 1000-letnico tega prvega junaškega boja Hrvatov za ohranitev mlade narodne prosvete, in vidimo, da je narod pred tisoči leti prav tako enodušno vstal proti svojim škodljivcem ter pri tem tudi vstrajal, in da so mu pri tem stali na strani tudi zvesti narodni duhovni pastirji, se bomo pač začudili, da gre zgodovinsko življenje narodov zmeraj po istih potih: iste ovire, enak odpor! Kakor pred tisoč leti, tako tudi dandanes! Leta po prvem spljetskem cerkvenem zboru so tekla, a nasprotje in boj ni ponehal, ampak se je poostroval in sicer na čim dalje večjo Škodo glagolice in slovanskega obreda. Leta 1059. pa se je sestal nov cerkveni zbor zopet v Spljetu, kateremu je prisostvoval hrvatski kralj Peter I. Krešimir sam. Na tem zboru so se sprejeli vsi sklepi prejšnje spljetske sinode, desetega članka ne izvzemši, ki se je celo poostril in veleval: Nihče naj se ne drzne javno drugače moliti kot latinski ali grški, sicer naj se najstrožje kaznuje; Hrvatje pa če se ne nauče latinski, naj ne prejmo redov. Torej zdaj niti nižjih redov ne brez latinščine! Zdaj pa tudi ni nikakega škofa Dobreta, da bi — protestoval. Mogočni kralj sam se ni čutil prizadetega in ni imel ničesar ugovarjati. Narod pa se je spet razburil; slišimo celo o odločnem odporu in o nekakem odposlanstvu, ki je šlo v Rim branit narodne pravice, kar pa ni nič izdalo. Papež Aleksander II. je potrdil vse sklepe tega zbora. _ (Pride še.) Dnevne novice. Pogreb pok. pesnika Antona Medveda je bil veličasten. Ob 1. uri pop. so pesnika pripeljali v Ljubljano. Sprevoda skozi mesto se je udeležilo mnogo narodnega občinstva, zastopniki literarnih organizacij in mladina. Pevski društvi „Ljubljanski Zvon" in „Slavec" sta zapeli več žiostink. Mrtvega pesnika so na to odpeljali v Kamnik. Splošno se je opažalo da se je udeležilo pogreba zelo malo duhovščine, izlasti pesnikovih sošolcev. Pokojni pesnik Medved je napravil ustmeno oporoko, v kateri je postavil za svojo glavno dedinjo, svojo sestro Heleno. Kakor se govori, je pesnik ostavil tudi znatno literarno zapuščino, ki je shranjena na varnem mestu. Pokojnik je bil svak dr. Konrada Janežiča, odvetnika v Voloskem. Grof Oton Harrach poslal je včeraj županu Hribaiju 2000 kron za ljub. mestne uboge. Angleški kralj Eduard je poslal turškemu sultanu ročno pismo, v katerem se izraža o obiskih balkanskih vladarjev, kralja Petra in carja Ferdinanda, v Carigradu. Pismo izroči sultanu poveljnik angleške sredozemske flote, admiral Curzon-Howe. Angleška zbornica razpravlja sedaj proračun za vojno mornarico, ki znaša 960 milijonov kron. Vladi se je že posrečilo zagotoviti si vsprejetje proračuna. Vzlic temu so razmere med Nemčijo in Anglijo „ naj pri-srčneje." Sokrivec Lucchenija. V Cincinatiju v Ameriki je bil aretovan švicarski anarhist Kristijan Keppeler. Priznal je, da je on organiziral umor pokojne cesarice Elizabete. Povedal je sledeče: „Na dan atentata na cesarico Elizabeto sem se nahajal dva metra proč od obrežja ženevskega jezera, ko je moj tovariš Luccheni umoril cesarico. Luc-cheni je bil samo izvršitelj od mene napravljenega načrta. Tudi za atentat na španj-skega kralja Alfonza na dan njegove poroke sem vedel že v naprej. Vedel sem, da bo iz nekega okna vržena na kralja bomba, ovita v cvetlice. Iz Madrida sem na to odpotoval v Barcelono, od tu v Hamburg.44 Avstrijska vlada prekliče naredbo, s katero je bil srbskim listom iz kraljevine odvzet poštni debit. Demonstracije v Dubrovniku. V soboto se je imel vršiti prvi javni telovadni nastop srbskega društva „Dušan Silni.* Na slavnost so povabili razen hrvatskih društev tudi italijansko društvo „Forza e Coraggio", kar je vzbudilo pri Hrvatih veliko ogorčenje, ker je to društvo znano radi svojega proti hrvatskega mišljenja. Tudi velik del srbskega prebivalstva se ni strinjal s tem korakom društva „Dušan Silni" in predsednik srbske godbe je celo odrekel sodelovanje, ako se ne prekliče vabila italijanskemu društvu. Odbor društva „Dušan Silni" se je sprva temu udal, a pozneje se je zadovoljit s tem, da je naprosil Italijane, naj ne pridejo v telovadni obleki. Hrvatje niso bili s tem zadovoljni in so odrekli vsa'-o udeležbo. Razburjenost proti Srbom je rastla bolj in bolj, tako, da je smatrala oblast za potrebno, prepovedati srbskim telovadcem vsak korporativni obhod po mestu. Na ulicah se je zbrala vzlic temu velika množica ljudij, ki je z raznimi vskliki demonstrirala proti Srbom in Italijanom. Poslopje, kjer se je vršila telovadba, je varovalo orožništvo. Aretovano je bilo več demonstrantov. Afera likvidatorja Dueza. V Parizu imajo zopet „afero". Poročali smo že o likvidatorju Duezu, ki je pri likvidiranju cerkvenih posestev osleparil državo za pet milijonov frankov. Ves denar je porabil z damami iz polusveta. Policija, ki je izvršila v njihovih stanovanjih preiskave, je našla dragocenosti, izhajajočih od Dueza. Razun tega je ta goljuf zapravil silnega denarja na borzi. Sodeloval je tudi pri raznih podjetjih in si vzdrževal sijajen Caffee-chantant. Pri njegovem „delu" sta mu pomagala tudi likvidatorja: Menagea in Leconturier. Bili so v zvezi z raznimi odvetniki, ki so pri tem vlekli mastne dobičke. Preiskovalni sodnik je zaplenil mnogo spisov kompromitujočih do 150 politikov. Vsa Francoska je pod utisom te kolosalne afere. £ Pogreb ustreljenih demonstrantov v Ruščuku. Včeraj je bil v RuŠčuku pogreb onih 20 oseb, ki so bile ustreljene o priliki nedeljskih demonstracij. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Za red in mir je skrbel poseben meščanski odbor, ker vlada med ljudstvom velikansko razbuijenje proti vojaštvu. Pogreb, ki ga je vodil sam metropolit, se je izvršil popolnoma mirno. Časopisi krivijo častnike, da so dali prehitro ukaz za streljanje. Opozicija izrablja ta slučaj za agitacijo proti vladi in sklicuje po celi deželi protestne shode. Trgovci z vinom proti predlogu o reformi davka na vino. Avstrijski trgovci z vinom so sklenili resolucijo proti predlogi o davku na vino in da bodo tozadevno podpirali vinogradnike. Nadalje so sklenili ustanoviti državno zvezo avstrijskih trgovcev z vinom. _ Domače vesti. Gg. odborniki in namestniki političnega društva „Edinost" imajo odborovo sejo jutri v petek, dne 18. t. m. ob 3. uri pop. v „Slavjanski Čitalnici". Predsedništvo. Mestni svet bo imel svojo sejo danes četrtek dne 17. marca t. t. ob 7. uri zvečer. Novi predsednik statistične centralne komisije. Cesar je imenoval predsednikom statistične centralne komisije, tajnega svetnika, sekcijskega načelnika v finančnem ministerstvu dr. Roberta Mayer. Saksonski kralj Friderik August je odpotoval včeraj zjutraj v Draždane. V hotelu de la Ville so se pred odhodom zbrali namestnik princ Hohenlohe, pol. ravnatelj Ma-nussi, GM Kirchbach, kontreadmiral vit. Kohen in drugi. Kralj se je potem z imenovanimi peš podal na kolodvor državne železnice, kjer se je poslovil ter izrazil svoje popolno zadovoljstvo o svojem bivanju v Trstu. Ob 7.48 je brzovlak ostavil kolodvor. Ricmanjska afera. Včeraj smo javili, da se na sv. Jožefa dan v Ricmanjih zopet prične služba božja. — Mnogo jih je še, ki se nikakor ne morejo otresti skepticizma ter ne verujejo, da bi bila s tem ta mučna afera v resnici definitivno rešena. Naše mnenje pa je, da bo to največ odvisno od okolnosti, bodo-li merodavni cerkveni krogi in posvetne oblasti znale izvajati primerne konsekvence iz žalostnih izskušenj, ki so jih doživele v Ricmanjih ?! Uvidevajo-li, kolika zmota je bila, ker so hoteli s političnimi komisaiji in orožniškimi bodali reševati spor, ki se je dotikal najnežnejih strun človeške duše — ker so hoteli le z grožnjo in silo doseči, kar se doseza le z dobrohotnostjo in ljubeznijo?! In ker smo mi vedno in vedno opo-zarjali na zgrešenost tega postopanja, smo bili zaščitniki ricmanjskih razbojnikov, hujskači, sovražniki katoliške cerkve, razkolniki in bogve kaj še vse hudega. Ali pustimo rekriminacije in zaključimo z željo, da bi merodavni faktoiji ne pozabili, da se take afere, kakoršnja je bila v Ricmanjih, včasih tudi rade ponavljajo, ako bi se hotelo — bodi že v kateri-koli obliki, ali pod katerekoli pretvezo — ponavljati prejšnje zmote. Gospoda na ordinarijatu naj gledajo, kaj delajo! Simptomatično je, da se je najnovejše glasilce g. Couthina (p. dom. Kutin) spra-zilo nad naša trgovca v manufakturami, Križ-mančiča & Bresčaka, ul. Nuova štev. 37. Poslušajte, kaj jima očita: dva revna manufakturna pomočnika, rojena Čiča — sta odprla manufakturno trgovino pod slovansko firmo ! Denar jima je preskrbel slovenski denarni zavod, ki pa je dolžnikoma stavil med drugim pogoj, da se u imenovani trgovini ne sme govoriti laški ! ! ! Gospod Couthine (ali pa oni, ki je imenovanima trgovcema provzročil škode nad 4000 kron?! pravi, da so v Križmančič-Brešča-kovi trgovini nameščeni sami ljudje, ki govore neki nepoznani jezik! Kar je res, je res, a kar pišejo ti norci, smrdi že od daleč po kakem neumnem maščevanju kakega zlobnega konkurenta. Da ! Vsi so Slovenci gospodarji in uslužbenci, a trditev, da nočejo govoriti laški, je lopovščina! Slovenci! Slovani ! Zapomnite si onega (gotovo ga ugane vsakdo), ki na tak nesramen način napada vrla naša trgovca — v nadi, da ju ubije in da bo tako On nadaljeval dobre kšefte na račun ščavov! Naša dolžnost je, da vsi podpiramo naša mlada manufakturna trgovca Križmančič—Breščaka, ki imata, (kakor rečeno) svojo veliko in dobro založeno trgovino v ul Nuova štev. 37.] To bo najizdatnejši odgovor na lahon-ske nesramnosti. Predavanje o Masaryku. „Ljud. oder" javlja: U petek dne 18. t. m.bo predaval v delavskem domu, ul. Boschetto 5. II. nad., dr. Anton Dermota o Masaryku in njegovi praktični filozofiji. Začetek predavanja ob 8. uri zvečer. Spisovateljem slovenskih učnih knjig na znanje. Da se prepreči nepotrebna konkurenca pri spisovanju slovenskih učnih knjig, je deželni odbor kranjski sklenil, da bo odslej podpiral samo izdajo tistih učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spisovanje takoj, ko so prevzeli delo, deželnemu odboru. Razpisana mesta poštnih praktikan-tov. V območju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je zasesti 22 mest adjutiranih poštnih vežbenikov. Adjutum 600 K. Prošnje je vložiti tekom 14 dnij na o-menjenem ravnateljstvu. Stenografski tečaj. Prvi tečaj je končan in se prične drugi. Obenem se pa za one, ki bi se radi začeli od začetka učiti otvori zopet orvi oddelek. Začetek v četrtek ob 8 uri na Acque-dottu 22. III. nadst. I. ljudski koncert N. D. O. prične v nedeljo ob 8. in ne kakor je navedeno v lepakih, ob 7. uri zvečer. — Sedeži in vstopnice so v razprodaji pri vratarici „Narod, doma". Z ozirom na I. ljudski koncert N. D. O. priobčimo v jutršnji številki razven programa tudi nekaj pripomb glede skladateljev in skladeb, ki se bodo izvajale. Ustanovljenje brzojavne službe s telefonskim obratom v Zametu. Dne 15. marca 1910 se je uvedla na c. kr. poštnem uradu v Zametu polit, okraj Volosko brzojavna služba s telefoničnim o-bratom in z omejenim dnevnim službenim časom. Nov fijakarski tarif za Trst stopi v veljavo prihodnjo soboto, dne 19. t. m. Po tem tarifu znaša najmanja odškodnina za eno vožnjo v mestu eno krono. Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi vse cenjene člene in prijatelje na društveni izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 20. marca na T e r s t e 1. Odhod iz Trsta z vlakom južne železnice ob 7*55 uri zjutraj do Nabrežine. Potem peš preko Gorjanskega, Lipe na Terstel. Povrat črez Komen v Štanjel in od tam proti večeru z vlakom v Trst. Terstel je obsežen razgleden vrh po vinorodni vipavski dolini, planinah itd. Prijave vsprejema (ustmeno ali pismeno) g. Nicef. Stepančič, via Comerciale št. 5. Na ta krasen izlet vabi k obilni udeležbi Odbor trž. podr. S. P. D. Na dan sv. Jožefa 19. t. m. bomo imeli v naši gledališčni dvorani v „Nar. domu" zopet izreden večer. Št. Jakobška „Čitalnica" ponovi na splošno zahtevanje v tretjič opereto „Mamzelle Nitouche" ki je pri obeh prejšnih predstavah napolnila gledališče. Sodeč po splošnem zanimanju za to predstavo bo tudi v soboto velik naval ; zato priporočamo/ naj si, kdor more preje preskrbi sedeže, lože in vstopnice, ki so v predprodaji pri vratarici „Nar. doma". Za organizirane delavce pri N. D. O. Tržaška mala kronika. Radi suma na tatvini. Vsled ovadbe Marije Pirsič, stanujoče v ul. Olmo št. 8, je bil predvčerajšnjem zvečer aretiran njen podnajemnik Martin Zorman, 20-leten voznik iz Postojne, češ da ji je vkradel znesek 70 kron. Maščevanje ? Vsled ovadbe vratarja Hotela Wien je bila včeraj aretirana nezaposlena dekla Fanny Lipolt, stara 17 let, iz Vrem. Obdolžil jo je, da ga je okradla za znesek 6 K. Lipoltova je pa izjavila, da je v zadnjem času večkrat v spremstvu(!) prenočila v onem hotelu in da jo je vratar krivično obdolžil, ker mu se ni hotela udati. Dober odjemalec. — Predvčerajšnjem zvečer se je nezaposleni Viktorij Posar, star 39 let iz Trsta, podal v gostilno na trgu Ponterosso št. 5, in ko se je za K 5 84 najedel in napil, je proglasil svojo insolvenco. Bil je aretiran. Na policiji je izjavil, da je nameraval tako delati povsod in, če bi v Trstu ne šlo več, pa bi šel v Gorico. Loterijske števile, izžrebane dne 16. marca * Praga 47 14 89 20 32 Lvov 32 67 31 41 50 Koledar in vreme. — Danes: Patricij škof. — Jutri: Mati božja sedem žalosti. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f-15° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: SemtertjaJ oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Naše gledališče. V p e t e k 18. t. m. ob 8. uri bo repriza igrokaza „SAMSKA DOMAČIJA«. V nedeljo 20. t. m. bo osobje našega gledališča s to igro gostovalo v Ajdovščini; v soboto 19. t. m. pa vprizori Stoko vo burko „Moč uniforme" v Lokvi pri Divači. _ Tržaška gledališča. POL1TEAMA ROSSETTI. Danes Shakespearova drama „Hamlet" z Zucconi-jem v naslovni vlogi. V Trstu, 17. marca 1910. „EDINOST" št. 76. Stran HI Društvene vesti. ČITALNICA PRI SV. JAKOBU ima nocoj ob 8. uri glavno vajo za „Mam-zelle Nitouchs" v društvenih prostorih skupno z orkestrom. Vsi sodelujoči člani naj pridejo točno- Odbor. Pevsko društvo Adrija v Barkov-Ijah priredi v nedeljo 3 aprila t. 1. (Bela nedelja) v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah veselico z bogatim in zanimivim vsporedom. „Tržaško podporno in bralno društvo" uljudno vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k jako važni društveni seji, ki bo danes v četrtek 17. t. m. ob navadni uri zvečer. Zveza jugoslov. železničarjev. Od-borova seja se vrši danes četrtek dne 17. t. m. ob 7 in pol uri 2 zvečer. Predsednik. „Soc. odsek učit. dr. za Trst in o-kol. ima v četrtek, dne 17. t. m. točno ob 5 uri svoj redni sestanek. K, obilni udeležbi vabi se uljudno tudi druge interesovane to-varišice in tovariše !" „Trgovsko izob. društvo" v Trstu priredi v nedeljo dne 3. aprila svoj prvi „Vijolični večer." Več o tem pozneje. Vese-lični odsek. Pogrebno društvo pri sv. Jakobu bo imelo v ponedeljek, dne 21. t. m. v prostorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu svojo redno mesečno sejo. Naprošeni so vsi gg. odborniki, da se je udeležijo. Vspreje-malo se bo — kakor navadno — nove ude. Ker je to društvo za delavski stan zelo potrebno in se je že v teh petih letih svojega obstanka mnogemu pomagalo iz velike zadrege, priporočati je vsem zavednim družinskim očetom, da se vpišejo v to društvo. Vstopnina iznaša le 2 kroni, mesečnina pa 1 krono. Kdor redno plačuje, ima po preteku 3 mesecev pravico do podpore,, ako se mu je v družini prigodila nesreča. Če pa 2 meseca zamudi s plačevanjem, izgubi to pravico. Ravno zato opozarjamo posebno vse člene, naj redno plačujejo členarino. Predsednik. lahalni odsek „Sokola" ima danes ob 8. uri sejo v restavraciji „Balkan". _ Načelnik. Nar. del. organizacija. Vsi v nedeljo na ljudski koncert N. D. O. v „Nar. dom". Izobraževalni odsek N. D. O ima sejo v petek večer ob 7 uri v društvenih prostorih. Odborniki se prosijo, da se seje go-jovo udeleže! DAROVL V odgovor „Slovencu" so nabrali na občnem zboru društva „Samo„ v Bertokih kron 6'12. — O priliki krsta male Marice Zidarič nabral g. Kosmnica v Šempolaju kron 6*40. Denar hrani uprava. — Zgražajoči se na nesramne napade „Slovenca" proti naši mili dr. C. in M. daruje omizje, zbrano v gostilni pri „Francu" v ul. Geppa 5 K 46 stot. in sicer: N. N. 1 K, Ant. Jerkič, fot. 50 stot. in drugi Ciril-metodarji 3 K 96 stot. z geslom : „Za Cirila in Metoda, brata našega roda". Denar hrani podružnični blagajnik pri sv. Jakobu. — V protest proti škandalozni pisavi „Slovenca" na škodo naše prekoristne CMD. nabral je g. „Franc" iz ul. Geppa v gostilni „Ai due raspi" v ul. Istituto med Cirilmetodarji za sv. Jakobsko podružnico 6 K in 4 stot. Darovali so: Franc Kette, fin. nad., Ipavec 2 K. Mijo Židak, Evgen Erjavec, „Franc" po 1 K, Jos. Stanič 50 stot. in ostali 54 stot. z geslom: „Mi ustajamo in vas je strah". Denar hiani podružnični blagajnik. — Družbi sv. C. in M. so nabrali Krepeljci na občnem zboru svojega bralnega društva 6. t. m. 7 K 50 stot. — Dragotin Ivanovič je poslal iz Brezovice 5 K 60 st., katere so nabrali v Brezovici in Herpeljah zavedni rodoljubi v protest proti „Slovencu". Srčna hvala! _ — O priliki protestnega shoda Ciril-Metodarjev v Ljubljani dne 13. t. m. nabral fotograf Jerkič v gostilni g. Furlanija ulica Geppa med gosti K 1*60 ter dodal 2 K z geslom: Dokler duh v nas živi, ostanemo Ciril-Metodaiji; ne grom, ne peklo nas ne straši ker čisti so nameni naši. A podlež, izdajica je ki stavit nam zapreke če. Denar hrani uprava Edinosti. — Na nedeljski predstavi pri sv. Ivanu v korist družbi sv. C. in M. so preplačali, ozir. darovali sledeči gg.: Po 1 K star fant iz Dutovelj, star fant iz Rihemberka, Ličen, Vovk, Negode A., Mikeluc S.; po 80 stot: vdova Persič, A. Bak ; po 70 stot.: M. Negode; po 60 st.: Ž vab Anton, Fonda J.; po 40 stot.: Valič, E. Vatovec, Buchler, Ziberna, Mikeluc S. M.; po 20 st:. Sabadin, N. N., Marc M., Mijot, Pelicon. Skupaj K 12*50. Čistega dohodka je ostalo K 105*28 kateri denar se je takoj poslal s položnico v Ljubljano se sledečim dopisom: „Mesto brzojavnega pozdrava na shod, pošiljajo svetoivanski rodoljubi diletanti K 105*28 kakor dohodek včerajšnje dram. predstave in to kakor prvi obrok za obrambeni sklad pod naslovom : Svetoivanski rodoljubi-diletanti Sv. Ivan „Narodni dom". _ Vesti iz Goriške. Osobje slov. gledališča v Trstu bo gostovalo v soboto 19. t. m. v Lokvi pri Divači s Štokovo burko: „Moč uniforme" v nedeljo 20. t. m. pa z igrokazom „Samska domačija" v Ajdovščini. Iz Krepelj. Tukajšnje vinogradsko in sadjarsko društvo je imelo dne 16. t. m. svoj redni občni zbor. Zborovanje se je vršilo v društvenem prostoru. Zbor je potrdil račune za leto 1909. Dohodkov je bilo 1733 K 81 stot., stroškov pa 1680 K 36 st. V odbor so bili izvoljeni zopet vsi stari odborniki. Po zborovanju je naš vrli vodidelj šole Fran Vendramin navduševal zborovalce z lepim govorom, v katerem je opisoval dosedanje delovanje društva ter se spominjal tudi pokojnega dobrotnika naroda slovenskega Karla Kotnika, na kar smo nabrali za družbo K 7*50. Prilično omenjamo, da bo imelo vsled dovoljenja odbora našega društva v društvenem poslopju tudi „Gospodarsko društvo" svoj urad. To društvo je v mesecu febr. končalo z uvažanjem umetnih gnojil. V tej zimi je došlo 7 vagonov kajnita; to je malo nasprot 5 vagonom Tomasove žlindre. Za drugo leto se nasvetuje, naj vsakdo naroči vsakega'gnojila po polovico. Le potem bo imel dobre vspehe. Onim, ki trosijo le To-masovo žlindro, bodi povedano, da z eno stranskim gnojilom ne bodo imeli zaželje-nega vspeha. Društvo dovaža svojim členom tudi druge potrebščine, med temi tudi kmetijske stroje. Od meseca novembra 1909 do konca febr. t. 1. je došlo na društvo blaga 11 vagonov. V kratkem dospeta še dva vagona rži in koruze. Gospodarstvo društvo v Krepljah vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 19. t. m. Začetek točno ob 4. uri pop. Dnevni red : potijenje tek. računa in slučajnosti. Ven na plan! Iz Plavi: Tako se razlega dan na dan po Gorici. Ali, žali bog, malo kdo se odzivlja temu vabilu in hiti po dolgi zimi v krasno naravo. Mnogi pa, raje nego bi šli ven, čepe v zaduhlih kavarnah, kjer se dolgočasijo s tarokom ali s časopisi. Goričani! Glejte Tr-žačane, kako ti hitijo v svobodnih dneh v okolico in tudi v oddaljene kraje. Tudi na-jubožnejši delavec z družinico si želi ven na zrak. Kaj pa Goričani? Pred leti je že skušalo, planinsko društvo, prirejati izlete; ali ni se mu posrečilo, ker udeleženci so bili navadno kaki štirje. Letos pa hočejo rešiti to uganko nekatera društva v okolici s tem, da bodo prirejala razne zabave. Prva takšna zabava se bo. vršila na belo nedeljo v Pla-veh, kjer bodo igrali narodno igro „Zaklad". Goričani! Ne zamudite te prilike in posečajte ljudske veselice ! Iz Kanala. Krstna botrica g.ca Rezika Živic iz Skopega je nabrala dne 14 marca znesek K 17*80 kakor skupilo bodičivjevega šopka, posvečenega „Cirilmetodariji", v veselem sorodniškem omizju o priliki krsta Dušan-Metoda, sinčka g. Cirila Ivančiča, c. k. davčnega azistenta v Kanalu. Znesek je izročen podružnici v Kanalu. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici je imelo dne 13. t. m. svoj prvi redni občni zbor pri precejšni udeležbi. Gospod tajnik je poročal, da je imelo društvo do prvega občnega zbora 2 dirki in 3 zabavne večere. Reditelj je poročal, da je društvo napravilo 15 izletov. Blagajnik je poročal, da je bilo dohotkov K 588*59 izdatkov K 560*43. Čisti preostanek K 28*16 ter, da ima društvo skupno imetje v inventarju K 341*40, sprejeti ima na članarini K 194*40, na podpornih udih K 36. — Skupno imetje društva Danica znaša K 599*96. Na to se je vršila volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen z vsklikom dosedanji predsednik Fran Batjel iz Gorice. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje: V. Valič iz Gorice, A. Schivitz iz Gorice, I. Nanut iz Gorice, K. Kulot iz Gorice, A. SlamiČ iz Podgore, F. Lipuš iz Mirna, L. Toroš iz Gorice. Pregle-dovalci računov: A. Černigoj ml. iz Gorice, J. Molar iz Gorice. Po občnem zboru se je napravilo izlet v Podgoro. Društvo namerava prirediti meseca junija veliko cestno dirko združeno z ljudsko veselico. Nadškofijski ordinarijat v Gorici in slovenSčina. Iz Gorice nam pišejo: Takozvani „Mont", to je škofova hranilnica in ž njo združena zastavljalnica je uredovala do nedavno v slovenskem in italijanskem jeziku. V teh jezikih je tudi dopisovala z oblastnijamL V zadnjem času pa so se razmere naenkrat predrugačile. „Mont" je namreč začel dopisovati z oblastnijami v nemškem jeziku! Dvomimo, da bi bil to odredil ravnatelj g. Jakončič Motenja prehrane otrok nastajao po-največ samo tam, kjer se ne rabi primerno živilo. Tu pomaga iz zadrege „KUFEKE"; je to edino pravilno živilo za zdrave otroke in tudi take, ki ob slabi oziroma nezadostni prehrani zaostajajo v razvitku ali imajo rachitis. Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. Ivan Rticker, Trst ul. S. flnlonio 10 I- Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za potnike, turiste in planince V lastni tovarni se rzdelujejo kovAeki, klcbačnlce, platnena, nmetnt izdelana pokrivala za kovčeke ler se Izvršujejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE. ^ TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. ^Jjj \MHDIEH} AlleinechferBalsan JLTfiicrryuPrtgfafe Mi Lekarn A. Chierry balzam ===== (postavno obvarovan) ===== Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu pribavljanju, kašlju, pljučnim in prsnim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5. Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka K 3 60. NV slovlja se na lekarno: A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU : Pabi » v vaeh »etarnah Odlikovana pekarna in slaščičarna z ziato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razsturi v Londonu 1909 Hcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 0CSčTnX:3d~ trikrat na dan syzz krah. l'rodajalnira ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškitl posebno za čaj; ima razne fina vina in likerja v buteljkah iti fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakorratae torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajfinej&o moko iz najboljilh mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se /:a obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skark. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega Pohištva Spalne in jedilne sobe na isbers, Najnovejši vzorci. Trst, Via riei Rettori št. 1 Telefon St 71 Romano IV. Okrajna Posojilnica v Komnu regist. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 31. marca 1.1. ob uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Odobritev računa za leto 1909, 2) Revizijsko poročilo, 3) Volitev načelstva, 4) Volitev nadzorstva in 5) Morebitni predlogi. Ako ne pride k temu občnemu zbora dov oljno število članov, vrši se po § 39. zadružnih pravil eno uro kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število došlih. Za/oga izgotovljenlh oblek In ■s manifakturnega blega Al Mondo i Preseljena iz Barrlere it. 33 00 v nI. kPMria ste ;. 8 (Sv. Jakob) Velika i e bera moSkih, deikih Id otrolklh o-blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajoe spodnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki zapeetnlki, ovratnica itd. itd. v bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih In belih jop za mehanike itd Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. ZALOGA Mineralu superfosfata j in drugih raznovrstnih u- P ■ metnih gnojil ::: v Trstu **** Via Paduina 4. Komen, dne 15. marca 1910 Načelstvo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje iobov »rez S vsake bolečine Dr. I Cermak V. Tuscher :: zobozdravnik :: konccsij. zobni tehnik •• TRST - ulica della Caserma Št. 13, II, n. L. Odlikovana delavnica in zaloga sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion Stev. 10. iiiiiliniBiiiliiliilfliiii Via Malcanton št. 9 ■ KOMKURZNA MASA :s MACCARI A PROSS h se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega ob-stoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. ■ iT TRST, Via Malcanton itev. e, TRST Stran IV. ►EDINOST« št. 76, V Tr3tu, dne 17. marca 1910 RESTAVRACIJA PA88EGGIO 3ANT' ANDREA Stv. 36. Toči Izvrstno pivo, vi« o I. vrste Dobra kuhinja. Velika posebna P EliiflflAP bivšl lastnik ga-ištva ::: i« ClJUVCl stifne Alla Stella dvorana in soba za društva JMU ANZICHI CANPI ELIJI":: Trst sam, iz lastne inicijative. Če se je tudi ta sprememba izvršila po nalogu g. Jakončiča, pa se je zgodilo gotovo vsled migljaja iz nadškofijske palače. Treba namreč nazi(i, da tudi naš nadškofijski ordinarijat dopisuje z oblastnijami — izključno v nemškem jeziku. Bilo bi pač škoda zgubljati čas s pisanjem rekriminacij, ker bi itak nič ne — pomagalo ! x Posnemanja vreden čin. Odborniki delavskega podpornega društva v oiu; o zložili znesek 200 K za ot-. »iL-eni s-.kJol CMD. Koliko je v Gorici trge :ev, oL; i-nikov in uradnikov, ki bi prav lahko zložili enako svoto, a se do danes niso še zganili ?! Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. januarja do 6. marca 1910 je obiskalo Opatijo 4787 oseb. Dne 6. marca 1910 je bilo navzočih 2790 oseb. Dober glasovir oddelek Edinosti. »e proda po n'zki ceni. Ka3lov pove Inseratni 2000 BES3 Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - al. Ombrelle 6, III. nad. - Trst Frtpnje rabljeno pohištvo, pono&ene obleko In i valne stroje. Pisati dopisnico. Pride asm na dom G 31= SIIS Druge slovenske de tele. Korošci za družbo. Podružnica CMD v Giinjah na Koroškem je imela dne 6. t. m svoj občni zbor ob lepi udeležbi. Po pozdravu predsednika je gosp. dr. Gosak govoril o bojih, ki jih je imel bojevati slovenski rod od početka pa do današnjega dne. Vojevati se je imel na tri strani, vendar se je — da-si je nazadoval po številu — razvijal kulturno, gospodarsko in politično. Najgrši boj pa se je vnel z dnem 7. lebruvarja, ko je „Slovenec" prinesel tisti napad na Ciril-Metodovo družbo, ki so joj bili ravno Korošci — kakor ogroženi obmejni Slovenci — vsikdar branitelji in pov-speševalci. Sedaj pa ravno glasilo koroških Slovencev napada družbo. Ali ti napadi so le pomnožili požrtvovalnost za družbo v vseh pravih slov. rodoljubih. Jurist Wieser je na to utemeljil nastopno resolucijo: Slovenci, zbrani na II. občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Giinjah, z žalostjo opazujejo odurno gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti ve-lezaslužni, do sedaj edini hraniteljici pravic slov. naroda na šolsko-obrambenem polju. Z še večjo bridkostjo jih navdaja dejstvo, da so se pokazali Slovenci nezmožni, združiti se glede življenskih narodnih vprašanj v enem edinem prepotrebnem skupnem društvu, zasnovanem na nepristranski, narodni podlagi in da se zlobna roka gotovih zas/ep-Ijencev ne straši niti zločina na naši, dosedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napoljnjuje zavest, da se nahajajo vzorni rodoljubi, ki navzlic vsem zaprekam posvečajo družbi tako vse duševne kakor tudi gmotne moči. Kot Korošci z vso ogorčenostjo obsojajo pisavo „Mira", v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne-Ie nobena žaljitev zastopnikov slov. šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekateri izmed teh zastopnikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom vzbudili upravičeno ogorčenost skupščinarjev, tudi navzočih Korošcev. Obsojajo sovražno postopanje in pisanje proti družbi tem bolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja na Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlagi in v složnem postopanju v domačih vprašanjih, brez izključitve kateregakoli narodnega delavca. Konečno izrekajo neomejeno zaupanje vodstvu družbe ter iskreno hvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem. 17-letni mladenič jalnici jestvin. Ponudbe pod rMladeniču na Inseratni oddelek Edinosti. 432 PrinnrnPQ ca trgovcem mlin na voio z I llpUl UUu OtJ ptrojbo za koruzo in ječmea, melje ne koruza, žito, stari grah in zastarele testenine, fižol, ječmen itd. Točna postrežba na dom. Cene zmerne. Za eventuelne naročbe pisati: IVAN MAHNIL m lir ar, Dolina pri Trstu. 404 Gostilna -.Al Ginnasio" ulnSr? Ima pijače in jedila prve vrate. Priporoča se slavn cbcinstvu za obilen obisk H. Eom^1. 1237 ANTON SKERL mehanik, zapiinienl zvedenec TRST, Carlo Goidonijev trg štev. 11 Tovarne te^jjiotBkoles ,M' tn tuoifo oleVtrlCnlh BrjnćfcuT. 3n«1 Ir proJa'a gr» nnfn: or, enefodot, fcnoyr»fc.i. Zalogi prtpr»T za točiti pivo s-tTi* liaiaTrlrc £» ■■•opravi'■vjja J 7. 426 DVG veliki snhi 8 kuhinjo in vodo v ku- 1 a * tti* j kiD-ii se odda»ti takoj pošteni družini. Ulica dei Fabbri štev. 1, prso nad->-tropje, vrata Žtev. 6.__F 777 Zobotehniški pomočnik dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdrav- ♦J J?! »h v drugem mesiu. Naslov pove In-ceratni oddelek EdinosU. F 700 Tomo Kelemenić krojač ulica Giulia st 31,1. nad. priporoča gvejo moderno urejeno kro-JaČnico, v kateti se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško stroko. Cene zraorne. 8yoJi k avojlm ? V ulici Barriera Vecchia štev. 20 O priliki VELIKONOČNIH PRAZNIKOV proda se velika izbera zgotovljenih oblek. — Popolne možke obleke po K 12 naprej. Popolna množina možkih hlač, nogavic in tudi srajc. Nogovice po 20 stotink. 0—2------— * Srajce po Kron 1. V ulici Barriera vecchia štev. 20. 11 ■'iiMiiiiiBiiiiiiiimi Erpesf Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vs© vrste salami. Najfln. sir. Mast. KonserTe. Praško in graške gnjati. Razne klobase- — Moderno opremljen befFut. Vedno sveže B^EHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA TINA iz prve vipavsko vinorejske zadruge. ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. w E iS i. 2 co CENE ZMERNE. u*. CENE ZMERNE. g \a obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moSke in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ni. S. Giovanni 16,1, n. zraven „BUF - ET AUTOMAT1CO" P0ZCR! Skladišče ni v pri ličju, ampak v prvem nadstropju. POZOR! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. C CD_ 3 = S » CD ca__ pj fsl cr S ^ SJ ca o Trgovina Jakob Bombic u t rstu ulica Giulia štev. il poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIU | Giovanni di Giov. Kanobel Pcišiljatve, komisije in z&stopst,va. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-___ žanje pohištva v mestu na vse kraje. _ TRST, ulica Anastasio št v. 10, TrST Telefon št. 2387. Inovo pogrebno podje T H. Stibie! ii drug 'i S %m se je preselilo na z bogato opremo za vsako- Corsa 49 (Piazža Goldoni). Tel. 1405 I vrstni pogreb, in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga vosceniit svec Prodaja na debelo in drobno. : Tovarna in delavnice : hištva in stavbenih izdel-:: kov v SOLKANU pri :: :::: Gorici. :::: s Lasten železniški tir. n :: Mizarska zadruga v Solkanu :: ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4. OSREDNJE RAVNATELJSTVO. • • ZALOGE: REKA, Via Pile 2, . SPLIT, na novoj obali. | Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohinj) ::: Letna produkcija n: : Kron 1,000.000 Kron : HOTEL BALKAN —ibbm i 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kupelji CENE ZMERNE. M J. K0GL HOTEL BALKAN