adiMLutu spet prihaja k Vam ta list, ki naj druži slovenske rojake, razkropljene po Zapadni Evropi. NAŠA LUČ izide vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na leto. Dopise za Številko, ki izide konec meseca, je treba poslati uredništvu ali poverjenikom vsaj do petega v mesecu. DOBRA SLOVENSKA SRCA med našimi izseljenci pomagajo, da list izhaja. Naj da vsak od nas svoj del, pa bodo stroški za tiskanje sproti plačani. Najlaže se to doseže, če se plačuje naročnina. Za tistega, ki naroči list naravnost v Celovcu in mu ga od tam pošiljajo, znaša naročnina 28 šil., 48 bfr, 400 ffr, 4 h. gld, 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil.. 1.50 dol. Ker ima list poverjenike po raznih krajih, lahko oddaš denar oziroma darove tudi njim ali pa pošlji naravnost na, upravo. UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠE LUČI” Viktringer Ring 2.6. KLAGEN FURT - CELOVEC, Austria. ZANKE IN- UGANKE ZLOGOVNICA Iz naslednjih zlogov: a, ba, be, bro, ca, ček, de, di, e, e, i, j, ma, men, n, ni, o, p, res, te, ti, zlo, žre — sestavi besede ki pomenijo: 1. po vodi hoditi, 2. kar ni laž, je . . ., 3. šesta, šestnajsta in sedemnajsta črka v abecedi, 4. hudobnost, 5. domača žival, 6. zadnja beseda pri molitvi, 7. majhen otrok, 8. šesta, deseta in enajsta črka v abecedi, 9. mlad konj, 10. soglasnik. Če bereš jDrvo in tretjo črko teh besed od zgoraj navzdol, dobiš lep praznik v začetku adventa. DOPOLNILNICA V naslednjih besedah manjkata povsod prvi dve črki. Te poišči in dopolni besede tako, da pomenijo: 1. . . har — burja. 2. . . lak — nosi dež, 3. . . kota — pomanjkanje živeža, 4. . . tajska — dežela na Dalj. vzhodu. 5. . . raža — prostor za avto. 6. . . ža — cvetica. 7. . . romak — revež, 8. . . le — domača žival. Če bereš te dopolnjene črke lepo po vrsti, ti povedo začetek cerkyene pesmi. REBUS CA ‘CA mož CA V tej uganki se skriva ime in priimek neke žene. Uganite ju! Rešitev zank sledi v naslednji številki „Naše luči”. Rešitev zank iz 11. številke: Pravokotnik: Martin. Zagonetni napis: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Vozni listek: čile. Pesem zavetnici rudarjev v čast — SV. BARBARI Tebi, o devica sveta, ljuba sveta Barbara, venec počeščenja spleta pesem vnetega srca; tebi, ki v nebesih večnih poveličana živiš, v družbi se devic presrečnih večne slave veseliš. Tvoja krona je rudeča kot krvave kapljice, z belo lilijo blesteča čistosti ohranjene. Si devištvo ohranila, zvesta vedno Jezusu, zanj si srčno kri prelila, šla v nebesa k Ženinu. Prosimo te, o f)evica, ki se v raju veseliš, bodi naša priprošnjica, ko pred Ženinom stojiš: sprosi, kadar umrjemo, predno poj demo odtod, Jezusa da prejmemo na neznano zadnjo pot! SLIKA NA 1. STRANI OVITKA: Mesto MARIBOR Z Marijino baziliko. S pripravljenim srcem... V vencu praznikov cerkvenega leta je prav gotovo Božič tisti praznik, ki ga svet praznuje z največjim zunanjim sijajem. Kaj vse store ljudje za zunanje vzdušje Božiča! T isk, glasba, trgovine, ulice — vse govori ° Božiču. Domačnost in ljubkost Božiča se naseli tudi ob naših ognjiščih, kjer je za to priložnost vse tako svečano, praznično. Po domovih in cerkvah done mile božične pesmi. Svetonočni zvonovi veličastno odmevajo nad naselji. Božič, povsod Božič! + Toda ali se vam ne zdi, da vse to nekako visi v zraku? Kakšen smisel imajo vse te manifestacije? Kje je NOTRANJI, DUHOVNI uspeh tega sijajnega praznika? Pravimo namreč, da je Božič praznik rojstva BOGA LJUBEZNI, a koliko jih je, ki ta večer dejansko mislijo na to božjo Iju-Bezen in nanjo odgovarjajo z iskreno ljubeznijo.'' Mar ne velja tudi nam očitek apostola Janeza, ki je zapisal: ,,V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli” (Jan 1, ' !)• Koliko ljudi na sveti večer dobi čas in "ur, da vsaj v duhu pokleknejo pred jaslice, kjer počiva Odrešenik za ta in oni svet? Kako neizrekl jivo lepa je skrivnost svete noči! Proslavljajo jo cerkvena liturgija, pesmi, zvonovi, — a zakaj molči naše srce? Zakaj ta skrivnost ne rodi sadov v naših tlušah? OD KOD SILNA TRAGIKA, DA O-GROMNA VEČINA VERNIKOV PO BOŽIČU NI BOLJŠA, KOT JE BILA PRED BOŽIČEM? Od kod vendar?! + -pv omudimo se za hip ob Mariji, Jožefu, j-' pastirjih in Modrih z Jutrovega, pa bomo dobili odgovor na naše mučno vprašanje. Kaj je značilno za te izbrane duše, katere je doletela izredna čast, da jim je Bog zaupal svoje Dete? Pojasnimo čisto na kratko: Vsi ti so se odlikovali po brezmejni PRIPRAVLJENOSTI srca, pripravljenosti, ki pozabljajoč nase stremi po božji slavi in se trudi vršiti božjo voljo; pripravljenosti, ki želi služiti in se žrtvovati. Poglejmo Marijo, Mater božjega Deteta! „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!” (Lk 1, 38). S temi besedami se je Marija, ko ji je angel oznanil božje načrte glede nje, izročila Gospodu in vse življenje ohranila brezpogojno pripravljenost srca. In sv. Jožef? Herod je božjemu Detetu stregel po življenju. Zato se je angel Gospodov prikazal Jožefu v spanju in mu rekel: „Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.” In vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt’ (Mt 2, 13-14). Kakšna pripravljenost srca! Ko so angeli, ki so pastirje obvestili o Gospodovem rojstvu, odšli, so ti rekli drug drugemu: „Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!” (Lk 2, 15). Pripravljenost spet, ki ne pozna za lase privlečenih izgovorov! Čudovito pripravljenost srca so pokazali tudi Modri z Jutrovega, ki so priiUi v Jeruzalem in rekli: „Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit” (Mt 2, 2). To so bile torej osebe, katerim se je Jezus izročil v prvih trenutkih svojega zemeljskega življenja. Sklonil se je k njim v svoji dobroti, ker so bili ljudje po njegovem srcu, LJUDJE PONIŽNE IN ISKRENE PRIPRAVLJENOSTI. + A mi? ' Se bomo mar tudi mi kot toliko drugih zadovoljili le z zunanjim praznovanjem Božiča? Bomo tedaj še naprej med tistimi, ki žive „tja v dan”, brez posebnega življenjskega cilja ter so podobni ladji brez krmarja, s katero se po svoji volji poigravajo razburkani valovi? To bi bilo preveč tragično! To se ne sme zgoditi! Božič mora postati važen mejnik našega življenja. Recimo: „Tako je bilo doslej, a odslej bo drugače!” Kako bomo to dosegli? S PRIPRAVLJENIM SRCEM se zamislimo v skrivnosti svete noči. Pomislimo, da se je Bog ponižal k nam iz ljubezni do nas. Ljubezen ga je gnala, da se je med nami pojavil siromašnejši kot katerikoli od nas, da bi nam bil tako še bliže. Ali ni čisto naravno, da bomo na to ljubezen odgovorili z ljubeznijo? Ljubezen nas bo vodila, da se bomo iskreno vprašali: „Kaj Bog pričakuje od nas? Kakšna je božja volja za naše bodoče življenje?" + t'v odimo prepričani, da ni lahko po-Steno in resno odgovoriti na tako vprašanje. Kajti to utegne globoko poseči v naše življenje in popolnoma ali vsaj znatno spremeniti njegovo smer. Ni lahko! Povsem razumljivo! Saj je na tem svetu vse, kar je v resnici lepo, pomembno ali plemenito, združeno z velikimi žrtvami. A kaj je vse drugo v primeri z našim življenjem?! Mi smo poklicani,'da iz svojega življenja ostvarimo mojstrovino. Tega pa nikakor ne bomo mogli doseči brez VELIKE PRIPRAVLJENOSTI ZA ŽRTVE. Ker nam je te pripravljenosti manjkalo, so božični prazniki minevali brez resnične koristi za naše notranje življenje. Odsotnost smisla za žrtve nam je narekovala puhle izgovore, s katerimi smo skušali opravičevati svojo zanikrnost v duhovnem življenju. Kljub zunanjemu božičnemu slavju nismo imeli srca in razumevanja za Dete v betlehemskih jaslicah . .. + Ko bodo odmevi svetonočnih zvonov potrkali na okna naših domov, se zamislimo, bratje in sestre, v skrivnosti svete noči. Sveta noč skriva v sebi čudovite reči. Prinaša zdravilo, edino zdravilo za rane sodobnega človeštva. Poklicani smo, da v moči tega zdravila obnovimo svoje osebno, družinsko in javno življenje. Težka je ta naloga, ali uspeli bomo, ako bo v nas dovolj, PRIPRAVLJENOSTI za žrtve, ki jih nam, kristjanom, nalagata Bog in čas. V-ko. —^f )nul Oićžieem Kako je bilo že nekoč! Prelepi časi so to bili, ko smo v adventu sko/i sneg pobožno k zornicam hodili. Na novoletni predvečer smo zopet pokadili, prižgali lučke v jaslicah in peli in molili. Nato je prizvončkljal Miklavž, za njim štorkljah so rogati. Da niso šli otroci v koš, so morali moliti znati. Prišli so kralji v Betlehem, kamele pripeljali, in mi smo jih s spoštljivostjo na vrata zapisali. In pred božičem vsak večer smo jeperge iskali za Mamko božjo z Jožefom, zavetje smo jim radi dali. Spomini lepi naših šeg, slovenskih običajev, rojakom pravite povest domačih dragih krajev. Po mah v gore za jaslice, to bilo je veselje! Pastirčke smo zrezavali in ovčke na povelje. V spominih feh zapisana božična so voščila ... Naj bi se vsa do pičice pri vas in nas spolnila! M. Elizabeta In pred božičem tisti dan tam v hišnem smo kotičku prostorčka dali Jezuščku, voličku in osličku. Na svet’ večer, ves prazničen, po shrambah smo kadili, prižgali luči v jaslicah in ,roženkranc’ molili. Potem smo z bakljami v rokah čez drn in strn hiteli k polnočnici v cerkveni hram, božične pesmi peli. Prelep je bil' sam sveti dan, kadilo je dehtelo, z obrazov vseh v svet praznični veselje je žarelo. In 'kaj šele: Na praznik ta smo jedli z večjo žlico in dobra mati v našo slast so rezali potico. Dvoje plamenic v družini „Z vso silo sem se zavzela za to," da bi dosegla duhovno popolnost, odkar sem spoznala svojega moža. Ljubila sem ga resnično; v vsem sem ga videla boljšega, predvsem v veri v Boga, v odnosih do staršev, v nežnosti vesti, v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Čutila sem se nevredna njega, zato sem iskala možnosti in si prizadevala, da bi mu bila vsaj malo podobna in bila boljša.” Tako je izjavila neka gospa, ki sem jo srečal. Gotovo ni mislila, da bi iz teh njenih zaupanj jaz mogel priti do tega, v čem je duhovnost zakona: Vzajemno, medsebojno izpopolnjevanje, dan za dnem, z neprestanim prizadevanjem osvojitve samega sebe. V Oxfordu je bil kongres, na katerem so razpravljali o umetnosti, kako živeti skupaj. Med 250 delegati 23 narodnosti je vsak govoril kaj iz. lastne izkušnje. Lord Pa-kenham je dejal: „Treba je kreposti, domačih kreposti in take so: nesebičnost, po- iweev Večer je tih, skrivnostno tih — kot sanjala bi vsa narava. Le glas zvonov kot blagoslov — po hišah vonj kadila plava. Sred hlevčka luč: žar Deteta pastirčke radostne obseva. Še srce naše z angeli zdaj slavo Jezusu prepeva. »Družina« SV. GORA pri Litiji, znana božja pot trpljenje, se znati dajati za drugega. Povprečnost, nepoštenost, želja delati po svoji glavi, to razbija vezi zakona.” Se bolje je povedal' ameriški zastopnik Mače. Dejal je, da sreča zakona obstaja v edinosti in harmoniji med zakoncema, ki se izpopolnjujeta, čeprav sta različna. Zakonca sta osebi, ki sta se zavedeli, kaj njuna skupnost more biti, in z vsem srcem stremita za tem, da bi to dosegla. Ko se zakonca poročita, se zanju začenja pot. Skupaj hodita z roko v roki, podpirajoč drug drugega, stremeč za tem, da se njuno obzorje poveča, izčisti.. . Ostalo naredi ljubezen. Ta ustvarja enotnost med dvema človekoma, ki sta zrasla vsak v svojih razmerah in imela vsak svojo vzgojo. Alice Olle-La-prune pripoveduje v svojem dnevniku, da ji je mož često zaupal: „Delati skupaj s teboj je kakor sanje. Delam tako dobro, kadar si mi blizu, ti si moj mir in pokoj. Nič več ne čutim v sebi teže strahu, da bi pri delu ne uspel.” Da, ljubezen je, ki uresniči popolno soglasje dveh življenj v eno. Dokonča zlitje dveh src v eno samo. Toda duhovnost zakona ni vsa tu. Medsebojno razumevanje je brez. dvoma velika stvar, a ni vse. je temelj, na katero se ljubezen nasloni, da se povzpne kvišku. Treba je to človeško ljubezen v vseh njenih naravnih pojavih preoblikovati v ljubezen do Boga in do vseh Njegovih načrtov, ki jih Na sveti večer Ko sem bila še otrok in nas je mati učila hoditi v cerkev, smo posebno radi šli k polnočnici. Mama je napekla potic. Čakali smo, kdaj bo rekla: „Otroci, nocoj je sveti večer. Bog daj na svetu ljudem mir!” V kotu smo jaslice naredili, očeta tiho smo vprašali, kdaj bomo pri njih luč prižgali. Oče pa je dejal tako: „Opolnoči, ko Reše-nrk rojen bo!” Ko se je zmračilo in avemarijo zazvonilo, smo se vsi zbrali. Mama je nato vzela blagoslovljeno vodo, oče pa rožni venec. Tako smo kropili okoli hiše in molili. Te spomine sem odnesla s seboj' v tujino. M i n k a Zupančič, Francija ima z zakoncema. Že sv. Pavel je nakazal potrebo tega preoblikovanja, ko je govoril zakoncem in dejal: „Žene naj bodo svojim možem podložne kakor Gospodu; zakaj mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi ...” (Ef 5, 23). Potrebno je torej, da se pri tej človeški ljubezni zavedamo, kaj Bog hoče z njo; kakšno vrednost ima človeško telo in duša, zakaj je Bog namenil ljubezen dveh src. Treba je pripravljenosti in velikodušnosti pri prevzemanju žrtev, ki jih r.drž-nost zahteva. Treba je spoštovanja božjih namenov. Visok je ta ideal, vzvišen in lep. Z božjo pomočjo ga zakonca moreta tudi ostvariti. I. A. q)o o bisku Dragi rojaki! Predno zatone leto, v katerem sem imel priložnost vas v zapadni Evropi obiskati, se vam moram oglasiti z besedo zahvale. Najprej se zahvaljujem Bogu, ki mi je omogočil obisk in mi s tem dal doživeti mnogo tolažbe in duhovnega veselja; potem pa hvala vam vsem, katere sem videl in obiskal, hvala za vašo prijaznost in domačnost. Kjerkoli sem vas srečal, sem se počutil kakor doma. Živo mi je še pred očmi, kar sem videl in doživel, spomini mi bodo ostali neizbrisni do konca življenja. Videl sem, kje bivate in kako živite. Povsod na zemlji velja: Brez dela sc ne da živeti. To resnico nam dokazuje življenje samo s trdo doslednostjo. Povsod velja temeljna socialna zapoved, da delo zasluži primerno pravično plačo. Zapoved velja, kakor vse druge božje zapovedi; le žal, da se ta socialna zapoved pogosto zanemarja, prav tako kakor zanemarjamo in prelamljamo v svojem življenju vse ostale zapovedi, ki jih je Bog človeštvu dal. — Pri pametnih in resno mislečih ljudeh raznih narodov in različnih socialnih stopenj je pošteno in zanesljivo delo spoštovano in cenjeno. Poštenost drži, nepoštenost gloda temelje, na katerih stoji zgradba človeške družbe. Videl sem pri vas, kakor povsod tam, kjer Slovenci skupaj bivajo, da vas domača pesem ratvedruje in da z njo sebe in druge razveseljujete. Bog nam je dal to dragoceno lastnost za dobre in žalostne ure. Porabljajte ta božji dar, radi pojte, naše preproste in lepo doneče pesmi tudi svoje otroke naučile, da vašim potomcem v pesmih ostane vesel spomin na vas, ko vas več. ne bo. Videl sem, da bi ponekod potrebovali še svojih dušnih pastirjev, prosili ste me zanje in obljubil sem vam jih. Niso še prišli. Ovir je mnogo. Glavna je, ker duhovniki, ki so na razpolago, še nimajo takega državljanstva, da bi hitro mogli dobiti dovoljenje za preselitev iz enega dela sveta drugam; vse predolgo traja, preden se dobe potrebne listine in končno dovoljenje izselitve in vselitve. Upam pa, da se bo vse potrebno sčasoma le doseglo. Na kratko moram reči: Vesel sem vas bil ob obisku in Bogu sem hvaležen, da ste taki. Srčna želja in iz dna duše izvirajoča prošnja do vas je ta: Živite tako, da bo vaše delo, ki ga opravljate, doseglo najvišjo vrednost in prejelo plačo, ki ne bo nikdar znižana ali ukinjena. Skrbite za to, da si boste z delom x> službi in družini zaslužili tudi večno plačilo pri Bogu. O tem sem vam govoril, na to vas zopet spominjam. Vem, da se tem mojim besedam pomilovalno posmehujejo zaslepljeni ljudje, kratke pameti in površnega mišljenja, pa vkljub temu še prav posebno iskreno in iz globine svojega prepričanja in vere ponavljam: Ne pozabite, kar sem vam o tem govoril. Ne zadovoljile se samo z minljivo plačo na tem svetu, da ne bi prišli po dolgih letih trdega dela praznih rok pred božjega Sodnika, ko pa imate vsak trenutek življenja možnost, da si z istim delom, s katerim si služite vsakdanji kruh, zaslužite tudi nebesa. Vi veste, kako je to mogoče. Imejte posvečujočo milost v sebi — to je božje življenje v nas, ki daje našemu življenju večnostno vrednost pri Bogu. Da bi to spoznali in skrbeli, da si ohranite stalno posvečujočo milost, sem za vas prosil Mater božjo Marijo na vseh njej posvečenih krajih v Evropi, ki sem jih obiskal: Mater božjo z zlatim Srcem v Beauraingu, Devico ubogih v Ban- neuxu, Marijo Pomagaj v Habsterdicku, Tolalnico žalostnih v Kevelaerju in še prav posebno Kraljico presvetega rožnega venca v Fatimi. Vas pa prosim, obračajte se s polnim zaupanjem in ponižnim srcem k Mariji, božji in naši Materi — tam se naj vaše in moje prošnje srečajo. V vsako sveto mašo, ki jo opravim, ste vsi všteti z vsemi vašimi nameni. V teh mislih vam želim milosti poln Božič in v vsem srečno novo leto! ■f Š k o f Gregorij Rožman BREZDOMCI t 7- aj imajo vendar Slovenci v krvi, da jih vedno žene po svetu? Pride dan, ko ga začne srbeti po podplatih in gre. Zakaj? Saj še sam tega dobro ne ve. Kam? Kamorkoli; poglavitno je to, da gre, pa naj bo s kakšnim vozilom ali peš. Ni treba, da ima zato važen vzrok (ne mislim tu množičnega izseljevanja po vojni, kar je razumljivo); malo nezadovoljnosti zadostuje, da jo mahne čez hribe. Rezultat je tukaj: Slovenca dobiš povsdd, na vseh štirih krajih sveta, v vsaki državi, v vsakem mestu, skoraj bi rekel v vsaki vasi. Tega še sam ne bi verjel, če se ne bi osebno prepričal, ko sem se vozil okoli po Franciji. Da sem se le malo pozanimal in sem ga dobil, vedno nasmejanega, dobre volje, če je imel kaj ali pa ničesar. Vedno je vesel, da lahko sprejme sorojaka, pa naj bo v lepo hišo ali pa v raztrgano bajto, revež sam v raztrganih hlačah in v luknjastih čevljih. Taka je resnica; Ne pride vsak za guvernerja ali do milijona. Večina mora potili se in garati do starosti, dokler ga ne bo zopet nekaj gnalo na pot, takrat pa domov. Taka je usoda velike množice Slovencev. Rekel bi, da nas je Bog raztepel kot Jude. Cenili so, da je v Franciji okrog 10.000 naših ljudi. Ko so malo bolj na drobno pogledali, so računali, da jih mora biti blizu 20.000. Iz-gleda pa, da jih je veliko več. Niso namreč vsi Slovenci 500 metrov pod zemljo. Veliko jih dela na kmetih; dobite jih pa tudi v znanih letoviških krajih, kjer jih ne bi nihče iskal, in izvršujejo vse vrste poklicev. In kakor da nas ni še zadosti, prihajajo drug za drugim novi iz domovine. Večini služi Francija kot oporišče za odhod v Kanado. Ne vem, kje se bodo Slovenci ustavili in kam so že prišli. Že vnaprej se smejem Rusom, ki mislijo, da bodo prvi prišli na Luno. Ko bodo namreč tja prišli, bodo našli dva Slovenca; enega starejšega, ki si bo želel nazaj domov in drugega mlajšega, ki se bo že odpravljal na Mars. Zdaj, ko ni več take ovire priti v tujino, se naši fantje kar odpravljajo od doma. Eden se boji vojaške službe, drugega mika lahko življenje, tretji gre za drugim, ker mu je ta lepo nazaj pisal, četrti gre pa zato, ker je šel oni, — pa je stvar v kraju. V resnici se začne takrat križeva pot. Če pride do sorodnikov, mu bodo vsaj začetne težave olajšali; seveda jim bo tačas na grbi, dokler ga kam ne zrinejo. Ostali pridejo pa kar tako, meni nič, tebi nič, kakor teliček, katerega spustijo na gmajno. Ves nebogljen je in se zaletava zdaj v enega, zdaj v drugega, da bi mu pomagali. Nazaj ne sme, naprej ne ve in začne premišljevati. Je le prijetno doma na toplem in brez skrbi, kjer je kosilo vedno pripravljeno, čeprav ne preobilno, kjer so se zanimali zanj in ga ljubili, kar je seveda najbolj važno. Tam je pustil srce in vedno bo mislil na domače kraje. V današnjih časih bi radi odpravili vsako čustvo v Človeku. Ponosni moderni človek ne pokaže svojih čustev; sram ga je in zato trpi. Prvo je industrija: stroj in denar; trda je njihova beseda in boli. Celo umetnost, ki je vedno služila srcu, se je uklonila. Slikarstvo, kiparstvo in celo muzika so pljunili na srce in poveličujejo um. V tako okolje bo prišel naš fant. Mrzla, majhna soba bo njegov dom. Opoldne bo na hitro pojedel enolično kosilo in povsod bo naletel na trde in brezčutne obraze. Vsem bo tujec in vsi mu bodo tuji. Vsaj on si bo tako mislil. To bo trajalo toliko časa, da bo popolnoma obvladal jezik. Se takrat se bo čutil manjvrednega, če se ne bo potrudi spoznavati in ljubiti naroda, s katerim živi. Kako naj vendar zahteva, da ga imajo ljudje radi, če se pa on zanje ne zanima? T7" ako pa živi slovenski delavec v tu-jini? Vzemimo rudarja. Težko je v začetku pogrezniti se par sto metrov v zemljo. Tam ni ne vrat ne oken. Sonce sveti, pa ne za rudarja. Se teže je vdihavati Prah, zraka je bol j malo. Najteže je pa v takem okolju delati ves premočen od znoja, v.začetku si vsak misli: „Tukaj ostanem samo toliko časa, da si nekaj prislužim, potem grem pa naprej.” Vsi so si tako mislili, a večina jih je le ostala, ker jim nihče boljšega pokazal ni. Naj si nihče ne misli, da ga ko tujina lepo negovala. Najslabša mesta mu bodo pokazali, kar je razumljivo. Če se Pa kdo kam prikoplje, tem bolje, ampak ko le izjema; če je pa zato srečen, tega ne vem. Otroci, ki bodo tukaj rojeni, se bodo te redki počutili Slovence. Poglejmo 50 let starega rudarja. Pri nas so ljudje v teh letih pri polni moči. Tukaj je pa revež preživel naj lepša leta pod zemljo. Pustil je tam spodaj svoje zdravje in moč. Zdaj, ko bi moral uživati sad svojega dela, je začel hirati. Starček je, mladina gre svojo pot, čuti se nepotrebnega in vsem \ nadlego. Mogoče ga bo mati-domovina še sprejela, da bo umrl v njenem naročju; če ne, bo pa tukaj ostal, počasi pozabljen od vseh. Ali je res ta predstava tako mikavna, da za njo nori naša mladina? Ali je to vredno, da žrtvuje človek, kar ima najboljšega? Težko breme si nalagajo na dušo tisti, ki zape-Ijavajo našo mladino in ji tukaj obetajo raj. Ali mu bodo mogli dati dom, srečo in ljubezen? Še to: ni mi prijetno ponavljati tega, kar pravijo domačini o tujcih: „Iz domovine se izseljujejo samo najslabši elementi.” Anton J. PRIČEVANJA Pričevanj proti brezbožnemu komunizmu 'mamo brez števila, a mi zaradi preglednosti želimo opozoriti samo na tri. »Divini Redcmptoris« Pred 20 leti je papež Pij XI. izdal svojo okrožnico „Divini Redcmptoris”, kjer je z jasnimi besedami posvetil v nejasnost poj-mov tedanje družbe ter mojstrsko razkrinkal in najstrožje obsodil brezbožni komunizem. Ko je namreč ta ob koncu prve svetovne vojne uspel s svojo revolucijo v Rusiji, je takoj začel načrtno spletkariti po vseh drža-vah z namenom, da pripravi tla za splošno revolucijo, ki naj komuniste privede na oblast nad vsem svetom. Ko v letih po prvi svetovni vojni „Društvo narodov” ni uspelo ustvariti sloge in sodelovanja med narodi ter sta Hitler in Mussolini vodila vedno ostrejše prepire z zapadnimi demokratičnimi državami, so komunisti postajali vedtio bolj predrzni. Upali so, da bodo v političnem neredu starih narodov, ki so bili že nevarno podminira-ni po tako zvanih liberalnih idejah, mogli začeti svojo revolucijo. V teh okoliščinah je papež zaradi svoje učeniške službe moral spregovoriti. V svoji okrožnici opozarja, da mnogim narodom grozi resna nevarnost, da padejo v take barbarske razmere, kakršnih zgodovina še ne pomni. To nevarnost povzroča brezbožni komunizem, ki hoče zrušiti socialni red in temelje krščanske kulture, torej vse to, kar je zapadni svet s tolikimi žrtvami gradil skozi dva tisoč let. Komunizem, ki sloni na zmotnih idejah Marksovega materializma, kjer za Boga in vse, kar je duhovno, ni mesta, sicer OBLJUBLJA enakost, bratstvo in odrešenje proletariata, zaradi česar je postal nepremagljivo privlačna sila izkoriščanih in siromašnih množic vsega sveta, V DEJANJU PA ČLOVEKA OROPA ZA PRAV TO, KAR MU JE NAJDRAŽJE: SVOBODA IN OSEBNO DOSTOJANSTVO. Komunizem niti v gospodarstvu ni mogel doseči svojih namenov, pravi papež dalje, ker ni mogoče brez kazni teptati naravnih zakonov in Njega, ki jih je postavil. Tudi v čisto gospodarskem področju je potrebna neka nravnost (morala), neka nravna zavest odgovornosti, ker pa seveda nima mesta v čisto materialističnem sistemu, kot je komunizem. Krivičnost, izkoriščanje, nasilje, krutost in nečlovečnost niso, kakor pravi papež, slu-čajnostni, prehodni, temveč TRA JNI, NARAVNI sadovi komunizma, ker mu manjka NOTRANJIH sil', ki bi človeka brzdale, da ne bi postal krutejši od zveri. Komunizem in krščanstvo sta torej nespravljiva po njuni naravi. Za ves svet in Se posebno za nas Slovence je postal zgodovinsko pomemben papežev opomin: „Komunizem je v OSNOVI zmoten in nihče ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture!” Odziv Slovencev Kako smo Slovenci sprejeli to papeževo pričevanje o komunizmu? Nekateri so papeževo opozorilo sprejeli s sinovsko vdanostjo. Ti so med vojno, v najusodnejših trenutkih našega naroda, tvorili jedro odpora proti zločinski komunistični zaroti in so s svojimi junaštvi, žrtvami in zvestobo pisali najsijajnejše vrste slovenske zgodovine. Preveč pa je bilo takih, ki so preslišali papežev opomin. Ti odtujeni Cerkvi niso imeli notranje moči, da bi se ustavljali zapeljivim komunističnim zankam. Komunisti se namreč vedno predstavljajo v „ovčjih oblačilih”. Odlično izkoriščajo dane okoliščine. Po potrebi so „verni” in „pobožni” . Znajo zbirati gesla, ki privlačujejo. Obetajo vse, kar ljudje želč. A mislijo si svoje. Ta- ko so premeteni, da prevarajo tudi mnoge poštene in dobromisleče. Ko se ti siromaki zavedo, da so igrali vlogo „koristnih budal”, je navadno že prepozno. Komunisti so z njihovo pomočjo že dosegli svoje namene. Pričevanje bivšega komunista Smo pač taki, da često verjamemo šele, ko na lastni koži občutimo resnico. Pri mnogih Slovencih je med zadnjo vojno bilo tako. Niso verjeli besedi. Priti je moralo hujše. Spregovoriti so morali tihi gozdovi in kraške jame, kjer počivajo tisočera, po komunističnih krvnikih razmesarjena trupla naših najboljših sinov in hčera. Opustoše-ne vasi, izropana imetja, uničeno nekdaj cvetoče kulturno življenje, podlo izkoriščanje delovnih sil, ogrožano versko življenje, odsotnost vsake svobode, morje bolečin in solza — to so strašne priče proti brezbožnemu komunizmu. Kdor ni popolnoma zaslepljen in pokvarjen, bi ob tem pretresljivem pričevanju krvi in solza moral spregledati in dokončno ob-računatis to nesrečo naših dni. Pričevanje krvi in solza Za nameček in dopolnilö pa navedimo še tretje pričevanje. Podaja nam ga Milovan Djilas (izg. Džilas) v pravkar tiskani knjigi )rNovi razred”. K,do je ta človek? Djilas je črnogorski izobraženec, ki se je s svojo vero v komunizem dokopal do vrhuncev komunističnih oblasti in časti. Bil je namreč podpredsednik jugoslovanske komunistične vlade, predsednik narodne skupščine, član osrednjega (vseodločujočega) odbora komunistične stranke in vodilni komunistični ideolog. Kako to, da se ta mož nenadoma znajde v zaporu in kmalu nato svet preseneti s knjigo, katero je tisk predstavil kot „verjetno najbolj uničujoče protikomunistično pričevanje, ki je kdajkoli bilo napisano” in kot „bombo, katere eksplozija bo komunistom napravila več škode kot madžarska protikomunistična revolucija”? Djilasa je KOMUNISTIČNA STVARNOST razočarala. Vznemirila ga je silna razlika med teorijo in prakso. Zagabilo se mu je nasprotje med neizrekljivo BEDO Množic in razkošjem komunističnih VODITELJEV. Primerjal je komunistični nauk z livljenjern in se je postopoma dokopal do spoznanja, da je komunizem ZMOTA. Napisal je knjigo, ki je strokovnjaški OBRAČUN z vsemi odtenki komunizma. Nam ta knjiga sicer ne pove prav nič novega, a je vendar izredno zanimiva in pomembna, ker Č. g. župnik Tensundern iz Reckling-hausen-a govori na akademiji v Kevelaerju. (Od leve na desno so : msgr. dr. Jagodic; prev-zvišeni g. škof; dekan iz Ke-velaerja; tamkajšnji župan; č. g. Tensundern in č. g. Franc Šeškar iz Münchena ) jo je napisal nekdo, ki je še včeraj bil odličen in vpliven komunist. Zaradi pomanjkanja prostora bomo skušali samo z nekaj stavki posneti vsebino te knjige: Komunizem je popolnoma odpovedal, pravi Djilas. Vse je prišlo drugače, kot so komunistični voditelji obetali. Napovedali so večanje demokratskih svoboščin in celo odmiranje državnega aparata, a se dogaja * Zastopniki Slovencev v Zap. Evropi poklanjajo g. škofu Rožmanu spominski album. * prav nasprotno. Pričakovali so nagel dvig življenjskih razmer, a se je komaj kaj pomaknilo na bolje, v kolikor se ni še poslabšalo. Govorili so o izenačenju dežele in mesta, ročnih in umskih delavcev, a so se te razlike stvarno še povečale. Naj večje slepilo pa je bilo upanje, da bo po industrializaciji in kolektivizaciji (podržavljenju proizvodnih sredstev) nastala brezrazredna družba, kjer ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih, temveč bodo vsi enaki in bodo imeli vsega dovolj, dočim se je v resnici medtem pojavil NOVI RAZRED, politična birokracija, ki nadomešča in prekaša vse stare izkoriščevalce. Ta razred komunističnih veljakov izkorišča oblast nad narodom v svojo LASTNO korist tako nesramno, da daleč prekaša vse izkoriščevalce v zgodovini človeštva. Nad tem razredom komunističnih oblastnikov izgovarja Milovan Djilas besede, ki izzvene v neko prokletstvo: „Kadar bo novi razred zgubil svojo oblast, kar se mora zgoditi, bo zaradi njegovega umiranja manj žalosti, kakor jo ]e bilo v preteklosti ob zatonu kateregakoli izkoriščevalskega družabnega razreda!” $ Ta tri pričevanja naj nam pomagajo doumeti, kako prav je pred 20 leti imel Pij XI., ko je opominjal: „KOMUNIZEM JE V OSNOVI ZMOTEN, ZATO NIHČE NE BO Z NJIM SODELOVAL, KOMUR JE MAR KRŠČANSKE KULTURE.” K-ov. Za Silvestrov večer: Veseli dogodki,^ il je neki trgovec, ki je včasih koga osleparil, če se mu je pustil. Tako pride k njemu pošten kmečki možakar z nadebudnim sinkom, da bi mu kupil novo obleko. Očka se na blago ni dosti spoznal, dečko pa še manj. Trgovec je takoj videl, s 'kom ima opravka. Šel je po neko obleko tja nekam v pod- strešje in rekel: „Ta bo kot nalašč ža vašega sina; poceni je in trdna.” „Je že dobro,” pravi oče, „če se ne skrči pri pranju. Ta poba jo bo kmalu zamazal in jo bo treba večkrat oprati.” „Za to pa brez skrbi; to je posebne vrste blago, ki se nikdar ne skrči, še celo nategnilo se bo.” Mož je plačal in sta odšla z obleko. Čez. dva tedna pa zagleda trgovec zopet svoja1 dva klienta. To pot se je pa očka zelo jezno držal in odločno korakal proti trgovini; sinčka je bilo smešno pogledati: hlače so mu segale do meč, rokavi so bili pri komolcu, sploh vse ga je tako tiščalo, da je komaj noge in roke premikal. Trgovec se je v začetku ustrašil, a se mu je brž posvetilo v glavi. Hitro je tekel nasproti očetu, mu stisnil roko in rekel: „Prmejkakadajs, ali je kaj takega mogoče? Da je vaš sin v 14 dnevih toliko zrasel, cel orjak je postal?” pv il je tudi mlad močan fant, ki je mo-r\ ral iti na nabor kot vsi drugi. To pa ni njemu prav nič dišalo „Pu-šeljc” je že prijetno nositi in se postavljati z drugimi fanti. Tudi napiti se ga, ni baš napačne; toda vojake služiti in še posebno v teh časih je pa bolj klavrna ... Kmalu mu pride nekaj pametnega v možgane: „Pri zdravniškem pregledu bom rekel, da sem strašno kratkoviden.” In res, ko je prišel na vrsto, mu je zdravnik kazal Številke potem pa še črke, v začetku 'majhne, potem pa vedno večje. Največja črka je imela pol metra in naš korenjak je še ni videl, vsaj rekel je tako zdravniku. Nazadnje je bil oproščen. Kaj naj počne tak človek v vojski1? Saj bo samega sebe v koleno ustrelil. Ves vesel jo fant pihne v najbližnjo kinodvorano; tukaj je_ seveda dobro videl. Med odmorom, ko so prižgali luči, pa zapazi, da sedi zraven njega — o strah in groza! — zdravnik, ki ga je pregledal. In zdravnik ga je tudi dobro videl in kako ga je gledali Fant je bil ves iz sebe, ves je bil trd od strahu. Grunta! je, grunta! in pogruntal: saj si lahko mislim, da sem v vlaku: eden poleg drugega sedimo, tisto platno tam spredaj je pa čisto možno, da je okno pri vlaku. Ves zaskrbljen se torej obrne k zdravniku in vpraša: „Oprostite gospa, saj gre ta vlak v Pariz, ali ne?” ' A. J. Po domačih krajih Slovensko filmsko podjetje namerava v sodelovanju z Angleži izdelati film na pod-i‘lgi romana „Pod svobodnim soncem”. 1'i‘im bo v barvah. — Odprli so dve novi stavbi za osnovne šole: v Ljubljani za Gradom in v Devici Mariji v Polju. — Na ljubljansko univerzo se je jeseni letos vpisalo 5213 študentov. — Na Visokem v Poljanski Zdravilišče za jetične na GOLNIKU na Gorenjskem. dolini so odkrili spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Spomenik je darova) sorodnik dr. Tavčarja v Združenih državah. Izdelal Ra je kipar Jaka Savinšek. Znana tovarna mila in pralnih izdelkov v Mariboru „Zlatorog” slavi letos 70-letnico obstoja. — V Ormožu nameravajo graditi tovarno za sladkor, ker okoliški prebivalci pridelajo precej sladkorne pese. — V žireh nitajo dve tovarni za čevlje, toda nimajo nobenega čevljarja, kamor bi ljudje nosili popravljat čevlje. Tako morajo hoditi za to daleč v Škofjo Loko, če že ne v Ljubljano. Požar je naredil v tovarni parketov v Mengšu na Gorenjskem če/ poldrug milijon škode. — Velenjski rudnik lignita daje zdaj blOO ton rude na dan. Kriza za stanovanja na Primorskem je prisilila oblasti, da so začeli graditi več stanovanj, zlasti v Kopru in v Novi Gorici. — Koruza je v goriškem okraju letos prav dobro obrodila. — Cesto iz Kranjske gore čez Vršič v Trento in Bovec modernizirajo. — Blejski grad so popravili in bo v njem muzej okoliških zanimivosti. — V Sloveniji je 234 kinodvoran. Lani so prodali po vsej republiki 15,082.000 vstopnic za kino. — Neznanci so vlomili v cerkev v št. Jurju pod Kumom. — Delo za nov most čez Dravo v Ptuju se nadaljuje. — V Kozjem na Štajerskem so odprli tekstilno tovarno, v kateri dela do 100 ljudi. Tuji državljani slovenskega porekla in jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo v tujini, lahko prinesejo ob obisku domačih s seboj razen osebne prtljage tudi blago do vrednosti 150.000 din. Carine prosto je tudi vse, kar prinese s seboj tisti izseljenec, ki se za stalno vrača v domovino. Glede darilnih paketov pa velja, da so proste carine vse pošiljke, če le ne znese njih vrednost (ako bi reči kupil v Jugoslaviji) v 3 mesecih 20.000 din. Lahko pošlješ eden ali več paketov v teku treh mesecev, da le ne preseže skupna vrednost to vsoto. Aiko preseže, je treba za presežek plačati carino. Svojci rojakov v tujini smejo prejemati enkrat na mesec pošiljko rabljenih oblek in drugih oblačilnih predmetov. To je brez carine. Ako pa jih dobijo večkrat, morajo tudi za te rabljene reči plačati carino. Carine so prosti tudi predmeti, ki jih jugoslovanski državljani prejmejo kot dediščino iz tujine. Carine ni za predmete: mleko in jajca v prahu, riž, žito, mast, olje, zdravila z zdr. receptom, milo za pranje, knjige in otroške igračke. Knez Borut: »A jaz duha slovenskega ne uklonim.« Turnšek, »Država med gorami«. Med (KÜimi IzMi^eeiel A N Q L I J A P| VSEM SLOVENSKIM BRATOM IN SE-ife S I KAM V SIRNEM SVETU VOŠČIJO BLA-COSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1958. SLOVENKE Ul IN SLOVENCI NA ANGLEŠKEM! Krsta: V Rochdale je bil krščen v cerkvi sv. Janeza Krstnika 20. oktobra Alojzij Rudolf Metelko. — V cerkvi Presv. Srca, Cambenvell, London, pa je prejela milosti krstne vode 3. novembra Ema Ana Sav-rič. — Čestitamo! Birma: Leedski škof je birmal v cerkvi Sv. Patricija, Bradford, 27. oktobra Tugomira Tomaža Koviča iz Shipleya. — f Maks Lampe. V Leedsu, Yorkshire, je preminul 20. oktobra na srčni bolezni Maks Lampe. Doma je bil iz vipavske doline. Na katoliško pokopališče v Leedsu so ga spremili njegovi prijatelji, ki so tudi obsuli krsto in grob s cvetjem 25. oktobra, bil je pre- fMaks Lampe viden s sv. zakramenti. Bolehal je že dolgo časa, a je vendar njegova smrt prišla za mnoge nenadoma. Bilo mu je 31 let. Zapušča ženo in 2 otroka. Njim izrekamo naše iskreno sožalje. R. I. P. Blagoslov domov: Blagoslovljena sta bila domova družine VVinko v Shipleyu, Yorks, in J. Povšnarja v Gomersalu pri Leedsu. Spoved: Podroben razpored spovedovanja za Božič je bil objavljen v prilogi prejšnje in sedanje „Naše luči”. Ponovno opozarjamo, da morejo izseljenci opraviti svojo velikonočno dolžnost vsak čas v letu. Prav tako tudi na post, ker so vedno bolj pogoste sv. maše popoldan: tri ure prej so dovoljene jedi, eno uro pa pijače, razen alkoholnih. HASLINGDEN: Lepo je bilo v nedeljo 20. oktobra v naši cerkvi, kamor so prišli pevci iz Rochdale ter peli pri maši in litanijah pod vodstvom č. prol. M. Tadina (doma iz Dalmacije, sedaj profesor v Parizu). Škoda, da je hud dež oviral obisk. LONDON: Tudi na prvo nedeljo v januarju bo sv. maša ob 11. uri in popoldan blagoslov v kapeli Y. C. W. pri „Našem domu”. Po blagoslovu bo sestanek Slovenskega društva. B E L Q I J A CHA RLER Ol-M ON S Praznik Vseh svetih smo praznovali s službo božjo v Charleroi, v Paturages in v Tamines. V svojo sredo smo dobili nekaj novih rojakov, med njimi par družinic, ki so prišli iz Avstrije. Prisrčno jih pozdravljamo! V zakonski slan je stopil v Carnieres-cent-re g. Avg. Munih z gdč. Liliane Trigalaut. Mnogo sreče! Operacijo je srečno prestala v Gharleroi ga. Marija Frelih, roj. Šinkovec iz Farcien-nes. Poleg drugih sta iskala zdravje v bolnišnicah rojaka Tomaž Gantar iz Chätelineau (v Charleroi) in v Ponte-de-canal (Mons) gdč. Marcela Vidič iz Bray. G. Alojz Munih iz Carnieres se še vedno zdravi v Jolimont. Ponovno se je morala podati na operacijo v Frameries ga. Ivana Felc iz Flenu. * Rojake že zdaj vabimo k naši skupni božični službi božji. LIEGE - LIMBURG Fante in može, ki na novo prihajajo v belgijske rudnike, iskreno pozdravljamo. Želimo jim, da bi se čimprej vživeli v nove razmere. Prosimo jih, da s svojo poštenostjo pri delu ohranjajo ugled slovenskega delavca v tujini. Vabimo jih, naj se vključijo v že obstoječa slovenska društva ter tako po svojih možnostih pomagajo ostvarjati košček domovine v tujini. Kjer pa slovenskih društev še ni, naj jih ustanove. Vsakdo naj bo naročnik „Naše luči” in še kakega slovenskega tednika! Rojaki iz Eisdena in okolice so na Vse svete popoldne s pesmijo, molitvijo in nagovorom počastili spomin naših rajnkih. Poroke: Že pred meseci se je g. Virant Alojz iz Mechelena poročil z gdč. Jacqueline Verstappen. G- Tr!ep Herman je v Eisdenu popeljal pred oltar gdč. Irene Declercq. Iskreno čestitamo obema mladima paroma! Bolniki: G. Francu Mastnak je zaradi si-Hkoze predpisan nekajtedenski počitek. — Gdč. Berta Gorenšek, ki je že tri leta privezana na bolniško posteljo, se je spet zatekla na Kliniko sv. Elizabete v Liege. — G. Ivan Bizjak bo tudi božične praznike preživel v bolnici. Omenjenim in vsem, za katere morda niti ne vemo, želimo, da jim božična skrivnost prinese mnogo tolažbe! Našim društvenim delavcem, poverjenikom fjji! našega lista, rojakom na področju Liege — Limburg in vsem bralcem „Naše luči” želim veliko notranjega in zunanjega veselja za bo. žične praznike. Vinko Žakelj, izselj. duhovnik. FRANCIJA Pas de Calais Dragi naročniki! Zadnjo Številko ,J\raSe luči” jemljete v roke v L 1957. Navadili ste se na ta izseljenski list in ga berete z zanimanjem in veseljem, kar dokazuje vaša zvestoba že vsa leta, odkar prihaja. Alnogi zato lelijo, da bi še večkrat izhajal, a to je odvisno od Se večjega šteinla naročnikov. Naročniki, rojaki, ko vas vse naš priljubljeni list ob koncu leta lepo pozdravlja, se vam obenem toplo priporoča, da mu ostanete zvesti tudi bodoče leto 1958. Je to edino slovensko , glasilo, ki vas obvešča o življenju slovenskih izseljencev po zapadni Evropi. Koga bi ne zanimalo, kako se godi našim rojakom v Franciji, Belgiji, Holandiji, Nemčiji i. t. d.f V Pas de Calais imamo to tieprili-ko, da ne prihajajo k nam novi slovenski rojaki, a stari izumirajo in £ njimi naročniki. Storite po svojih močeh, da bo na njihovo mesto stopil mladi rod. Tudi je še marsikdo, ki bi se lahko naročil na slovenski list, ki naj bo naš ponos in znamenje slovenske olike. Ob koncu leta še najlepša zahvala vsem, ki ste se celo leto trudili z raznašanjem našega rudarskega lista! Ob koncu leta se spomnimo še rojakov, ki so v zadnjem času zapustili svet. Naš spomin naj bo zlasti v molitvi zanje. V St. Omer je umrl Anton Fajs, rudar v pokoju, v starosti 76 let. Pokopan je v Hou-din. Dne 4. sept. je umrla Franja Sladič v 64. letu starosti; za njo žalujeta mož in sin. Pokopana je na pokopališču v Lievin. Dne 14. septembra je umrl v Lievin mlad mož. Oton Seničar, star šele 33 let. Utrgala mu je življenje rudarska bolezen siiikoza. Dne 2. oktobra je odšel v večnost Jakob Krašovec, rudar v pok., star 78 let. Bil je vsa leta delaven član Društva sv. Barbare. Ob 30-letnici društva ga je to odlikovalo z zaslužno kolajno (medaljo), s katero je šel v grob v Vendin le Viel'. V Houdin pri Bruay je dne 8. oktobra zatisnila svoje trudne oči Marjeta Vahtar v 63. letu starosti. To leto je imela že vse pripravljeno, da bi šla na obisk v domovino, a božja volja je hotela, da je šla v drugo boljšo domovino. — Bila je dobra mati 13 •otrok in verna žena, posebno častilka Matere božje. Vedno smo jo videli pri šmar-nični pobožnosti, dasi je imela dolgo pot do cerkve. Na zadnji poti so jo spremljale 2 Marijine zastave in zastava sv. Barbare in številni pogrebci. V Bruay je umrla 22. oktobra Frančiška Madvešček v starosti 66 let. Družinam sožalje, rajnim večni mir! Pariz l'Sj Vsem slovenskim izseljencem in be-M guncern v Franciji želimo srečne in vesele praznike Kristusovega rojstva, f|ä| da bi bili za vse in za vsakega polni svetonotnega miru in božičnega bla-go slov a. Vaši slovenski duhovniki: Nace ČRETNIK, direktor, Pariz; Jože FLIS, Pariz; Msgr. Stanko GRIMŠ, Merlebach; Msgr. Valentin ZUPANČIČ, Lievin. Cerkvene vesti: Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo popoldne ob petih v kapeli MONTCHE-UIL, 33 rue de Sevres (Metro: SEVRES-I5ABYLONE). Polnočnica bo istotam na sveti večer ob POL ENAJSTIH PONOČI; priložnost za sveto spoved od pol desetih naprej. Na božični dan, kakor tudi na dan Novega leta bo sveta maša kot navadno ob petih pojjoldne. V nedeljo, 17. novembra je prišel med nas in imel pridigo pri naši slovenski maši pariški pomožni škof S. Exc. msgr. Rupp, ki je obenem vrhovni direktor vsega dušnopa-stirskega dela med izseljenci v Franciji. O tem obisku več v prihodnji številki. * V bolnici sta slovenska rojaka Strugar Oton iz Maribora in Ipavec Avgust iz Plav pri Gorici; zadnji je bil žrtev podlih nočnih napadalcev, kar najostreje obsojamo, ker je življenje v tujini že samo po sebi dovolj težko. MARNE. — Na praznik Kristusa Kralja smo imeli sveto mašo v Romigny, kjer smo se domenili, da bo prihodnja sveta maša okrog Velike noči, o čemer boste pravočasno obveščeni. CREUSE. — Na Vse svete smo se v lepem številu zbrali v Clugnat k naši maši. PUY-DU-DOME. — V nedeljo, 3. novembra smo imeli v La Combelle sveto mašo za vse rajne naše rudarje, ki počivajo v naših krajih. Veseli smo bili obiska slovenskega duhovnika, ki je — kolikor mu je čas dovoljeval: — dbiskal tudi naše družine in naše bolnike. * TEJ ŠTEVILKI SO PRILOŽENE POSTNE NAKAZNICE. KDOR SE NI PLAČAL NAROČNINE ALI KDOR JE NE PLAČA OSEBNO G. ČRETNIKU, NAJ SE POLOŽNICE CIMPREJ POSLUŽI. M O H OR J E V E KNJIGE PRIDEJO V ZAČETKU DECEMBRA, NA VSAK NAČIN PRED BOŽIČEM. NE POZABITE NANJE IN JIH NAROČITE! Pod Luxemburgern TUCQUEGNIEUX Na praznih Vseh svetnikov popoldne smo Tikenjski Slovenci, kakor vsako leto, v velikem številu poromali na pokopališče, da smo tam okrasili grobove naših dragih in pomolili za nje. Vedno več spomenikov je na tej božji njivi in vedno lepši so. Nekateri so si tudi v naprej kupili in lepo uredili grobnice, tako da točno vedo, kje bodo počivali, ko se bodo ločili od sveta. Je to precej draga stvar, ki ima pa to dobro lastnost, da se človek že prej spozna s smrtjo, se tudi duševno pripravlja nanjo in se je toliko ne boji. Ta ali oni bi mislil: „Kaj pomagajo rože in lepi spomeniki, za pokojne je treba moliti”, zato naj pa v naše veselje povemo, da je bilo tudi molitve veliko. Na Vseh svetih in na Vernih duš dan je bilo po več sv. maš in vsakokrat je bila cerkev polna. Slovenci tudi pridno plačujejo za svete maše za pokojne, saj skoro ne mine teden, da ne bi g. župnik oznanil sv. maše za tega ali onega umrlega Slovenca. V tem pogledu moramo res zabeležiti lep napredek. Je še dosti drugih novic, to je porok, družinskih prirastkov ali kaj podobnega, bodisi pri Selškovih, ki raznašajo „Našo luč” in katerih sestra se je poročila, bodisi pri lleče-vih, Rakovih, Fajfarjevih itd., pa o vseh teh in drugih spremembah v družini bomo obširno poročali ob Novem letu, ko bomo podali splošen pregled v tem oziru iz naše kolonije. Ob nemški meji Iz pisarne na$e Misije Od vseh strani poročajo, da je azijska gripa zajela skoro vse družine in zahtevala tudi nekaj smrtnih žrtev. Tudi pri nas ni bilo slišati o družini, ki ne bi imela dva ali tri v postelji zaradi te bolezni, smrtnega slučaja pa v naših vrstah ni bilo. Dve družini pa sta ta čas izgubili svojega očeta: V Freyming-u se je po dolgi bolezni poslovil od tega sveta Gaberšek Franc, tojen 19. 11. 1889 v Krašcah pri Moravčah, pokopan cerkveno 19. 10. v Frevmingu. Kljub zelo slabemu vremenu je prihitelo Društvo sv. Barbare iz Jeanne d’ Arca z zastavo in veliko udeležbo ter „Triglav” iz Merlebach-Freyminga enako z zastavo in lepim 'številom članov in članic. Pogreb je vodil podpisani. — V Merlebachu pa je 31. 10. zadet od kapi umrl rojak Vodišek Alojzij na svojem domu. Bil je delaven član in Oirigent pred vojno pri društvu „Edinost” in zdaj pri mandolinskem zboru društva »Slavček”. Obema želimo večni pokoj, vsem sorodnikom pa izražamo globoko sožalje! Med deževnim jesenskim vremenom je zasijalo parkrat tudi lepo jesensko sonce. Žarki veselja in ljubezni so pripeljali pred oltar na Hochwaldu 26. oktobra: Pepco Robek in Gerard Lersy, kjer sta sklenila sv. zakon. Poročil ju je podpisani. Nevesta je več let služila v župnišču v Merlebachu in je kot dobra Marta prinašala hrano iz župnišča več mesecev moji sestri Mari in meni, ko sva se ponesrečila z avtom, za kar se ji še posebno zahvaljujem, želimo obema veliko sreče na novi življenjski poti. — Isto želimo tudi Kokelj Ivanu in Flemi Kmet, ki sta 5. 10. sklenila cerkveni zakon v Giraumont. * V vsej naši okolici zidajo zdaj direkcije in mesta o-gromnc stanovanjske stavbe za 80 do 120 družin. V eni taki stavbi v koloniji Behren pri Forbachu je prišel na svet krepak dečko: Stanko Gorenc, sinko Stanka Gorenc in Julke Vrščaj. Ker sta se zavedala,