Štev. 327
TRST, v torek 23 novembra 1909.
IZHAJA VSAKI DAN ^v® tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljk.h ob 9. zjutraj-
P«KiBii$ne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih b»kaknrnuh v Trstu in okolici. Gorici. Kranju. Si. Petru, Jfeslojm, Seiani, ^abrežiai, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-đflhki, Dornborgu itd. Zastarele Ster. }>o 5 nvč. (tO stot ).
eOLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, nnmrliiirr. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 aft. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K vsaka nMbljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj- Q|aSllO poUtlCfiega drUStVa „EdlnOSt" ZS mani pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,|nnctl „14no.su\ — Plačuje se izključno le upravi „Edinostih________________v eamosu
Primorsko.
je moč X
vxxv naročji:;A zstasa,
za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece G K: na naredbe brez doposlan^ naročnin^. upr»v;» ve ozira. ■ aročnlns. na n»d»!jaho iiianja „tElTOSTI • lUno : letno K 5*20, pol 1» <k 'J 60 — ■ ■■ ■
Vsi Jopici naj se pošiljajo na urc>lni.^tro li-t». Nt-TrAr-ko-
vanA pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je poViljaT.i na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Gatatii 18 (Narodni d:m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoSino-hranllnRni ratun SI 841 652. TELEFON it. 11-57.
„Narodna delavska organizacija"
vabi na
veliki protestni
ki se bo vršil
v ietrtek. dne 25. novembra
ob 8. url zvečer v gled. dvorani „>Tar. doma".
DNEVNI RED:
Usoda Lloydovega arsenala in delavstvo.
DELAVCI! Prihitite v četrtek na sbod. Nameravana opustitev ali premestitev arsenala bi pomenjala pogubo za tisoče triaških delavcev in njih družin. Naš protest naj bo temu primeren !
Odbor N. D. 0.
BRZOJAVNE VESTI.
Delegacije. — Burian odstopi.
DUNAJ 22. „Mof)trg>Re?ueu poroča, da b.dj delegacije s ki ca nt die 10. decembra. — Govcn re, d* pred zasedanjem delegacij cdtopi skupni fiančni minister Bu^an. Nt-sledoval ga b>j bae gref Ivan Zicly.
Kralj Manuel v Londonu.
LONDON 22. Kralj Manuel je dcn»s zjntrsi dospel sta-kaj, S tem ]e bil zaključen ciciiciEi obisk. Krtlj Cbtsne ša teden dni kakor privatnik v Londonu,
Potres v Messini.
MES3INA 22. Os 1 30 po noči je bii tukaj močan, valovit potre®, ki ga je spremljalo ped :em«ko bebnenje. Prebivalstvo se je ibudilo iz »panlfi i a ie zbežalo iz fciS.
Vlak povozil delavce.
SV, HIPOLir 22. (Njž? Av trijskr,). Osebni tU k je presenetil neko delanko skupno. ki je čeS&In na Železniki progi blizo St, H liCiit".. D-;svci ri.-o v sit d lastne tepr*-vdnisti zsptziii virka. Oiem delavcev je biio n«m?t3Dib, tri-e pa težko ranjen?.
Žrtve katastrofe v Cherry ju.
G'HERRY (Iil'noie) 22. Vćerai ro izvlekli iz loto? 37 truptl ponesrečenih m-dsr;ev.
Parnik »gorel.
LOS ANGELES 22. Parnik RSl. Crofx" je pri PoiLt Djcdb popolnoma zgorel. Na ladiji ie biio rarun possd:e cb»to eče iz 35 irci, sfo potnikov. Parmk „C;ty Tapeka- je obkrožil p<: g rel pr-rcik, ni videl pa na njem nobenega človeka. O t sod: potnikov in moštva ti zrano tičetar Preteča stavka oglarjev v Parizu.
PARIZ 22. Preko 200 prekladalcsv og'js je sklenilo na nekem th?du, ki se e
vršil t delavski borzi, da stopijo v torek v stavko, ako se jim ne dovoli povišanje rlaČe.
Bruhanje vulkana na Tenerifi.
MADRID 21. Gatom zadnjih vesti s Tenenfe, je prebivalstvo izpraznilo vse vasi v bližini vulkana. Ker jo začelo bruhanje p rje mati, se je tudi prebivalstvo neke liko po-mirilo. Vasi na severu vulkana niso v nevarnosti.
MADRID 22. Prebivalstvo na Tenerifi se ie že pomirilo in se vrnilo v svoje vati* Vulkan ni pričel vnovič bruhati. Tudi ni bilo Čuti več nobenega potresnega *unka. Pet Žrel bruha ie lavo in edprlo se je novo Žrelo. Več inžsnirjev je odpotovalo, da opazujejo delovanje vulkana.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 22. Trgovinski minister Košut je v sprejel danes deputacijo svojih Če-gledikib volilcev, obstoječo iz 240 oseb. Zupan je pozdravil miniitra in ga zagotovil,
j d s so voiiici vedro naklonjeni njemu in njegovim načelom. T'g~>vinski minister Koiut je odvrnil z m govorom.
BUDIMPEŠTA 22. Pcpoludne se ministri cdpei;ejo n* Dunaj, kjer bodo jutri prisostvovali kronskemu »vetu. Jutri se povrnejo v BudimpeSto. -
SRBIJA.
BEL1GRAD 22. Minister za unanje stvari Milotacović ae je povrnil v svojega pettedenskega potovanja po inozenutru,
Princ Ojorgje ne odpotuje v inozemstvo.
BELIGRAD 22. Poročilo, da odpotuie princ Gjorgje v inozemstvo, je brez vsake podlage. Pra* tako neresnično je poročilo o nekim škandalnem prizoru, ki ce je v sobeto pred očmi kralja odigral med princem G;or-giem in miniitsrskim predsednikom Pašićem,
PEEZIJA.
LONDON 22. Časniki javljajo iz Teherana; da so bile vlsidne čete, na pohodu ▼ Exiebil, z&u rta vi; ene v Ziajamu od te možnega prebivalstva, ki ie »orražno ustavi. Uporniki «o se ogradili v hribih. Po 11 vrnem, hudem boju, v katerem je bilo v celem pet mrtsih in Štiri ran eni, so dobiie vlaJna čete prtmoč, vlo-.i e 83 400 protivnikov, a ostale so nagnale v beg.
Sarajevo 22. D ine s se je tika j sestal prvi mu^etmanski bogočastni kongres.
Crawford 22. (Georgia). Neki avtomobil, v katerem sta bua d.ra mladoporočena in frije svatje, se je sinoči prekucnil čez 30 čevljev visoki moit. Ž;nin in dva svata so se ubili, nevesta in nje sestra sta bile težko ranjeni.
London 22. Baron Jarij Rauter, mlajši sin umrlega barona Jurija RiUterja, je danes umrl po dolgi bolezni.
Madrid 22. Kraljica Viktorija odpotuje zvečer na Aogu šso, da obiiče svojega nevarno obolelega brata Morica.
Dalmatinski disidenti.
Včeraj tmo — na kratko sicer, ali z Se* lezno lcgiko dokazali, kako neopravičeno je oz?o*oIj?n,e g. poalacca v.tfza Vukoviča rrdi teza. ker ga »Zveza Jugoslovanov * ni več izvel la svojim zaitopnikom v proračenskem odseku, kjer je sedelovan e tuli velike politične važnosti. Ta iccident v politiki naie jugotlovsnske delegacije nam je v povod, da spregovorimo nekoliko o razmerju med rečeno *Z'ezo" in dalmatinskimi disidenti: poslancem Biankinijem, Perićem, Vukovićem in Ivčević.m. In pripominjamo, da ta nafta izvajanja slone na povsem sanesljivih k formacijah.
ODLISTEK
14
IGRALEC.
ROMLAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Baski spisal F. M. Dosiojevskij. Poslovenil R. K.
„Zakaj ste tako nedvojbeno prepri-pričani lu
„ Pravim vam, da ne vem. Vem samo, da moram dobiti, da je to tudi za-me edini izhod. In morda se mi ravno iz tega vzroka dozdeva, da moram gotovo dobiti."
„Torej imate tudi nujno potrebo, ako ste tako fanatično prepričani
„Stavim, da dvomite, da bi jaz ssogel imeti nujno potrebo !•
„To mi je vseeno," je odgovorila tiho in ravnodušno. „Ako hočete — da, jaz dvomim, da vas muči k^j resnega. Vi se morete mučiti, toda ne resno. Vi ste človek, v katerem še vse kipi in vre. Cesau
Kakor znano so ti poslanci izstopili iz BZveze južnih Slovanov" oziroma „Narodne zveze". Kakor vzrok svojemu važnemu, a ob eiem tudi zgrešenemu koraka so navajali, da so jih, poslanci »Slovenskega kluba" (skupina dra. Šusteršiča) „terorizirali". V novicah je bilo čitati tudi, da hečejo rečeni disidenti osnovati svoj posebni klub.
Nu, da: z našimi k!ubi je tako kakor z vsem, kar jo rodila naša zemlja I Vedno so lepo razpoloženi za nadaljco — množenje. Tako ie ne bi smeli čuditi niti t:daj, ko bi imeli toliko klubov kolikor imamo poslancev. E pot^m bo vladala seve uprav divna „jedno-du§2Cktu in „disciplina* v posamičnih klubih!
Ali k stvari! Do izstopa dalmatinskih disidentov je bila organizacija jugoslovanske delegacije na Dunaju najjednostavneja: vseh 37 naših poslancev je tvorilo „Narodno zvezo", ki ao razpadali v dva tabora: v „Zvezo južnih Slovanov" z 20 ooslanoi, in „Slovenski klub" s 17 poslanci. Med tem, ko to bili v tem posljednjem klubu samo Slovenci pod vodstvom dra. Šuiteršičs, so „Zvezo jnžnih Slovanov" sestavljali: šest Slovencev, trije istrski Hrvatje (Mmdić zastopa slovenski volilni okrai) in enajst Dalmatincev.
Iz tega številnega razmerja prihajamo do naitopnega rezultata: enajst Dalmatincev — in med temi so ravno disidenti najstareji parlamentarci — je tvorilo v wZ*ezi južnih Slovanov" večino. Zaključki „Zveze" s o bili torej odvisni od volje Dalmatinske delegacije. „Zveza južnih Slovanov" pak je imela v „Narodni z?ezi" ▼edino. E:go je po vsem tem jednostavno izključeno, da bi »Slovenski klub", vulg:» dr. Šaeteršič mogel koga majorizirati in terorizirat1, ker faktično morejo imeti Dalmatinci glavro besedo.
Ali na Dunaju se vendar dogaja nasprotno, a to iz jako jednostavnog* razloga, ker gospoda dalmatinski poslanci ne vrie svojih dolžnosti kakor bi morali. Ridn-) se je namreč dogajalo, da so ravno dalmatinski poslanci brilirali s svojo odsotnostjo. Ni je bilo skoro se;e, da vsaj polovici Dal-matincev ni bilo navzočih. Dočim so bi!i v 'sejah skupna „Narodne zveze" slovenski klerikalni poslanci redno vsi zbrani, je Daimatincav man; kale 5—6. Na kom je bila torej kritda, ako je bil vsprejet kak predlog, ki dt.1 maticgkim poslancem ni bil po godu? ! Ali točneje rečeno: dalmatinskim disidentom!
Torej je s te strani secesija gOBpcde Vukovi ča in tovarišev popolnoma neopravičena; ali tudi več nego neopravičena, ako pomislimo, da so ravno oni se svojo secesijo oslabili ravno tisto parlamentarno udruženje, s katerim so soglašali, a na d ugi strani ojačili vpliv „Slov. kloba", proti čegar »terorizmu" so hoteli demomtriratil
▲li disidentje bodo zopet nsglašali vprašanje o znanem spopadu zaradi glasovanja o proračunu. Treba priznati, da je vlada imela tega leta nekaj več obzira da gospodarskih ra7mer Dalmacije, nego ga je imela dc-sedaj. U meje se, da je vlada disidentom polaskala tudi z bodočo naklonjenostjo. S te strani je bilo Dalmatincem res teža»no, da bi se podvrgli zaključku skupce zreze, ki je hotela gU so vati vladi nezaupanje. V tem ozru bi bilo nepravično, ako bi kar tako doižiii diaidecte zaradi egoizma ali česa huj-' šega. V sami „Narodni zrezi" je bilo čuti odločnih ,glasom" ki so obsojali drakonični način, po katerem je dr. Šasteršič zahteval brezpog)jno od vseh Členov „Zreze", da glasujejo proti proračunu. V tem slnčajn je bilo zares terora. Ali proti temu ni bila potrebna secesija, še posebno ne iz „Zveze južnih SloTanov", in sicer to za vedno.
V parlamentu je sedaj nastal nov po-ožaj. Resen parlamentarec mora pozabiti na kako
vam bo denar? V vseh razlogih, ki ste mi jih naveli do sedaj, nisem našla ničesar resnega."
„Dovolite opazko," sem jo prekinil. „Rekli ste, da morate poplačati dolg. Lep dolg mora to biti! Najbrže Francozu ?"
„Kakšna vprašanja! Danes ste prav posebno rezki. Mogoče ste celo pijani
„Sami veste, da si dovoljujem včasih zelo odkrito govoriti in vpraševati. Pravim vam, da sem vaš sužeqj, a pred suii\ji se ni treba sramovati, ker ne morejo raz-žaliti."
„Neumnost! Zoperna mi je ta vaša „suženjska" teoriia !"
„Pomislite, da ne govorim o svojem suženjstvu, ker bi želel biti vaš suženj, ampak govorim samo o dejstva, ki ni od mene prav nič odvisno."
„Povejte naravnost: Čemu potrebqjete denar ?"
„T^da kaj vas to briga
„Kakor vam drago," je rekla in ponosno stresla z glavo.
I „Suženjska teorija vam je zoprna, a suženjstva zahtevate: govori in ne razmo-| trivaj ! Dobro, bodi, tako ! Čemu mi bo denar, vprašate ? Čemu ? Denar je — vse!"
I „Umejem, vendar ni treba tako blazno hrepeneti po njih! Vi prehajate celo v besnost, v fatalizem. Za tem se skriva nekaj, neki posebni smoter. Govorite brez ovinkov, jaz hočem tako!"
I Skoraj bi se zadela srditi, in zelo mi je bilo pogodu, da je tako jezno izpra-Ševala.
„Seveda imam smoter", sem dejal, „da-si ga ne morem jasno opredeliti. Nič drugega, nego to, da postanem z denarjem tudi za vas drug človek in ne suženj".
„Kako? Kako dosežete to ?"
„Kako dosežem? Kako, vam je nepojmljivo, na kakšen način dosežem, da Doste gledali na-me drugače nego na sužnja! Baš takega čudenja in nepojmovai\ja ne maram!"
včerajšnjo neugodnost in se povrniti k skupnosti, kjer bo mogel najbolje delati za interese svojih volilcev. Da, koriet volilcev bodi poslsncu merodajna! Toda, tu so je porodilo splošno političnovpzt-šanje, tedaj se poslanec mora čutiti delom vaega naroda i» sikati mora načina, da privede ▼ sklad potrebe tvojega volilnega okraja z onimi skupnega naroda! Io ravno to zafat3va od naših diaidentor tedanji parlamentarni položaj! Saj menja tudj oni sami uvidevajo, da je »eda- važoeja m nuineja rešitev vprašanja v načelu, da je 2* sedaj glavno vprašanje zistema inparta-mentaršzraa sploh in ne detajli kakice gospodarske blaginje za Dalmacijo. Sicer p* pristop disidentov k skupnosti ce prejudicira njihovemu stališču glede proračuna. Kako se stvari razvijejo jutri — tega ne ve nibfce; ali tudi disidenti morajo znati, da v disci plim in slogi slovanskih skupin v slovanski „Eost^' leži glavni pogoj k srečni rešitvi vsega kore-phksa konfliktov, ki so privedli parlament do mrtve točke. Rea je, da bi cepljenje jugoslovanske delegacije moglo poroditi kasv dobro jabolko za volilce gospodov disidentor. ali — zavedajmo se vendar enkrat stire resnice! — to ceplienje bi utegnilo porodite poraz načelnih zahtev celokspnsga nade«a naroda, da ne govorimo o avstrijskih D: h sploh. Vprašamo sedai: mari ne bi bite tista sladka jabolka predraga?! Naj razmik l ajo o tem dalmatinski disidenti in hrvaška javnost, ki mora obračunati z nekimi pojavi v delegaciji na Dunaju, ker to zahteva od nje naredni ponos in pravo umeranje interesov I__
Predsednik Združenih držav na delu.
H.
Taft na velikem potevanj«.
Moderni svet ne pozna preitola, ki bi imel toliko notran e sile v sebi, kakor je lisa stoleo amerikanskega prezidenta. Noben *3a-čaj, nobena tradicija ga ni posadila ampak postavila ga je na to mesto upra* ljudska volja. Kakor slaven kralj je nastopil me&čan Ttf' svojo nastopno revijo po ogromni državi.
Naravno je, da je cb tej priliki mnogokrat poprijel za besedo in še bolj naravr.e je, da se :e pečal v njih z aktualnimi dser. nimi vprašanji.
T&itovi govori so se odlikovali po iradai odkritosti. Ni govoril tako direktno in s toliko emfaze, kakor Roosevelt, ali v evoj^ns bistvu mnogo proktidušneje in samoz2V3S»-noje. Predvsem je razgnal tisti oblak, »kvai kata ega so nekateri gledali ia videli novo tendenco tarifne politise v smislu n i ž * i h pristojbin. Sam je povedal, da je novi Tarifi eksludvnejši nego katerikoli poprei.
V Vinoni je de-.al, da je ta ^ Bili"*) najboljši tarif, ki ga je kdaj «oli predležils stranka republikancev. S porebiiss navdušenjem so ga sprejemale juioe drž*?s. Pomisliti moramo, da je bil doslej južni del republike najbolj proti tarifa, ali čim se \e tudi ta del industrijaliziral, je postal iz nekdanjega Savla Pavel, ia v bližnji bodočaorti bo gotovo ta največji branitelj visoke ca-rinenatuje produkte.
Jako zanimivo je vprašanje novih davkov, ki se ga je dotaknil Taft. Moderna država kaže to posebnast, ds požira vaško leto ogromne svota denarja v svrho svoje uprave, oboroženosti in drugih podobnih izdatko*, ki štejejo samo na milijone. Vse iftčeio co'ih davkov. Na Nemškem so jih ravnokar aveli
*) Angleži imenujejo vsako prallego Bili ko pa je posuda zakonik, jej prmvijo Ack
„Pravili ste, da vam je to suženjstvo — naslada. Tudi jaz sem to mislila."
„Vi ste to mislili? sem vskliknil z nenavadno naslado. „O ta vaša najivnoet mi ugaja! Nu, seveda, za-me je suženjstvo, ki mi ga nalagate vi, naslada. Kajti naslada je tudi v skrajni ponižanosti in ntf-nosti" sem nadaljeval blodeti.
Vrag vedi, morda je naslada tudi v biču, ki pada na hrbet in trga koMke mesa.... Toda jaz bi rad pokušal tudi d mas naslade. Prejle mi je general na obeda pridigal v vaši prisotnosti, ker mi dae sedemsto rubljev na leto, katerih moraa še dobim ne. Marquis de Grieux me ogls-duje z dvignjenimi obrvmi in me obenem niti opaziti noče. Jaz od svoje strani pa skoraj strastno želim, da bi marquisa de Gri#ux-a v vaši navzočnosti prijel za nee!«
„Tako govorico le paglavci !• V vsakem položaju se mera Hovek peka«* dostojnega. Ako se vrli ta bosta, testa* ta le povišuje in ne ponižuje.
(Pride Se.)
£tran II.
„EDINOST" št. 317
V Trstu, dne 23. novembra 1509
C'lo	» Avstriii iih iiCejo na vse
k ipl;e, Angleži obdači;o skoro že tudi zrak, ki grt vi*kdo vd hu e. Nedvomno tlačijo nn državna finance posebno nori kanoni In bojce ladije ter sploh ogromai izdatki za oboroženo silo. Amerika ce hoče r&rio tako oborožiti do zob in zato potrebuje noflh davčnih vircv.
Doh odnin ikega davka, ki do-naša v E ropi toliko milijonov ▼ t se državne blagajne, Amerikanci ne poznajo i c zato ni £«da, če kdo t tem kriti Snem de-Esraetn položaja t katerega je spravila de-£elo imperialistična politika, predlaga, naj uvede davek na dohodnino po izgleda Errcne !
Institucija takega davk* pa zahteva veliko kobtrolo a strani države celo v privatno življenje vsakega posamičnika. Nadalje aloni republikanska stranka na amerikanski plutokraciji, ki bi morala c drač trna ti vsako leto državi na milijarde kron, če bi bil davek pravično odmerjen. V slutnji, da bi napravili taki davki v lastni stranki največji vihar i a nezadovoljnost, je dejal Tafc, da vaaj za sed&i ni za tak davek; uvedenje tega davka naj se prepasti bodoCnosti. če bi zahteval kaj takega izreden dogodek. Meato tega je predlagal nov posebni davek nizke mere na korporacije.
Ako ia kadar avede Amerika dohodnin-siii davek, bo pomenjalo to finančni dogodek, ki ae ga ne da primerjati z nobenim še tako g'ga&tikim in revolaciionarnim pojavom, kar jih le videl do sedai finančni svet.
Taft ii amerikansko brodarstvo.
ia z večjo silo, nego za poviiano carino, deluje Taft za vprašanje, ki je s tarifno politiko v gotovem ozira v ozki zvezi.
Kakor je bil mogočan amerikanski tarifni zlitem, da je vzgojil in razvil mogočno industrijo, ki je postala v pravo nerarnost za medcarodao produkcijo, vendar mu ni do danes, pričenši s časem Meščanske vojne, ni bilo možoo razviti amerikanskoga brodarstva. V zaznamka onih držav, ki so ma prevažale po oceana svoje velike tovore, je stala Amerika vadno zelo nizko.
Amerikanci do danes niso pozabili, da to bili nekoliko pred izbruhom meščanske vojne (18«L—$4), v času, .k) je dospelo leseno ladijevje do svojega najpopolnejšega vrbanca, ačitelji ostalemu sveta in da je malo manjkalo, da niso predo minirali v med-c&roinem brodarstvu.
Pote*n je prišla tebnrčna revolucija. Nad letom je sijajno zmagalo železo. A ogli j a je fcadkrilila vse droge države v vporabi novega materijala in republika je obstala brezupno zadaj.
Ali zopet se je izvršil važen ekonomski preobrat. Tako, kakor je predominirala Uoija ni koč s svojim lesom zaradi ogromnih gozdov, ki ao krili nepregledne dele njene dežele, j e dosegla danes vrhunec v produkciji železa in jekla. Amerikanska za stava belih in rdečih linii, s to.ikimi modrimi zvezdami, kolikor šteje Uaija zveznih držav, plapola danes nad močnim ladijevjtm in v cmcgik pomorskih pozicijah. Amerikanska politika se pripravlja na veliko vlogo na daljnem Vzhoda.
Ves položaj premeni Panamski kanal. Će hcč3 danes ladia iz Atlantskega msrja v PacifiSni 0:ean, mora nastopiti dolgo nevarno pot z visokrgi severa doli na nizki jug ckolu Jažne Amerike pri Ognjeni zemlji in potem zopet prepluti dolgo pot naza« proti se/eru v Tihem Morju. Kakor je Sueški kanal nekoč nevarno in dolgo potovanje oko!a vse Afrike (če je hotela evropika la-dr,a v Iidijo), napravil nepotrebno, tako bo vplival tudi prekop panamske zemake ožite.
Ko bo Panaosoki kanal izgotovljen, bo mežna tako velika obrežna trgovini, kakor je do danes svet še ni videl.
Brez dvoma je vplival na Unijo vzgled pomorske supremacije posestrimske države Angleške, toda še mnogo bolj je podžgal Amerikance nemiki in japonski presrečni in brilantni vzgled. Ali obe deželi imati državni pomoči zahvaliti razvoj svoje pomor«ke sile v veliki meri. Posebno osapl|iva ekspanzirnost japonske, toliko trgovske kolikor bojne fiotile, je samo produkt organiziranega patrijotizma.
Bosanska agrarna banka. — Odiranje kmetov! 64°/0 obrottl!
„Sosaische Correspondenz" priobčuje zasisMV Člaaek, o poslovanju agrarne baake za Bosno in Hercegovino. Iz ome-ajeaega poročila posnemljemo: Vae velike baake, tudi bosanska deželna banka in prva hrvatska štedionica dajejo posojila pod istisai pogoji proti 41/» */• obrestovanju. Od 1000 kroa posojila bi trebalo plačevati povaodi »kozi 3$ let po 35 kron polletno, ali 70 kroa celoletno za obresti in amortizacijo. Agrarna banka zahteva pod 1 Mni lij pogoji 7j kron letno. To konečno ae igra posebno velike uloge. A k temu pride od vsakih 1000 kron posojila 15 kron letao za „pisarino". S tem pride stvar pri agrarni banki že za iS kron dražja, aego pri drugih bankah, ki se pečajo s hipotekarnimi posojili. Pomisliti treba, da se pri drugih bankah plača s 70 kroaami takoj obresti in amortizacijo ia da vitja znesek od x8 kron takoj poveča obresti agrarne banke, da znašajo te obreati fe pri prvem plačilu 6•/«. Ker se pa glavnica z amortizacijo zmanjšuje od leta Ao leta, dočšoa ootaja plačevanje
onih 18 kron vedno isto, raste obrestna mera od leta do leta tako, da znaša ista zadnje poletje 64°/0.
64 °/0 obresti! To bi bila torej dobrota, ki naj bi je bili deležni bosanski kmetje zbog aneksije! A pri tem obstoje pri tej banki še druge posebnosti odkupovanje, posebnosti, kakoršnih druge banke ne poznajo. Pri izplačilu posojila si namreč banka obdrži dva polletna obroka po 37 kron. Od teh dveh obrokov se obrestuje eden po 4°/0, dočim se drugi sploh ne obrestuje. Ako se vzame najnižjo stopinjo obrestovanja posojila po 6 °/0, bi znašala za to obrestno stopnjo vložena kavcija po 30 letih 350 kron. Od tega se onemu, ki je vzel posojilo, povrne prvotni iznos, a agrarni banki ostane na koncu od vsakih 1000 kron 300 kron daljnega dobička!
Ako plača gotovo število dolžnikov pri agrarni banki v določenem času 10,000.000 kron, bi se z istim odplačevanjem pri vseh, pa tudi najdražjih bankah plačala 10 808.000 kron. Vzemimo, da druge banke zaslužijo pri 10,000.000 čisto 300.000 kron. tedaj zasluži agrarna banka 1,100.000! Torej štirikratni dobiček! A pri tem še ni vračunjen obrestni dobiček zadržane kavcije !
In to naj bi bila kulturna misija, ki jo baje izvršuje avstrijska-madjarska uprava v Bosni in Hercegovini.
Za jednakopravnost naukov na zagrebškem vseučilišču.
Zagreb 21. Tukajšnje novine jav'jajo, da je ban Rauch prslal na avstrijsko miai-sterstvo za nauk in bogočastja dopis, v katerem je zaprosil, naj bi avsttij k a vlada pripo-znala veljavnost državnih izpitjv in rig'rozov, ki jih polagajo dalmatinski in istrski filozofi in pravniki na zagrebškem vseučilišču. V dopisu je rečeno nada!je, da je hrvattka vlada pripravTjena ukreniti potrebne reforme na vjeučiliščn primerno željam avstrijske vlade.
3 tem je storjen velik kerak naprej k uresničen;n starih zahtev hrvatskega naroda, čagar sinon iz Dalmacije in Iatre niso mogli študirati v Zagrebu, ker j a avstrijska vlada smatrala naš a vseučilišče kakor ptuje. Dolžnost slovanske delegacije bo sedaj, da kuje železo dokler je vroče.
D uga razveseljiva novica bi bila, da j? avstr. vlada odredila, da je novi lekarniški zakon tolmačiti v smisla, da ao popolnoma veljavni lekarniški izpiti, ki so jih položil v Zagrebu dalmatinaki in istrski farmaceuti.
S tem je rešeno vprašanje, ki je prei tremi meseci spravilo v skrb vse naše farma* cente — kakih 70 lekarnarjev — katerim je neumestna nrnisterska naredba odtegnila pravica veljavnosti izpitov, položenih v Zagrebu. Nade je, da se bodo odslej ittrski in dalmatinski farmacevti v večem številu podajali na naše vseučilišče. _
Avstrija, Turčija In balkanska zveza.
„Ikdam* pravi v nekem članku, v kate* rem govori o zvezi med BJlgarijo, Srbijo in Črnogoro, da mora Turčija brez dražega preprečiti vsako zvezo balkanskih držav, ki bi ae jo hotelo napraviti brez nje. Najbolje sredstvo za to da bi bilo, ako bi si porta že sedaj zagotovila pomoč Avstro-Ogrske, ki bi bila tudi ugrož <na po taki zvez*. L st omenia prijateljske oficijelne razmera med Avstro-Ogrsko in Tarči jo, ter omenja gospodarskih koncesii, ki si jih z a moreta dajati obe državi me) se-bojno.
Taki svezi med Turčijo io monahijo bi mogla po mnenju omenjenega lista pristopiti tudi Grška, ker bi razširjenje pan slavističnih teženj bilo proti grškim interesom. Seveda bi se unrala v tem slučaju Grška odpotovati tvojim željam po Kreti.
Opaziti treba, da je „Ikdsm* eno glasil mladoturške stranke. Po tem takem ne ?g*e šimo predaleč, ako sklepamo, da je omenjeni članek posledica obiska Mladoturkov v mo narhiji. Sodeč po omenjenem članka, bi se dslo sklepati, da so lfladoturki odnesli iz Avstrije v domovino ntis, da monarhija smatra za eno svojih glavnih nalog: boj proti balkanskim slovanskim državami
Pri tem je jako značilno, da je uradni korespendeočni biro takoj razbobnal v svet omenjeni proti Slovanom naperjeni članek mladoturftkega lista, iz česar je prav lahko sk opati, da je med omen tenim člankom in avstrijsko vlado neko, ako že ne b ižnje, pa nekol ko daljneje sorodstvo. Ako to naša dom* nevanje velja, potem moramo priti do zaključka, da avstrijska diplomacija ne smatra za svojo nalogo na Balkanu pridobivanje simpatij slovanskih narodov in s tem političnega vpliva in teret • za nafto trgovino in industrijo — ampak pobijanje slovanske zavesti v dražbi ■ Turčijo ter iotri* granje pr<ti posamičoim slovanskim državam na Balkanu.
Hočejo res to gospods na Dunaju ? B di jim. Vsaka glava svojo pamet in vsaka pamet svoj sveti To je Se tak sakon v duševnem življenju človeštva. Ali sato je tudi vsakdo ne le odgovorenia tvoja dejan j a, am pak mora tndi sam nositi ovontuvelne sle poslodioel! Gospoda hočejo nadaljevati 1 destruktivnim proti slovanskim sistemom v voanji politiki •onarhiie, ali potem naj nam ne prihajajo več a rokrissinacijaasL če ne bodo Slo rani
kazali „s m i s 1 a za avstrijsko državno misel". Ča že hočejo to misel prostituirati za svojo proti slovansko politiko, pot9m naj se nikar ne hudajejo, ako si Slovani ustvarijo o tej državni misli mnen;e, ki na Dunaju ne bo ugajalo.	_
Kongres jugoslovanske socijalne demokracije.
V nedeljo in včeraj se je vršila v „Mestnem domu" v Ljubljani konferenca jugoslo vanske socijalne demokracije. Predmet raz* pravam je: „Narodnost in socijalizem", ter stališfie, ki naj bi ga zavzela socijalna demokracija z ozirom na jngoslovansko vprašanje. Manifestacijskega zborovanja v nedeljo so se udeležili tudi državni poslanci dr. Adler, dr. Ranner in Scabar. Zakopana je bila dalje češka, bosanska, hrvatska in srbska socijalna demokracija,
Udaležence je pozdravil g- Eriatan, ki je bil izvoljen predtedcikom.
Prvi je govoril dr. Adler, ki je povdar-jal, da socijalna demokracija obsoja šovinizem in razredni egoizem, ki se ju distikrat zlo-rabja z\ narodne namene. Brez avtonomije vseh narodov v Avatriji, tudi nemški narod ne mera po .tati avtonomen. Nem&ka socijalna demokracija hoče ved 10 solidarno postopati z jugoslovanskimi sodrugi.
Srb Tucović je povdarjal, da so zadnji kocfiikti med Avstrijo io Srbijo zakrivili le vladajoči razredi; proletarijat ne pozna plemenskega sovrašsva. Srbska socijalna demokracija stremi za kulturno vzajemnostjo jugoslovanskih narodov, zjedinjenj« delov v močne enote.
Scabar ie pozdravil zborovanje imenom italijamkih, Bruha imeuom čeških sccijalnih demokratov.
Imenom bosanske socij. demokracije je povdarjal Jakšič, da hoče bosanska socijal. demokracija zastaviti vse sile v borbi toliko proti kapitalizmu in tavdalilmu v Bosni. Bukšek iz Zogrebavidi eno glavnih nalog jngjstav. socijal. demokracije, da se vsadi dalavcu poim o delavski časti. V ostalem treba atremiti za svobodo proietarcev, narodov in tudi celega človeštva. DamelrOfić se je izrazil proti Veliki Srbiji, kaker Veliki Hrvatski in tudi proti i'ialistični uredbi monarhije. Izjavil se je za preosnovo monarhije na federalistični podlag*.
G. Kristan je kritikoval postopanje obeh slovenskih politiških strank, očitajoč jima, da rabita jugoslovansko vprašanje le v agitato-ričoe namene. Narodno vprašanje je možao rešiti le na podlagi mednarodne vzajemnosti narodov. Iz govorov udeležencev mamfdatacij-akega zborovanja bo črpalo slovensko delavstvo nove sile.
Zborovanja je bilo po dveh urah zaključeno z zahvalo na udeležence.
Slovanske novice.
češk op oljsko bratstvo. Odlični češki in poljski rodoljubi v Pragi so osnovali Společen«ky klub češko - polikya, ki bo delal za češko-poljsko vzajemnost. Ta klub je sad nedavnega obiska Cehov v poljske zemlje. —
—	Planet „Croatia". Nemški astro-oom dr. Angn t Ko p 5, ki dela v zvezdarnici Ko igs uhl v Heidelbergu, je odkril 3. marca 1908 nov planet v skupini planetov med Marsom in Jupitrom. Sedaj je dr. Eopff obvestil upravitelja hrvatske rvezdarnice v Zi-grebu, vseučilisčnega profesorja dr.a O. Kamera, da je krstil omenjeni planet imenom Ct-oatia" v spomin na utemeljenje prve zvez*
darnice na hrvatskem ozemlju, leta 1905. v Zagrebu,
—	Češki mecen. Ta dni se je končala v Pragi zapuščinska razprava po rajnem arhitektu Mhajlu Zejerju, ki je zapustil vae svoje premoženje dijakom češke teho ke v Pragi. Soduija je prisodila tehniki E 628.595. To ni prvi čeftki mecen 1 Mi pa imamo slovenske bogataše k la C siitz (Kosič), ki so meceni — Lege Nazionale!
—	Poslanec Stapinski, ki je teli redka slovanska pojava v poljski delfgt-c ji d žavnegs zbora, imenovan je častnim mešSanem rasnih mest Č^ške,
—	Dalmatinski nad š ko f Dvornik. Kakor poročajo hrvatske novine se ta Cerkveni dostojanstvenik umakne od svojfga mesta, ker ga huda bolezen ovira na izvrševanju svojih dolžnosti. S tem se odpira vprašamo dslmatinske nadftk fi,e. Eskor Dvorni-kovi nasledniki se 0men;a)0: mskarski Škof dr. Juraj Carić, šibeoški škof dr. V. Pnlišić ter rektor zadarskega semenišča dr. A. Ojivoje. Sedanji koadjator Dvornika monaig. Borzatti, ne prihaja v paštav, ker ne sna hrvatski.
—	Nova železnica v Bosni. Delniško in ogleniško društvo „Uaa", ki se je nedavno natanovilo v Zagreba z delniško glavnico treh milijonov kron zida sedaj v občim Leshemi v Bosni Železnico, dolgo 7 kilometrov za eksploatacijo ogljenikov.
Dnevne vesti.
Ljudska predavanja ▼ Trstu in okoilel. — Danes t torek 23. novembra v »Sokolovi* dvorani v ,.Nar. domu" predavanje: Kulturni razvoj človeštva. Predaval bo gos p. Ferdo Plemič. Predavanje bo ilnsčrovano z navlaš5 sato naročenimi krasnimi skiop-
tičnimi slikami. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Vstopnina 20 vin.
SLOVENCI! Delavci ! Udeležit« ss v velikem številu tega predavanja, v katerem se Vam bo z besedo in sliko kazalo velikanski kulturni napredek Človeštva od prazgodovinskih časov pa do današnje moderne dobe.
Akad. fer. društvo „Balkan" in ,,Učit. društvo".
Postopanje na državnih železnicah. Mi-
nolega petka dne 19. novembra tem »e nahajal v čakalnici II. razjeda poitaje drisvna železnice na Opčinah. Hkratu je začel elai-buioči u~sdoik grozno vpiti, da smD vai čakajoči skočili k durim, da vid mo, kaj se godi. Ali nismo opazili ničesar dragega, nego da orti uradnik nadalje vpije. Tako so \rele besede iz niega, ds ni bilo možno umeti, kaj gorori. Le nosam^zoo besede smo Šali: Hund du, verflachter echaebiger Trottel itd.
Eo je imel dospeti vlak, smo stopili ven na peron. A glejte, sedaj je je! oni urada, kričati na enega čakajočih: Č>mu ste prišli sem, ali merate vi biti prri tnkaj 1! D o tilnik je odgovoril; „Gospod ! Mislim, da imam pravico čakati tu! Sicer pa nas je le r&še vpitje privabilo semkaj. La žaloitno je, da se podrejeni nulužbeaci paščaio tako zmerjati s psom lu To jo izdalo. Uradnik je od&el v svojo piaarno in niimo ga videli več. Ali vsi ljudje, U so čakali na tlak, so se zgražali nad takim postopanjem.
Opozarjamo pa upravo državnih aalezni«, da se potujoče občinstvo ne bo pn&čaio žaliti, ne da bi reagiralo. Neizproino rahtovamo, — če že ne d:ugega — vBaj uljndnega postopanja.
Oežela posebnosti! Ulica, k i n i e a-stopana v državnem zborni! To je gotovo nekaj nenavadnega — specijaliteta. Srečen lastn k t&ke specijalitete je sedaj naše meato tržaiko.
Kakor znano, je bil do nedavno zaitep-nik III. meatnega okraja tržaikega sedanji socijalnodemokrstični disident Pagoini ia k volilcem njegovim so spadali tudi prebivalci ulice Chiozza. Pagnini je odložil maadat, a za dopDloiho volita* se ono ulico izločili iz tega volilnega okraja — nje prebivalci «e torej niso mogli adele-žiti te dopolnilne .volitve.
Iz teh deistev izhaja pa tisto interesantno dej str o, da ona tržaška nlica a e d sjj nima zastopnika v državnem zboru! Prejšnjega tudi od n e voljenega zastopnika ni več, naalednika pa cje prebivalci ni io smeli soliti!
Ergo: v Trata imamo ulico, ki ni «a-stopana v sedanjem ljndikem parlamenta! I
To je naša najnove;a tržaška specijaliteta ! Najnoveja pravimo. Ker imamo ie drago tako interesantno in karakteristično posebaoat, ki nas stavi a — izven zakona!! Mesto-pro-vincija Trst je — kakor znano — jedioa pokrajina v državi, ki nima deželnega iolekega zakona, valed česar se splošni zakon, veljaven za vse druge, pri na« ne aplicira primerno razmeram, daai bi bilo ra»no pri nas posebno potrebno radi naših poaebaih narodnostnih in krajevnih razmer.
Pa imamo pri naB še raznih drugih posebnosti, a posebnoit na vaemi posebnosti je: vsesukpni vlad ni zistem v našem Pri m o r j u !
Ustanovitev „Primorke sokolske
Na nedeljskem občnem zboru v Gorici, kjer ]e bilo zbranih d> 50 zastopnikov akoro vseh primortk h aokolakih društev, je bila nataaov-ljeaa „Prim traka sokolska žnpau. K tej župi spada tudi tržaški „Sikol" s svojimi dieki v Bojanu, na O^č.nah, in v Bar-kovljah in oni na Vrdali, dokler se ne aita-novi v Trstu in bližoji okolici toliko mobo-stojnih društev, da bi imela svojo trž. sokolsko župo.
Brat dr. L e v p a š č e k je pozdravil vse dolle zastopnike, obrazložil pomen sokol-•ke župe, kakor nekake višje orgaoizasi|'e v ložjo dosezanje sokolskih cil ev po vzora čeških sokolskih 2ap ter je prešel konečao aa dnevni red.
Brat Podgornik je prečital pravfta, ki so že cdsbrena in ki so bila vzeta na znanje.
Na volitvi predsedništva je bil isvoljen za starosto primorska Jupe br. dr. Lev-pnšček, za I podstnrotto br. dr. tre-gorin, zali poditarosto br. M o zeti 6, za načelnika br. K r a n j c, za tajnika hr. Podgornik, za blagajnika pa br. So-n jedic.
Nadalje se je vršila ie izvolitev preglednikov ter petih členov v župni izobraževalni odsek.
Pri točki 7 dnevnega reda rtdi prispevkov se je sklenilo, da se za to a pravno leto ne bo pobiralo prispevkov. Pri tej točka ae j« razvila živahna debata, v katezo so posegli br. Kranjc. dr. Savmk m Šjrli.
Pri slučajnost h ie predlagal br. K r a n j s, da U se vršil v mesecu junija ali ju i^a iapni slet v Gorici.
Ta predlog je podpiral br. dr. Reka r, povdarjajoč moralni vspth takih tletev, ter je obljubil v imenu tržaikih Sokolov, da bodo vsi delovali na to, da bo z et v čast in ponos st kolske ma imena. Predlog je bil aato soglasno »sprejet.
Br. T o p 1 i k a r ie dalje nasvetoval, da U se podpiralo vaditelje, ki godijo ponievat
V Trstu, dne 23. aeveaibra 1909
»EDINOST« št. 327
Stran HT.
dramam telo?£dbo. Br. K ran jc je stavil predlog, da naj bi dalo vsako druitvo 10 od* stot. čittega dobička od vsake prireditve. Br. dr. £ e k a r ie nasprotoval sprejetja tega predloga, čež. d* ne moremo kar meni nič tebi nič sklepati o viiini procentov dobička, ko vendar ne vemo, če in koliko ae bo približno rabilo za ta V8diteljski fond. Opozarjal je. da Sapa ne bo nabirala kapitala in da bo m ižno deloma pokriti strofike iz žnpnib do-&e*fcov. Koaečno je stavil predlog, da se predlog br. Kranjea odstopi vaditeljskemn zborn, ki naj na prihodnjem občnem zbera konkretizira ta predlog. Tema predlogu so se prid.aiili vsi bratje.
Ker se ni nihče oglasil za besedo je dr. Levpušček zaključil prvi občni zbor, ž°leč. di bi ae vsi občni zbori vriili v tako lepi b-atski slogi in tako mirno in resno ka-
Ustanovljena je torej „Primorska sokolska župa" z 11 druitvi (in 6 odseki), ki štejejo skupno okreg 1400 členov.
% lastnem večera Karle Posikvarjeve
nac je došlo podrobneje poročilo, ki smo ]e p-, morali radi obilice gradiva odložiti na jutri.
Trgovina z dekleti v Severni Ameriki.
M'cisterstro za notranje stvari je izdalo podrejenim deželnim oblastim naredbo, tičočo se gorn;ega predmete. R*di važnosti tega vprašanja podajamo tudi mi iztadek iz te na-! cdbe.
•lasom poročila generalnega konsulata v C kega se še vrši znamenit import „belih *ušbievM ie raznih evropskih držav, med temi t»idi is Avstro Ogrske, iglasti pa iz Ogrske, štetilo litav trg3»ine z dekleti v Združenih đ iav&h utegne izaaSati letno kskih 15.000. 11 icztdernih poizvedovanj izhaja, da obstoji possbeu, centralno organiziran sindikat, ki iina s*e:e podružnice v vseh večib nmtih i:.ed Atl&atiškim ia Pac f §kim ceasnom, in ki r.isirc&iljs stoje o&iserje v vsa pristanišča, preko katerih 83 vrši izieljevanje v Ameriko, I;lasti preže as t&ke ženske, ki prihajajo v arn?rifika pristacifiča same in so fcaie : brez spremstva, brez prijateljev ali sorodnikov. Ti emicerji se preditavl ajo k 4 kor sorodniki aii soprogi svojih žrtsv, da s tem olajšujejo iz-fercajje tacih deklet. Zaupanje starišev si pridobivajo s tem, da se blinijo kakor do brotiike, ki hečejo skrbeti za bodočnost deklet. Navadno no jemljejo deklet takoj seboj, btapak obljubu:ejo, da bodo pisali, čim dobe primerna mesta za-nje. Pozneje sledi pismo in nakaj denarja z obljubo dobr.h služeb. Ted.". usoda, ki čaka takih deklet, je obče
ZB \E9.
% nasiljem in omamnimi pripomočki se pripra<lja dekletom moralna poguba. Izročajo jun obleke in nakit? proti velikanskim csnara, ie dekleta postajajo dolžaice svojih — dobrotnikov. Zahajajo v tako nezavisnost, da se teifc) kedaj o svobode. Iz strahu in sramu izgubljajo navadno vsako nado, da bi 8 3 kedij mog;e če povrniti k krepostnemu življenju. Nra svojih navadnih oblek nimajo več in se zato ne morejo več rešiti iz suženjstva, v katero so zašle.
Tspeha proti taki trgovini z „belimi sažeji" bo možno doseči le, ako se Že z doma otežujejo pogoji za izseljevanje deklet. Starfii aa| z največim nezaupna em vspreje nujo mamljiva vabila iz Amerike. Islasti nai bi S3 prebivalstvo po deželi z razširjenimi pa&ikaeijassi opozarjalo, kakim nevarnostim so izpostavljena dekleta, izlaiti, ako potn eio tame in bree spremstva zanesljivih oseb, in kaka žalestna useda jih eventuvelno pričakaj*.
Oblasti naj z vsem vplivom delajo na to, da preprečijo izseljevanje mladih žensk v v ceh tist.li slučajih, ko ni najzanesljivejih earaicij sa njihovo bodočnost. V dvomljivih stečaj* je priporočati, da oblasti poproi zafotevajo inftrmacij od konsu!arnih u adov. L a s evarjeajeca starišev in preprečanjem iz »e javaaja po oblastih, bo možao omejiti izseljevanje mlad.h žensk v Severno Ameriko. Oblasti naj zahtevajo tacih iofjrm->cij potom cactraloe oblasti, ki aad/oruie trgovino z dekleti ia ki ssore najhitrije dobiti zanesljivih orijeatacii o oseb&h posredovalcev za službe. Tj je pa potrebao tati radi evidence. Sled-Dfii naj tudi sodelujejo časopisi s svarili in posba.
C. far. davčaa adsilsistraelja Trst I. na-
-loaaia tadi v isa^nu c. kr. davčne ada ini »irKcije Vrst II, da je pričela vročevanje plačilnih nalogo? najemnarine in 5*/« deska sa leto ltet in 1919 glede poslopij v tiiv ške j okraja.
V omenjenih plačilnih nalogih, ievršeoih na podlagi zakonov 9. februana 8t. d ž ?t*r. št IT. ia 11. dec?mba 1»05. dri. zak. it. 117, je predpisan za le*o 1909 znesek dd^s » leto 1910 — 99 Vs polnega da v enega postavka.
Ker j« pa vlada vnovič predloiila dri. -Wrs«t aaftrt zakona, vsprejetega kakor znano že	od dotične zborniške komi-
sije, kateri deleča — nasprotno, nego je do* traeno v ie osseajeiiih plačilnih nalogih — ^ ieta 19H pred pisanj a davka v odmeri ia sa leto 1910 v odmeri 84*/. polnega davčnega postavka, in sioer s vzvratno motjo od 1. jaossna 1H9, pooblastil je se tikaiftoji mestni davftai urad, da opasti do konca tekočega leta izvriilao pobiranje t*/s davčne razike, sledeše is uporabe navedenih sako-dov proti oporabi cmesjeoega državnega aa-3rta. —
Davkoplačevalci najemnarine niso torej •primorani plačati v letu 1909 85•/,, ampak ie 82'/« petnega davka, modtem ko bo uita-Ivijena in prosta zamudnik obresti 39/o razlika. —
Od zborniške rešitve omenjenega državnega načeta je pa odvisno, ako bo dotična ustavljena raz'ika pozaeje odpisana ali pa dodatno izterjana.
C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladna „Panter" je priplula v Šangaj. Na ladiji vse zdravo.
Tohakarna nahajajoča se v ulici Acqus-dotto 2 št. odda sef potom javne konkurence.
Zamenjen je bil klobuk na veselici vese lič. odteka N. D, O. v „Konsum. društvu" v Bojanu. — Dotičnik naj ga blagovoli prinesti v urad N. D. O. kjer dobi svojega.
Tržaška!: mala kronika.
Pretep v nekem slovenskem lokalu. Pet ranjenih. Pod tem naslovom poroča včeraj šni „P.ccolo", da je prišlo v „slovenski gostilni* do pretepa, pri čemur da je bilo ranjenih pet oseb. Enega ranjencev so morali spraviti celo v bolnišnico. Poročilo v „Piccoln" odgovarja v toliko resnici, da je prišel v go* ■tdno N. D. O. znani pretepač Sosič v družbi nekega Peva in začel takoj razgrajati. Gostje so prijeli SosiČa in njegovega druga, ter po-sad li oba na cesto. Zunaj, na cesti je potem res prišlo do pretepa, kjer so bili trije ra* njeni.
Znsčilno ie pri tem tendencijozno „Pic colovo* poročilo. „P/ccolo", ki drži sicer čitatelje v veri, da v Trstu sploh ni Slovencev, po v dan» v tam slučaiu ostentativno, d* se je izvršil pretep v „Slovenski organizaciji". Namen je očividen: pokazati svoii publiki, da so Slovenci, kolikor jih je v Trstu, sami pretepači. V resnici pa nima gostilna N. D. O., ali pa „Piccolova" „Slovenska organizacijaw, čisto nič opraviti. Subjekti, kakoršen je Sosič, se najdejo v vseh narodih in slnčaji, kakoršen *e je dogodil v nedeljo večer v gostilni N. D. O. se lahko zg)de v vsakem Ickalu.
Po nravi ti sreba tudi poročilo „Triester Zeituog", da je nrišlo do pretepa radi političnih motivov. Pri celem prepiru in pre tepu ni igrala politika niti najmaoje vloge. Vse j a pripisati edino-le vinskim duhovom. Ia p i tem moramo ponovno povdarjati, da je prišlo do pretepa znnaj, na nlici in ne v gottilni tami. Do takih pretepov pa lahko pride tudi na Velikem trgu, kakor je dejanski tudi večkrat že prišlo, a to ne morda med hudmi, ki so bili navdahnjeni z vinskimi dn-hjvi marveč m?d takimi, ki so bili ns*dah oieni od 2000 letne kulture. To se nam 'e vid.-l> potrebno pojasniti v interesu ugledi gostilne N. D. O.
Finančne strate napadene In ranjene Predsinočn em ob 2. popo . sta bilafiaaučna stražnika L Kalšak in Ivan Detela, pridodeljena južai železnici, v starem mestu zahrbtno napadena od treh neznanih ljudij, ki so jn najprej obdelaii s pestni potem ranili z nožem na glavi. Za srečo rane niso težke. O ranital"h ni nikakrga sledu.
Homo lupusl Predsinočajem ob 2. po-polnočt so štirje žalibog ie neznani lopovi najprej snedli več klobas pri nekem ambu> lantnem prodajalcu, imenom Schmidt; mesto, da bi pa plačali, so ga šj imeli za norca in gn p tam celo pretepli. Privatni uradnik g. Bidof Hervatin, ki je bil priča tega prizora, te v svoji egorčenosti pošteno oitel omenjene lopo. Ali ti so tedaj planili nanj, tako da je miral zbežati pred peitmi lopovske 6etvo rice, nustivši na lieu mesta svoj klobuk.
Vrli tovariš! Fran Kovačič, star 27 lst, iz Ilir. B strice, stanujoč v ljudskem p-ano-čišču ul. Pjndares, je naznaoil policiji, da ga ie med spanjem njegov sobni tovariš okra* del sa 10 Kron, ki jih je imel v hlačnem žepu.
Koledar In vreme. — Danes: Klement psp. — Jutri: Janez od križa sp.
Temperatura včeraj ob 2. vri popohidn* -I- Cela. — Vreme včeraj: Jasno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Sam ter tja oblačno. Hadni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Padavine.
Društvene vesti.
Trgovski tečaj za gospcdlčns ot ori ie
v prihoda,em tednu T g >viko izobraževalno društvo v Trstu. Poučevalo m bo dopisovanj«-,
računstvo in knjigovodstvo.
Ker se je v tem oriru že vsestransko povpraševalo, opozarjamo tem potom vse go-spodčie. ki se želijo vdeležiti tega tečaja
Umetni zobje
lOdlikovana pekarna in slaščičarna | ■
z zlato kolajno In krilcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oK,8lrrau trikrat na dan svež kruh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biikoti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah ia fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajflnejšo moko iz najboljših mlinov pe najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk
OellRI kinematograf BELVEDERE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od torka 22 do petka 26. novembra: 1) Konjsko kopito, fantastična sika v barve h. 2) RUDOLF HABSBURŠKI, zgodovinska slika. 3) Kadar se dva prepirata se trenji smeje, komično.
Prvi ssdeii 40 st., II 20 stot. Otroci in rojaki 10 stot
Mnenje g. dra. J. Comsia v Sombatsagu
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Vaše ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) je isvrstno krepilne sredstvo, posebno za konvalescente. V teh slučajih je uspeh presenetljiv.
SZOMBATSAG, £5. novembra 1908.
Dr. J. COMSIA.
^ m fMA	solidno in eleg&nfn® I
Ani A ^^	»ar po zmernih cenah	I
fBHlSIVU Rafaele Italia 1

TRST — Via Maloantc
: n	3
Slavno občinstvo: Pozor!
V novootvorjenl trgovini se slanino, pre
kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu deli« Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim sirom in razno rst. dtJIkatssami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk ae priporoča MARUŠIČ.
Majcen Miloš
mizar - Trst - ulica Leo Štev. 2
pri porote slavnem občinstva
svojo mizarnico. m
, tadi TVO
Isdslajs vsakovrstno, tadi
HAJFivEJte rousš-mm
PRODAJALNICA. S7ICABSKIH OB
JOSIP OPPENHEIM
J «rar Ia Iztf■Itvatolj £m>*a«r]*v |
Crst, Corso stev. 5 (bliza knjigarne Vraa)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovlnastlh ur.
Stenske ure s modernim svonilem.
PRSTASI. U KASI, VERIŽICE Iti. M zacnlt Mah.
PojraTUanje se izvrši po log. cenah in z mim
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trsta, vta Oeollia O
priporoča bIavnema občinstva
svojo moderoo urejeno delavRieo,
v kateri se izvrfiujejo vsa v to stroko spadajsča
dela toOno In po zmornlh oenah. == SVOJI K SVOJIMI ■
I Velika skladišča nanifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gosps in etroke.
Plačilo na obroke.
M. Be Katz
TRST - ulica Sanit* 16, II. uadstr.
Padruialea v G«rici. alioa Afvsroz 3, L s.
Izdiranje zobov brei ■ ■ vsake betečku
9rJ.ČcrMiki»g.£nschc
ta, a
Cement - Portland
■ „SALON Al
Dražbe „8PALATO*
Aseslmao dela. draltre eeaesta Portlaa d
SALONI.
letni nralzBodl: 10,000 wm.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
«1. Carradori 16
Telefon 008.
Zaloga Cementa
Riva Grumula 2 Telefon 23-30
Stran IV.
„EDINOriT" št. 327
T Trsta, dna 23. navaasbm ISO 9
ca j ie nemudoma priglasijo g. De teli, blag. Trgovsko cbrtne zadruge, v al. S. Fran-ccico d' Aiaisi šte?. 2 od 9—12 z;., ali od 21/,—6 pop.
Urcik se določi dogovorno e gospicam ,
«e vpišejo.	Šolski odsek.
„Trgovsko izobraževalno draitvo v Trstu". — Nocrj ob 9. uri zvečer v dru-itrcn h prostorih odborova seja.
Predsednik. Glasbeno društvo „Trst* naznanja svoji m pevcem in pe»kam, da se bedo vriile. vaje po sledečem redu: vsako sredo od 8 do 10. nre zvečer za moiki zbor; vsski četrtek od 8 do 9 in pol zvečer za ienski zbor; vsako soboto od 8 do 10 are zvečer •kupna pevska vaja za me&ani zbor. — Tam bnraika vaja vsaki torek od 8 do 10 ure zvečer.
Gg. pevci in pevke so ljudno naprcšeci da redno in točno prihajajo k vajam. — Društvo nastopi doe 4. decembra na koncerta bratskega društva „Jadran" v prostorih „Dal vr tibfetega skupuu. — Vsprejemejo se nove pevske moč'. — Društveni sedež: ut. 8. Se-bastiaro 6. I.
Prvi plesni venček priredi St. Jskob«ka Čitalnica v soboto 27 t. m. v dvorani „Trg. izobr. društva", ulica S. Francesco it. 2.
Tržaška gledališča.
TEATRO VERDI. — Danes vprizori Garavtg'ia-ova družba sla*ni igrokaz „Vo z n i k Henšel" (Fnhrmacn Hentcbel) od Gerharta Hauptmanpa.
Slar. delav. organizacija
Važen sestanek zaupnikov iz Lloydovega
arsenala »e vrši dane«, ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. — Vsi zaupniH naj pridi} o prav gotovo.
liskovni odsek N. D. 0. ia»» d»nes ob 7 ari zvečer jako važno sejo. Tcrriii rdber-aiki so nsprošeni da pridejo polnoštevilno v to seja.
Vesti iz Goriške.
Odvetnik dr. F. Kovačič ina svoje nrsdne are v Kdrca vsako sredo in v Sežani vssko seboto. P(<g tega v Sežani tsak semnjidan.
Iz Tomaja dne 21. novembre. Danes smo ustanovili zavarovalnico za govejo živino. Z*' varovalnica bo obsegala občine: Tomaj, Er«ž. Utovlje. Eo je g. Bekar razložil namen in pomen zavarovalnice, se je vpisalo potrebco število udov. Ztčasnim predsednikom je bil izvoljen g. Peter Pipan v Tomajn hšt. 1. Oni ?ificorejci, ki se niso mcg'i priglasiti ca ustanovnem občnem zboru, morejo to storiti pri začascem predsedniku.
Nove društva. C. kr. namestništvo ie vzelo na zntnje pravila novih društev: „Ob-nsejno-izobraževaino dru§tvoK s sedežem v Kostanjevici blizu KanHa ; „Kmetsko-izobraž?-valoo «?rušt»oa s kfedežtm v Z apoteku (pol, ckr. Goiica); „Kmečko izobraževalno društvo Novi Vrh" s sedežem v Nemškem Rutu (pol, ckr. Toimin); „Pevsko izobraževalno draitvo Str*ž»" s sedežem v Tržiču.
z Iz goriške okolice. Pred kratkim sem bai jrri glavni davkariji v Gorici po epravkih. Na h.diiiku je čakalo veliko število kmečkega ljadctva, ki je moralo z davčnimi knjiž csni v rokah čakati nre in nre, predno je prišlo na vrsto. Mislim, da je bil že čar, da finatčoa oblaat ukrene potrebno, da ne bo moralo aale kmečko ljudstvo izgubljati toliko dragega časa po nepotrebnem!
Ob tej priliki ne morem dovolj grajati naših l.udi, ki so tam ned seboj pač govorili v svojem jeziku, z uradniki pa so nekateri govorili po laftko ! Čemu to ? ! Ali je mari davkoplačev&lec tu radi uradnikov, ali pa so ■radniki tu radi Ijuditva, katero jih mora plačevati ? I Pa kaj bi grajal caše kmete, ko jim naša inteligenca sama daje slab izgled 1 Take sem čnl ob tej priliki, kako je neki dahovnik iz goriške okolice, dasi Slovenec, govoril z uradnikom — nemški! Ked&j se vendar spsn6'U'emo ? !
Nesreča ali zločin ? Blizu Ksnala so potegnili iz Suče nekega 60-Ietoegs m io, ki je hal skoro nag. Bate je doma iz Ročinja in je del* I pri ceni ob Sv. Lcciji. Sumi se, da je kdo 2akrivii zloč n.
x Slovenska čitalnica v Gorici bo imela dce 11. decembra ob 8. uri zvečer sioj občni zbor.
z Iz Renč. Veselica tuk. pevskega in Samb. diuštva „Svoboda", ki se je imela vršiti v nedeljo, je prentšena na 9. januarja 1910«
Vesti iz Koroške.
Celovftka podružnica C. M. D. je imela sroj ustanovni obfini zbor minolo soboto. Udeležba je bila pičla; izostali so ne samo klerikalci, ampak tudi vsiy ki so kakorkoli biii odvisni od njih, kakor n. pr. vsi uslužbenci Mohorjeve družbe, tndi tisti, ki ne pripadajo klerikalni stranki. S svojim nastopom proti C. M. D. 10 u razdružitvijo stare podružnice, je dr. Brejo dosegel vsaj toliko, da se zdaj boje sodelovati vsi, ki se mn ne marajo zameriti.
CeTovec je ?a nas velevažna postojanka. Ker je C. M. podružnica edino narodno din itvo, ki ce stoji na strankarski podlagi, jo čaka zelo mnogo dela.
Za predsednika je bil izrolien g- P1** tel) I. Bernct za odbornike pa, ki so si r» s delil; odburnifeka mesta v seji dne 18. t. m. gg. od«, koncip. dr. A. Gosak, podpredsednik; od*, koncip. dr. M. Stajnko, tajnik;
bančni uradnik L. Bavdek. blagajrik; za preglednika pa gg. edv. koncip. dr. St. Rajb in od . urad. J. Stohec.
Pcdruiciea ima 30 rednih in enega podpornega člacr.
Na cbčnem zboru se je tudi taprltšslo z vso odločnostjo, da trdife* g župnika Ražuca, da so razdružitvi vtare podrnžoice bili v poved fie-le dogedki na takratnem občnem zboru, ne odgovarja resnici.
K
mr tiskane b« flijmanjli
Sij—
MALI OGLASI
ratona|o po S stot besedo; mastno ttskane besede se raZunafo enkrat več. najmanjSa pristojbina stane 49 slotink. Plata se tako|. —
Mala sobica
ae odda za P kron na mesec ali na teden. Ulica Gaapare Gozzi štev. 3, II. vrata 5.	2039
Jabolka
razpošilja v vsaki množini IOO kilo po Kron 16'— do 22*— Iz kolodvora Litija In po povzetju
IVAH MZBORteK. Šmartno pri Utlfl
Proda se
osel 3 leta star, močan, dober za voz. Ulica Bobco 18, \rata štev. 7.
2067
Carlo Hssmann
TRST, ul. Giovanni Boecaccio 4.
mizarski mojster.
Delavnica pohištva.
Sprejema poprave in poliranje pohištva itd. Cene smerne.
Vinarska in gospodar- zadruga v Dornbergu pri Gorici prTd"
mnogo tisoč hektolitrov naj izbora e j Sega -vina — med tem tudi sladkega & la „proaekar". - Na zahtevo se služi z uzorci	1S74
Sveže pristne kranj. klobase
po 48 Btotink eno in druge jestvice prodajam po 2°/0 popusta proti vsaki konkurenci. Josip L u i n, Trst via Giacinto Galiina 6.	1861
Vzdramite se!
„Slava kliče biu.ane na delo". —Krasno izdelane razglednice. Založil in razpošilja Rudolf Može, Trat, via Scalinata št 1.	'2017
Pekovski učenec upravniStvo Edinosti.
Sedemnajstletna irC^nao^S-
išče službo v Trstu kot kasirka, prodajalka ali v kaki pisarni. Pisati je ped „Dalmatinka" na Ins. oddelek Edinosti.
Gostilna „Al Ginnasio" ulES;n
7)« " ......—w
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Poreška klet na Opčinah 176
i Prodaja novega vina. Teren : v lokalu po 48 stot., ' v steklenicah po 40 ; Belo (sladko) po 56—. — V sodčkih po 24 in Tropinovec po K 1"20. (1928
fi. jVttllovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi uikelovanja,
C. Leii Mil k Cfl.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na iabero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via ilei Rettori št. 1
Telefon St 71 Romano IV
KttK8K$mxxttX*x*xx * F. Hormann, Trst |
ulica 6iosue Carducci 20, Trst 5
TELEFON 890.
Velik* aaloga steklenih Sip tei navadnih in dvojnih araaL Kztttafc vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posod« aa rib«. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlnčenja b steklom, verande itd. Telefon 896.
Zatjgaielj s'avb podjetnikov
X X
n
u
n
XXXXXXttXXXttX
POZOR!
Vsled nakupa velike partije
kuhinjsk. predmetov
vseh kvalitet iz emailžraae kovine, se prodajo isti po K 1*20 kilogram. Naprej gospodinje. Porabile to priliko!
Ulica Sllulo Pelllto 11
Is!stolne marke
m Kupujem, prodajam in menjam lil rabljene listovne znamke. PSa • • • čam najbolje. - Dopisovanje v v Hrvat, in slovenskem jeziku.
Hočete se prepričati
obiščite velika skladišča
Marijeod Bslmmi
Ponte della Fabra 2 ! ul. Poste Muov^
(vogal Torrente) Velik izbor izgotovljenih
A. WEISZj BrieflnartBnliaBđliiiii, Wica L iilriasst 8
Alla cinA di Lonora oblek sa mceke in deike
kobtemi za otroke. Povr.lniki, močne jope, kofnhi ia rnmih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski Soden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški) Speoljaliteta: blago tu- io inozemskih tovarne Izgotovljajo se obleke po oieri po najnove}Si modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah
f
Carlo Bicchi
ulica deli' Olno štev. 7. prve nad. vogal Molio a Vapore.
: Zaloga slik :
ogledal, modilji nov, obeial, nergotovlj«. nih oblek, blag« za ženske obleke, de»-nikov, kakor tudi solnčnikov, perila itd.
Prodaja tndi na upanje
čevljarski mojster
Viktor Schenk
pripore da
svojo zalogo : raznovrstnega: obuvata
za gospe, gospode in otroke.
Fondo Coroneo.
Fondo Coroneo.
Prodaja najboljši bika Fredin globin, cavalier.
Trst, Belvederc 32
Hunu nnntomlčnl In pntnlog. mUZGj
Razstava ljudskih bolezni in pokoni!evanje istih.
—Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob io., XI., 13, 4, 6. in 8. uri. —^»g
V petek samo za ženske. Katalogi v sloven. Jeziku.
Vstopnin a 4Q »totlnk	m« Vojafct do narednik* 20 »totlnk.
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
jfiristifle gnalco - Zxs\
nlioa San Servolo štev. S Telefon 21-42]
5S
Artistični zavod zrn izdelovanje
et
klišej ev ava
po raznih fotomehaničnih zistemih
DARIS
Trst, ul. Oiorglo Vasari št. II
TEL.SFON ai-i8
; CARLO STRUKEt
prodaja niča drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS ^ Galanterije iz usnja, ?otne toft^
! Ovratnice MM ia šalice.
Specijaliteta : Potrebščine za hribolazoe.
Nepr emočlj iva
pregrinjala v
■a vose, vagone, žerjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, nI. O. Gallatti 6.
NOVO POGREBNO PODJETJE '.Sli I Bogomil Fino
KT z bogato opreaNi za vsako* COPSO 49 (Pil vrstni pegreb.	m prodajal-	j
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic
Goldoni)
perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sy eč
Predaja aa debelo In drebao.
HiTži «ran Se2aiu
BVOJO
nouo prodc-
lolnlco v ur
T TRST D «1. Vinc. BeHtel 13
unott Mrtvo svat. Alton novega
Vsakovrstne vcrtllce po pr*rh tov. cenah