L I S T E K JOZE ZUPANČIC: V 23. vrsti, levo, na sedežu št. 7. Prostor: Unionska dvorana v Ljubljani, od 30. marca do 1. aprila 1931. Misli skromnega poslušalca pred, med in po predavanjih. Kakor v Meko poslušat sveto besedo, tako je hitelo učitdjstvo UJU iz vseh kotič* kov naše banovine, tudi iz najbolj skritih, najbolj oddaLjenih. Tudi oni iz Belokrajine niso zaostali — iz Savske banovine. Kolikor sem opazil je »klapala« vsa or= ganizacija dobro, zadovoljivo, pohvalno. Sto stvari je treba ob sličnih dnevih urediti. In naši prireditelji pov. UJU! Na vse so mislili: »Solarji« so dobili svoj kos kmha in postc ljo, kakor smo izvedeli iz dnevnikov so se naši nemški gostje počutili prav počaščene, saj so bili deležni vse naše pozornosti in go stoljubnosti; pohiteli so na Bled, v Bohinj — za prijetno bivanje sploh v vsem preskrb* ijeno! ' — O, so, so idealisti!.«. Ti4e naši učite^ lji.« Meni zvečer eden izmed moje večerne družbe. i — Mu drugi obzirno oporeka: »Saj imajo tudi drugi stanovi svoja stanovska zborova* nja s strokovnimi predavanji,« — »Že>!« — ga preseka prejšnji. »Ampak drugi: kakor zdravniki, zobozdravniki... ti imajo od sličnih tečajev predvsem materijel* ne koristi. Pridobe večjo prakso, zato se jim pa zviša krog pacijentov — in konec: uspeh se pokaže v — žepu. Učitelj pa nima od slič* nih tečajev prav nikakih gmotnih koristi. Edino kar je: zadosti svoji želji po napredku, spopolnitvi strokovnega znanja ...« »... Ki si ga mi pridobivamo v tečajih ob povračilu potnih stroškov, ter ob dnevni* cah,« mu je vpadel v besedo prijatelj v uni= formi. — .»Učitelj je bil in je idealist tudi v najhujših časih ....« Jaz pa sem molčal in poslušal. Bog obvari! Nikakor ne bi tega hotel, da bi me kdo razumel narobe: tako, kakor, da sem proti sličnim predavanjem, morda zgolj iz vzroka, ker so nemška. Nočem tega, ker mislim drugače, in vem, da tudi drugi moji stanovski tovariši. Na vsakem predavanju kaj pridobiš. V tem primeru so bili predava* telji ugledni pedagogi; organizatorji in vneti borci za svoje ideje, duhaprisotni debaterji, ki so odgovarjali na stavljena vprašanja kar z mesta, fino, stvarno, fehtno in prepriče* valno. Zares: za poslušalce — naslada. Nekaj pa moram podčrtati. Vse te stva« ri, ki smo jih poslušali za veliko, veliko ve» čino niso bila —: odkritja, neznane ideje, španskc vasi. Domalega (menda nisem rekel preveč), ali pa vsaj mnogo poznamo že z na* ših društvenih zborovanj iz domačih in tujih revij, knjig in listov, o tem piše naš »Popot* nik«, pišejo knjige »Šolske Matice«, razprav« ljamo na domačih konferencah in doživljamo v naših razredih. Pa vendar je za mnogega, ki že sedaj dela tako v svojem razredu, tako predavanje tudi prav in nekaj vredno, saj ve, da delajo tudi drugi tako. Izpoved drugih nas pač potrdi, da smo na skupni poti. Jaz sem hvaležen ta« ko aranžerjem kakor tudi vsem trem gospo« dom za zanimive in poučne tri dni; kako je bilo, je pa »Učiteljski Tovariš« že itak poro* čal, ižčrpno poročilo prinese tudi »Popotnik«. V ostalem pa ni nevažno to«le: Ali naj bi res pouk in vzgojo prikrojili ,po enih in enakih vzorcih za ves kontinent ali celo »planet«? Mislite, da bi to šlo? Saj se nase prilike dokaj razlikujejo od nemških in je naše dete dokaj drugačno od onega na severu. Kako bož izdelal vsem ljudem dušo po istem vzorcu, če jim ne moreš niti telesa; kaj še: niti obleke! Kar mimogrede povem to=le: Zadnjič sem gledal v neki inozemski ilu^ straciji serijo slik o raznih vojaških zadevah. Bojne opreme v posameznih predelih sveta. Angleži so po vsem svetu sijajno organizi« rani: precizne puške, imajo praktične var» nostne čelade, obleke iz prima »angleškega« blaga. ^. pO' vseh kontinentih, koder ima be» sedo London. Ampak poznajo za Afriko kljub čeladam in angleškemu »štofu« tudi iz» jemo: Domači Afričani vojaki so tudi pri pa= radah — bosi! Torej ni z unifikacijo — nič! ' • Verjamemo, da so, in da so tudi lahko Nemci v pedagogiki mnogo pred nami. In Avstrijci, zlasti pa Dunajčani, tudi. Vzrokov pač ni treba posebej navajati: so mnogomilis jonski narodi, ki imajo za seboj vse kaj lepše dneve, kakor mi. Medtem ko postavljajo oni že nadstropja, utrjujemo mi šele temelje. • O inozemskih pedagoških pridobitvah smo se že mnogi prepričali po zaslugi naše agilne pedagoške stanice, mariborske Peda^ goške centrale. Več ekskurzij slovenskega učiteljstva je šlo že na osemdnevne oglede novejših dunajskih vzgojnih in šolskih priza^ devanj. Nihče ne more zanikati, da nima Du* naj resne voije in sredstev, da si nadene inie: pedagoška Meka. Saj ima dunajsko šolstvo v svoji generalštabni palači na Burgringu osebnosti, ki so prav tako zmožni šolniki — reformatorji, kakor so odlični prepričevalci za svoje visoke ideje. Kdor je užival mam* ljive melodije ob globokih izvajanjih dunaj« skega prosvetnega prezidenta g. Glockla, ali pa njegovih sobojevnikov — graditeljev du* najskega šolstva: Fadrusa, Spiela, Linkerja, Steiskala, Rotheja in drugih, bo uvidel, da so med vodniki vzgojiteljev tudi Dunajčani. Skupine našega učiteljstva so odhajale preko Semmeringa le, da si uteše svojo žejo po na» obrazbi in da spoznajo, kaj počenjajov učil« nicah naši severni sosedje. • Beležim in vem, da je to prepričanje tudi ostalih — kdor pa bi trdil kaj nasprotnega, dela to iz nepoznanja ali pa iz krivičnosti: naše šolstvo ni več na spodnjih klinih sodobs ne lestve! Ste videli drobno razstavo tiste dni v .rnali stranski dvorani Uniona? Ne vem, prav za prav vem, da ni zadnja beo» grajska šolska razstava, ki jo je v lanskem avgustu priredilo UJU, prav Tiič zaostajala za to: divili smo se takrat mogočnemu raz« mahu v jugoslovenskih učilnicah. Naj dokaže zopet to tudi letošnja šolska razstava Dravske banovine! * — (Ko tosle zapisujem, čitam časopisno poročilo o zanimivem zborovanju Slomškove družbe o velikonočnih počitnicah, kjer so vzeli v pretres švicarsko šolstvo. Pa naj vstanejo še nekateri in trde: »  učiteljstvo ne dela nič!« .. j. Mimogrede sem se domislil, da poznamo že tudi visoko sto* pinjo šolstva najsevernejših Evropcev, ki nam ga je podala po svojih osebnib vtisih tov. Bračičeva). Kakar razgibani polipi segamo na vse strani, da spoznamo šolo in napredek po ostalih državah. Pa me boli nekaj: Takoj pozabljamo v tem vihravem de* lu in neumaraem iskanju našo češkosk>va« ško posestrimo. V siokolskem oziru je brat Cehoslovak rtaš vzornik, pravkar imamo podpisamo gospodarsko in trgovinskb kon> vencijo, ki naj utrdi tudi praktične temelje med obema slovanskima državama. V šo4* skem pogledu pa nič ali pa vsaj premaio poznamo njih učne in vzgojnfe naprave in organizacijo. Pa so Čehoslovaki med prvimi prosvitljenimi narodi in nosijo njih šolska poslopja tn tehtne napise, kakor ja oni, ld sem ga čitol na šoii y pLzenskem predmest« ju: »Šola je temelj življenjakc Na zadnji koncertni turneji UPZ sma zaradi prezaposlenosti premafan proniknili v duh, ki veje po češkosk>vaških učilnicah, zaslutili pa smo, dja je prasVeta naroda Koi menakvjevega na vi^oki, vzorni višinl Predlagam: oplodimo našo jugosloven« sko šolo s pridobitvami praških in osralih češkoslovaških prosVetmh šolskih delavnic. Odprimo naše učilnice duhu bratskega se* vera. V tem našem prizadevanju — o tem sem prepričant — bomo naleteli na podpo« ro vsepovsod; saj imamo Lige pri nas ib gori; podprl pa nas bo s svojega visokega, vplivnega položaja gotovo tudi novi jugoslo* venski poslanik v Pragi g. minister dr. Kra« mar. Zatorej: naSa prva pot odslej v CSR! In potem? ... Še vedno budno pozornost za kulturne pridobitve vsega ostalega človečanstva. Čas pa je že, da se zedinimo in izkristaliziramo našo narodno, jugoslovensko pedagogiko; — šolo, ki bo ustrezala pogojem in zahtevam našega naroda, vzgojo in pouk, ki naj nosi temelje v 6. januarju; torej na idejah, ob katerih se je znašlo jugoslovensko učitelj« stvo že davno pred tem dnevom.