V Cell»«. lorek $^< iß, marca W2& Pcftnlaa plaiana v gofoslnl. L.. Stane lt-u:o a proft'soria gosp. Frisch a us a ter označil njegove velike za slugs? za mzvoj turl- stike v slovenski'n pckrajinah v sploä- nem, posebno pa v okviru naSe po- družnicc. 0 d^lovjinju podružnico nom izčrpno poroča druStvem tajnik g. Anton ZUolšek: »Suvinska podružnica.« Jo imela v pretečenem letu 454 članov in sicer: 1 Častnega, 9 ustsnovnikov in 384 red- nih Članov. Dosti čtanov je odpadlo v Hrastniku in naVranskcm, ker ni niliče pobiral članarin?, neksteri pa so izsto- pili. Pristop lo je 100 novih Čtanov, kljub kmu pa $n\o nažadovali m 57 članov proti letu 1922. Smrt nam je vzcla enega ur.ti-novnika gosp. Rajmunda Br;.ti?n]ča, irg. v Lučah.. Za kr?j« Hr.ii-t- nik in Vj-a?;;.ko bo potrtbno, da dobi podrnžnica z;:ne^3iiv« po'verjenike, M\ poberfiio Vr-.akoletno Člsnarino tf-r jo pravočasno vpožljejo podrr.žnici. Toza- dovno bi pa prišli v pošbv tudi LaSko in Rog.Slatina kot letoyiSci in Trbovlje. Če hačtrrio v bodcče t;de;?tviti na5a stremljenja, bo potrebno zainte- risirati f im več ljudi, in to je v glavnem le takrat nior;'':.irc, če so r.;;ši člani. Pii ten) ni mlsliti zgolj na tiialenkost.no člsiTiarino, temveč na stvarni ititeres društvenikov. Čianarino za pretrklo leto ^o po- birali v Celju g. dr. Emest Ka?an in gosp. svetnik Franc Tiller, v Žalcu pa gdč. Jana Hodnikova. Podružnica ie prejela slrdeče pod- pore : Okrajni odbor gorniegraj :ki Din 500— in za popravo c;:stc v Logarjevo dolmo tudi Dm 500"—. Posojilnica v CeMu Din 375—, Savinska posojilnica v Žalcu Din 125'—, Posojilnica v Šmarju Din 50—, Južnoštajerska branilnica v Celju Din 250'— in Podn.i2r.ica Ijub- ljanske krcd:Vt:e banke v Celju 250"— tiinarjev. Gosucd Roljert D;chl je po- tiaril en sod. Nai5 ustanovnik. g. Brr.non Rottcr je daroval spomim:kc knjige zn Konja, Mrzlo goro, Skuto in Brano in Stambiijkfl za Konja, Oj^irico, Mrzlo goro, Koi-üäke Bnbe. SUuro in Planjavo; za. posteljo v Fiischaufovftn donui pa Din 250"~. Vsem darovatc!: — '"'-r^s hvala ! DeJovpvijo podruznice :st» ra/tcza na osJcrbo in opremo pl.'inin^kih koč, na nspravo in popravo potov in raz- noterosti. Podružnica ima 7 koč", dve pa od Osrednjega odbora SPD. v oskrbi. Oskrbovane koče so bile: Ko-oSica, Prlschaufov dom, Piskernik«vo zavp- tjgče in Mozirska koixa. Frischaufov dorn je bil osUrbovan 3 mtsece. Vseh oblskovalcev js bilo 1202; od teh je bilo 1051 Slovenesv, 72 Hrvatov, 30 Srbov, 27 Čthov, 16 Nt-mcev in šest drugih. Čtanov SPD. Je b;lo 578 in ne- članov 482. Te Stevilke riam jasno po- vedo, koliko več Clanov bi lahko štelo SPD. Vzrok tenui nedostatku tiČi pred vsem v komodnosti obiskovülcev naših phinin. Celo zirno in celo pomlad de- lajo nekatc-ri posamezniki in tudi celo družho načrte za bodočo poletne pla- ninske turo, da bi se pa kdo včlanil in preskrbei pryecasno legitimaclje — to bi bilo proveČ dt-!a. Pri Frischaufovem domu iman;o vsako leto ninogo dela in popravil z vociovot'om. Lessne žU-be redno po- škoJujejo plazovi in treba vstavljaM vedno novih, kakor osobito v prettkii sezoni. Friichaufov dom je vedno pre- napclnjen in obstoja raijna potreba, cla se prsskrbit.a deiavska koča in nek- d:5iiia neniška koča za silo s skupnimi leiiSc'i za dijake in skavte. Piskernikovo ?aveti5Če v Logarjevi dolir.i je biio, kakor cbičajno, osktbo vano celo leto. Oskrboval i^a jo For- tunat Herle. Obiskovalcev ie biio 1010. Od teh je biio 877 Slovencev, 43 Nt-m - cev, 17 Srbov, 54 Hrvatov, 17 Čehov in 2 Ogra. V tej koči se ja pcmnožil inventar, med drngitni manjšimi rečmi za dve mreži iz žice. G P. Majriič je zopet pod a Ml kuhinjskü posode, -/'¦ ' • bodi Jzrečena prisrčna hvaia. V pretečenem letu se jo iznova in posebno pokazalo, da je obisk Pisker- nikovega xavetiäca od Ic-ta do leta večji in nam primanjkuje prenočisč. 'I'uristi morajo o/lovoljeiii cditi k Piesniku in prenočevaM \\.\:s;ih tudi v iv;:-nu. Nova zgrsdba v Lo^arjevi dolini je za u:jŠo podružnico pcreče vpraSanje. Koliko gq jo v tern ozlru že sioriio ui kako kre- n:ii do -povoJjnejja zLkljr.Čka, o tern so bo So razpravljalo na d:.;naSirjem zborn. V garoži pri Plük-srisikoveni zuve- tiSču je bilo 32 avtoroobilov, nekateri bo stali zun-'M v.W pa pri PisUorniici.i. Maj bo tukuj iitdi-pir/tdano, da eden Ce- Ijan ni hotel pJac^ti določene iakse, ki bi priSIa v prld popraviki ceste v Lo- gjirjevo doliny. Omeniti je treba Se neko razvado, ki je po hišnern redu prepovedana. Kadar dospe v^čja dru- Žba, oknpirajb dame kratkomalo ku- hinjo, kar sicer eventuelno lahlio ko- ri.sti njihovim ?.eljam, Skoduje pa ob- čutno drugim tuvistom, katerim naSä cdrinjena kuhaiica ne more pripraviti ifdil. Omcnjtno nuj bo to zaradi tega tukaj, ker bo v bodcče njtä oskibnik primoran postopati strožje, ne oziraje se na razne zr?nierp. V.-jo noSnjo ?a Piskej'n'.kovo zavetiŠČe in Frischaufov dotn je preskrbel kakcr prejšnja leta g. Anton Hsvle v Soičavi, ?a kar mu gre nasa prisrčna hvala. K zaključku o Lognrjevi dolini omenim Acs da li~ kvidac'ja »Rinks« še ni ižvrgena. Koča na Korošici je bila v prc- teklem lctu zelo dobro obisliana. Obiskiilo jo je 552 turistov, kar jc z ozirom na rnaihen prostor in raztne- roma krstko sezono jako vcliko žte- vilo. K lcrn obiaki.1 jc dosN pripomogla teineljito popravfjena pot prel--o Konjn. Ko bi se mogia v dofilc^liicni času razširili tiidi Kcroaica, bi bilo to ne- prccenljive vrednosli, Vaekakor pa bo to prvo vprašanje, katercga mora po- drnžnica rešiti, ko dovrši stavljcno si nalngo v Logarjcvl dolini. Na koči sii;o*popravili streho s cementom, ki pa vkljub temu šc nagaja. Oskrba koče je bila nnpram velikim težkočam vseskozi zadovoljlvo, kakor se je opetovano sliSalo od posetnü.ov. Od 532 obiskovalccv je bilo 509 Slovencev, 6 Srbov, 10 Hrvatov in 5 Nemcev. Da bi razbremenili KorcSico, smo dali Kocbekovo koco na Molički pla- nini v najcm celjski podmžnici »Feri- jahiGga Saveza«, ki je sicer nekaj storil, vendar pa šc ni mogel zadostiti nssemu smotru. Prcnočevalo jc nam- rcC §c vkljtib tem» ^il članov F. S. v Korošici. Upati je, da bo v bodoče organizficija F. S. svoje započeto delo v Kocbckovi koči razširila in nas faktično razbrcmcnila. Mozirka koča na Gollch je bila lansko leto tudi oskrbovana. Oskrboval jo je »Mozirski odsek« unše po- družnicc. Koča je po veliki zaslugi Mozirjanov tcmeljito popravljena, raz- širjena in lepo opremljeim. Imela je 515 obiskovnlcev. S svojtni krasnitn teicnoin za zinrski sport j'.? Mozirska planina privabila lepo število ccljskih smučfjrjcv. Vse-druge, tukaj neomenjene kocc so vcč-ali man) zgubile za našo pö- dri!.žiiko svoj pomen. Postale so žrtve vojns in povojnc psiboze temnth iz- rodkov ter nudijo žalostcn dokument o sodobnern življu. Z drmjimi bese- dami: vse nutz ncoskrbovnne i:oče so s!i popolncrna uničcne, ali pa po- polrioma izropane in tako brutalno poSkodovane, da od našc strani niti ni misliti na renovaeijo. Če pomislimo, ! ;i si misli ceio tujec, ki pride initno UiUSiiega kuiturnega znamenia.morarno reCi, da bi bilo boljše, če bi te koče izginüs v prcteklo dobo. Vse koce je večkrnt iiadzoroval ¦ naCelnik, dvakrnt pa tajnik. Drugo važno delovanje podruž- nicc se nr.nfša na vsakolßtno po- pravo in mariiiranje polov. Tcmeljito se je-popravila pot na Skuto. Na pott proü Štrcži se je zabilo 5ö 2elez»ih kliiiov, na Streži pa napelo 40 m žice. Nsdaljc se je popraviia pot v Tur- skem žlcbn in od slapa pod Rimko na Okreäclj. Naše riaravno kopališče Opainik pri Piskernikovem zavetišču, kakoržnega niina nobena plauinska koča, smo zboljšali ter oc! hise rnar- kiraü in poprsivili pot. Nova marka- kaeije (rdeč kroej z bdo piko) smo izvršili iz Suiartncgn Ccz Upo na Vransko ter iz Gornjega grnda čez Pobrcžje do Spodnje Rcčice. Druge markfjcije se hodo obnovile letos. Žnlski od.sck — na čehi mu g. Fr. Roblek — je nadaljcval svoje defo na popravilu ceste iz Solcuve v Lo- gsrjevo doliiio. Vee mest se je znova popravilo, pri Podbrežniku sc je na- pravil iiov most, s čirn se izogne str- siiemu klancu ih oviuku. Veliko delo seveda še ni dovršeno, treba je še dosti popravil, zlasti bo treba še na večih krajih posuti. Slroški so se kiiii: z državno podporu 5000 Din in prostovoljnimi doiicski. DO'TiaCiiii pa so dali les in kuluk, Največje zn^luge imata posest- nika Logar in Plesnik. S popravo te ceste srno otvorili Logarjcvo dolino kot izletno točko, kar priča tudi obisk, ki je od leta do leta ¦ večji. S tern pa postans po- ire ba novc zgradbci v Loc|r?.rjcvi do- lini aktuahia. Nikakor ne stopamo pred to vpvašanje nepripravljcni, saj je to že večietna debata naših občnih zborov in ne manj tudi vseli drugih ljubittljev naših lepih planin. Pri tej pi'iMki izrekanio prisrčno hvalo go- spedu siavbeiiemn podjeiniku Golo- grancu, ki nam je napravil načrte in proračiin zn novo stavbo pri Pisker- niku brezplaCno. PrcteCciiü leto nas je obiskalo :*Srbsko planinsko druStvo« iz Beo- grada pod vodstvom podpredsednika Nedeljkoviča, dr. Tašnerja in dr. Rav- nika. Za cilj so si izbrali Sav. alpe, in ker so napovedali svoj prihod kot bratsko plan, društvo, je dobil poset za »as veL nli manj oficijehio iice. Podružnica je storila, kar je bilo v njenih močeh, gmotno po žal ni mogla povsem usfreči. V Celju na kolodvoni je goste v imenu naše podružnice pozdravil podpredsednik g. dr. Ernest Kaian, v imenu mesta Ce'lje g. župan dr. Juro Hrašovec in v imenu »Tuj- skeqa prom eta pa g. magistrate» svet- nik^Ivo Subic. Vrli Ccljaul so došlim bratskim planinceni priredili lep ban- ket v Narodnem domu ter gostom nudili par lepih ur v Celju. Srbski planinci so bili presenečeni ob lepem sprejemu. Isti den, 27. jul. smo vse odpcljali iz Celja do Paške vasi in od tukaj smo jo krenili peš do Mozirja, kjer so bili Sriii isrolsko nad vse slavnostno sprejeti. PričaKovali in pozdravili so jih g. komisar pol. ekspeziture, nnčelnik našega odscka, g. župan,. Sokcl in po- žcirna brainba. Po kratkem odmorn se je pot z vozovi nadalievala do Luč, kjer je rjoste pozdrnvfl naCelnik po- družnice g. Franc Kucbek. Po tolikem svečsnein razpoioženju smo poCivali v Lučah. Drugi dan se je družba raz- delila v dve partiji. Prva sc jc od- cepila skozi Robauov kot na KoroSico, druga pa je šla v Solčavo, Logarjevo dolino in Okrešelj. Naslednji dan je prva partija šla na Ojstrico—Skarje— Planjavo — Kamniško scdlo, kjer smo se zopet našli z osialo partijo. Sle- deča noč in nasjednji dan je bil po- svečen počitku na Okrešlju. Ornenirn pri tej priliki, da so Srbi precej žilavi in jini na dan takozvanega počitka Mrzla gora ni napravila nobenih po- sebiiih ovir. Četrti clan na vse zgodaj smo zopet odrinili. Prva partija skozi Turški žleb na Skuto—Štruco in Coj- zovo kočo, druga pa čez Savinjsko sedlo na Jezersko. Grintavec je skaziio slabo vreme in talio se je tnra končala v Kamniški Bistrici. Po prisrčnem slovesu, polnim izrazov hvaležnosti, so nas zapustili srbski planinci ter nadaljevali pot v Ljubljono, nekateri pa tudi 5e nn Triglav. Kako so se Srbi divili liašim pla- ninam, o tem ne bom govoril, pre- pričati pa sem, da pridejo prihodnjo sezono zopet in kakor so neštctokrat zatrjevoli, v mnorjo večjem številu. Naš2 planine bodo kmalu znane po celi Jugoslaviji. Voditelji partij so bili gg. Badjura, Kocbek, ZdolSek, Trobaj in Tratnik. H koncu svojega poroCila naj še omenim, da je bila meseca novembra pretečenega leta sklicana v Celju an- keta vseh zastopniltov planinskih po- družnic nekdanjega štajerskega ob- mocja, zastopnikov mest, trgov, ko- •pališč in letovlšč. Načeloval ji je dvorni svetnik g. dr. Märn. Svnoter posveto- vanja je bil: Kako pospešiti v nnših krajih tujski proinet? Podružnico je zastopal ifijnikg.Zdolšek. Podružnica je prcdložila vse svoje iežnje in našia popolno umevanje. Pred vsem sem navedel naše slabe prometne razmere v gornji Savinjski dolini: Ävto-zvezo Rečica ob Paki — Gornji grad po Za- dretju, avto po Sav. cesti-—Ljubno — Luče — Solčava, prepotrebno redno vozno pošto iin isti progi, brzojav in .telcfcn od SoiCave......Ljubno, ceslo iz Solčave v Logarjevo dolino, naso na- mci'avano novo v Log. doliui, reklamo za naše Alpe potom Tujskecja p.o- meta i. t. d. Na isti seji se je obijubilo, da se nstünovi v Celju posebna pi- sarna za »Tujski promet«. Če se bo to udejstvilo, bomo tudi mi naše težnje lažje spraviü na pravo mesto. Vse- kakor pa bo podružnici kaznlo ostati v stiku z Zvezo za tujski promet, ki nom lahko pomaga. Zaenkrat pa smo sevecla še navezani na samega sebe in naSc lastno delo. O dclovanju celjskega odseka Savinjske podružuice poroča g. Pla- huta sledeče: Ker na zadnjem občuein zboru izvoljeni odbor CeljsUega odseka iz- volitve ni sprejel, je odbor podružnice poveril vodstvo istega začasno meni ter podajaui o svojein delovanju v tem Casu sledeče poročilo: Mq]q dclovauje se je sukalo samo okrog problcma Celjskc koče. Že prej- šnji odbor odseka je izdražbal od celjske mestne občine takozvano Kum- rovo posestvo pod Dostoni za dobo 10 let z namenom, ustvariti tarn pri- jetno izletno točko in opremiti tainošnjo hišo po vzoru planinskih koč. Posestvo in kočo je imel prej v najemu gosp. dr. Gollitsch, ki je bil tudi lastnik vse hlJiiii 2 »NOVA DOB A« •Vzgojitelja Lanovca« vloga dr. vSeršen, deželni isolski svetnik, ki je v rokah k. Zyajnarja. kar toni polom javljarno. Mil art Hkrbinsek: \ ZtiOJITELJ LANOVEC. Komedija v treh dejanjih. Spisal Olio Ernst. Zdiava tendenca te komedije, ki ni pisana le dramatično efektno, tem- vee je tudi poln a srditega hurnorja, ji daje oiiO vrednost, ki jo je uvrslila v stalni repertoar vseh vclikih in in;ilih fflcdališč. Bedni odrski junak te dra- me je naducitelj Lanovec, ki je prišel na lo mesto z goljufijo — prilastil si je spričevala svojoga brata. — A tenden- ca komedije se ne naslanja na njegovo fioljufijo, temvoč na njegovo nepravo, ncpedajfogičiio hotenje v soli. On ni vzgojilelj živih bitij, temvee strojev. Njegov šolski disoiplinarni red obsega nad sto paragrafov. Disciplina in red sla mu vse. Za vse drupro, /a Ijubezni- polno vzgojo otroskih duš nima sini- sla. Uiiileljstvo, ki je nastavljeno nn njegovi šoli, v glavnem ni dosti boljše. Eilen so uda v pouku zahlevam Lanov- ca v/. kleceplastva, dimgi je sploh pro- pvičon, da stori že vso, ce izpolnjuje svoje noposredue dolžnosii, ki jih ima naprain svojemu vodji, namesto, da bi se zavedal dolžnosti, ki jih ima na- pram svojemu poklicu, napram otro- kom, ki so mu zanpani, tretjemu je so- la le poslranski poklic, fflavni smoter življenja najde pri tarokiranju in o- skrbovstiiju svojega malega gospodar- slva. A eden je med njimi, ki jc prave- (ja (hilxu ki mu je vzgoja otroških dun nmetnosl, ne pa rokodelstvo. Kakor povsod, kjer vstane sredi unite kiblo- )w sveža krepka nioč, ki hoče, sleder. klicii avoje vesti, reformirafi, tako tudi hi mileij Kremenjak nc nnjrfe raz- nmemuja hi si mtkoplje sovrattvo! V kropkih dramatienih srenah butita Kremenjak in Lanovec dru?r ob dru- j?ej?a. In zdi so skovaj, da bodo neved- nost, noznačajnost in zloba zmaf?ale. A dozelni sol ski svetnik dr. Srten, ki ie pedaffoff-ucenjak, se zav/ame za Kremenjaka in obsodi Lanovra: in ko pride se veliki poljufiji Lanov^a na slo'l. spodi tega iz sole in poveri nje vodstvo Kremenjaku. Celjske novice. ikmaSnja stevitkr, ohserja 6 strani. liadi praznika v sredo izide prihodnja sU'.vilka »Nove Dobe<- v pelek ob nn- iwluem ensu. SESTANEK KRAJEVNE ORGA- NIZACIJE JDS v sredo 19. tm. radi ])raznika odpado. JZ SEJE CEUSKEGA 0BČIN- SKEGA SVET A DNE 13. TM. Pri za- četkv! občinske seje se spominja župan dr. llrašovec dveh zaslužnih jirroslo- \anskili mo/, ki sta legla k verinemu poeitku. Minislra n. r. Vilima Bukse- ga jioznanio kot moža poštenjaka, ki je posvetil eelo svoje življenje delu za gmotni in kullurni napredek dolav- stva. Bil jo visoko izobražon mo/, pre- potoval jo skoro celo Evropo. v domo- vini jo pa l^orabljal svoje izkusnje in veliko zinožnost v korist jutroslovan- ske,t,ra prolelarija.ta. Z iiajvecijo ncsc- bienostjo jo sodeloval v prvih letih pre- obrata za konsolidacijo naše mlnde dr- žave ter bil priljubljon tudi pri naj- vcčjih svojih politien'h nasprotnikih. Drugi velezaslu/jji mož, oh kojorra sve- žem grobu žaluje slovonsVi nnrod. je •višji nadzornik ]vo Šubic. Njegova živ- Ijenska naloga je bila organizirati slrokov.no solsl\o; ta svoj oilj jo dose- ,(,rol po hud ill hojiJi in truda))qlnem do- lu. Bil jo kremenit znaraj in visoko spostovan pri vsakomur. — Župan po- roča nadaljo, da je izrekol v imenu ob- čine povodom osemdesetlelniee rojslva g. dr. Josipu Serner.'ii iskrene čestitke, kar vzaino občiiiski odbor naznanje. Na predlog obe. oil born ika dr. Kalana izvoli obč. odbor volezaslužnega slav- ljenca častnim obeanom, o (•ernur smo obširnoje že poročali. Nato preide žu- pan n.-i dnovni rod, ki obsega poiocila 'iz posaineznih odsekov. — Pravno perzomdni odsek. Poročata obč. odb. prof. Mravljak in dr. Kalan. Sprejmo se v coloti od uradnega predstojnika iz- delani poslovni red za mestno urad- iu.ŠlVO. Uoiteljstvu deške in dekliške niešr. sole se izplaca v smislu sin. za- kona, objavljcnega v Ur. 1. št. 105 iz I. J922 /a dobo od 1. avgusta 1922 clo 1. marca 1923 odškodnina za kurjavo, razsvetljavo in stanarino inesečno po ^iO Dir*. Odkloni se prošnja neke vdove, ki uživa nokojnino, za odpravnino, kor ni v skladu z doloc-ili službene prngma- tike. Za stanovanjski urad so nastavi zacasno za popoldanske urc pomožni pisarniski pomoenik, po moznosü in- valid. Vloži so ugovor proti event, pre- uiOÄlitvi upravnega sodišča iz Celja. V obeinsko zvezo se sprejmejo (ozir. se jiin to zasigura): vpok. major Kftrgl .Tos., prokurist in poslovodja tvrdke Brauns Ržimek Ant., Grobolnik Ana, Inharl. Josipina in slik. mojstor Ven- pušt Jakob. Ugotovi se, da zapadejo grohovi na mestnem pokopaJišču po 20 letih uporahi mestne obeine, ako strankc do vsakokrat javljenega tor- mina ne podaljšajo svojih pravic. Gle- de razpolaganja z nagrobnim materl- jalom se bodo sprejela tozadevna do- iooiia v novi pokopaHski red. — V imenu mUltohullnvnega odseka poro- :.a obc. odbornik Prekoršek: Za gospo- dirijsko solo v Celju se sprejme vzoren organizaeijski Statut, kakor nam ga Je predložil oddelek min. trgovine in in- dustrije v Ljubljani z nokaterimi do- datki in izprememhami. Šolo upravlja poseben kxiralorij, ki naj sestoji iz obč. svoliiiküv, 2 zastopnic (izincd teh ena namestnica) krojaške obrti, 2 zaslop- nic (izmed teh zopet ena namestnica) rfoslilnicarske obrti in 2 vzornih gospo- dinj, ki jih imenuje mestni zastop in 1 zastopnika mestnopa magistrata, ki ga imenuje župan, nadalje šolskega voditolj.'i ov.. voditeljice, t, j. vsakokrat- nega ravnatelja oz. ravnateljice dekli- ke mescanske solo. — Svoječasni sklop obe. sveta, tičoč se brezplačne dobave drv Glasheni Matici in Dram, drustvu so dopolni v tem smislu, da veljajt) dovoljone podpore do preklica in da je k prostorom, ki jih ima hrez- placno v uporabi Glasbona Matica, steti tudi stanovanje vsakokratnega ravnatelja. zavoda v to.i hiši.. — Za po- fircbui zavod in pokopnliski odsek po- ročata obc. odbornik Ravnikar in Kü- ret. Poročilo prvega se peča obširnoje z zelo defektnim stanjem inventarja, zlasti pa obloko za pogrebee. Sklene se, nabaviti najpotrebnejšo novo obloko, drugo se bo dalo zaenkrat še osnažiti in zakrpati. Ugodi se prošnji go. Za- vod nik za prostor za žrf na mestnem pokopališcu. Z ozirom na velike stro- hke sG sklene pri toj priliki, da mestna obeina no bo več gradila rodbinskih grobovy lastni režiji, pač pa so pro- stovi za 75 Din ma na razpolago stran- kaiu. — Ohrhto-irzno pororJto podata obc*. odb. Bizjak in Jan if. Tzrečc se lo- kalna potreba za nov zobotehnicni atelje za posredovalnico za stanova- nje in za dobavo ter prodajo strupa, proli lokalni potrebi pa glasuje vos ob- rinski odbor, da bi se otvorila gostilna v takozvanem Barakovičevem poslopju v nicstnom parku. Obširno tržno poro- oilo tržn. nadzornika Poznica za leto 1923 so vzame naznanje. — Finmumo- gospodarski odsek. Porocevalca obc". odbornik dr. Božič in podžupan Žab- kar. V jamiarski seji tl. je predlagal obč. odb. Loskovšek, naj se izplača iz obč. sredstev 50.000 1) za one delavce, H so se odpustili o priliki ukinitve eleklricnega toka od raznih podjetni- kov in so postali vslod tega brezposel- ni. Uradno se je nato dognalo, da sta samo dve tvrdki, Cinal in Zlatarka, od- puslili 2S delavcev, vsi drugi delavci so pa ostali pri svojih podjetnikih brex vsakv^ gmotne škodo. Od irnenovanih tvrdk je dala Zlatarka svojim odpu- šeenim delavcem predujme, res pa je, Slev. 32. »NOVA DORA« Shun 3 Junto Krawer: Skrb za otroka. Y.v /:a otroka jc <-il.j državno kra- jvwio zw&cilo deco in mhidino v Celju. "mxkMi otrok, ki so hihko v svoji mla- tfosti privijo k ljuheoi materi, sre&m otrok, ki inia skrbnega ooeta, saj člo- vek, kronu stvarca, jc v svoji mladosll Uuied vseh bitij nujonemoglejše. Žalibopf jc pa mtiogo zapu.ščeno dwc, ki nima no ooeta, no matore, ali pa jih ima, pa /anikerno. Tom poma- i^ati, bi bila dolžnost vsakega pamet- noffa in postono misloeega državljana. iHio bi v korist nas vseh in v korist našo in la do., demokratsko države, eo, bi so Ji^koliko skrbnejse ozirali na pravo eloveško vir.gojo na.se zapuščone in zn- nemurjojie mladine. To ploaienito. a tv\žko nalogo si >*' nalo/.ila. državna kra- k*vna zasčita. Sovoda h* v Pn'i v-rsti dolžnost dr- vtave, d;< skrbi za otroko, kajti vsa bo- doo.nast clržavo jo v mladini, v otrocih, njihovo zdrhvj-o, njihova mlada moö mora pforoditi vso Jugoslavijo in jo usppsobiti, ih\ izpoLni svoj kulturni ciij. • iNu.su država je to v polni mori upoštovakt in do mespea. deoembra pro- fcxtenf^ft Ma mun rod no pašiljala me- svčno pfispevko v ruzdelitev, in s toni mnog'o pripomogla, da smo marsika- t-eso sol/.o p-osuAili si lie iibo&o mlndino, jih obvalovuJi proa so- j« dohro ruz&iril in biagodo.jno upliml. Ljudje- so uvidoli, da ti olrooi- Oi, «*. kulere so poprej nihče ni briffal, vend-ar niso broz vnrslv«. •••: Or&tva ixi je dr-Aavni wtitfiti na- vrikiut ukinila mo-soono- prispovko in v -ia>m oufur-ogocUa n«da 1.1 no deloviinje. Tnko preli s-t^laj novarnast, da si« bo'tmicilo vsosa pi'Unanja in vse hva- Ki. vfc-dno «tfHiiljoujp, da so «tvorijo suijusodne.jsi pocoji /a zašČito doco. in inituiino. .• ¦¦ Javnost ho morn zavedati SYOJih 4olino?>ti, no smo prepu.stiti, di\ bi na- .**.¦. &.iLciUi, ki so bri#a /a zanemarjenp otrok«-v postala suiua tak y^pniscon oirok, iig».r «tiirši so ga 8iwr spravili na svi*t, poi4»m pa jfa propus-tili snnio- txiu .^bi. Dol/no,st nu.s vsoh j(«, da po pi.smo neke^y mladcga i/w- L K. Andersen: Nekaj. -.-. (Poxloemifa "!: * *) •>Nt,»kaj uioj-am pask\tt% jo dojul naisiarojsi i/.nied petih bratov, da bom korLstil svetu in njogovim Ijudem! BodUi moii" niesto šo tako nioko, da Jo \e opvavilo dol^ro in i^oštono. Opoko bom deL-il, ki jt1 zomljann potrebna — to jo ž« nckaj.« »No, pa nekaj uAo nialenko-stno- fta, skoruj toliko kakor ničU se oglasi druffi brat. . Delo. ki si si ga izbral, lahko opravlja tudi stroj! Jaz pasta- nwii zidar — to jo vsaj poAton poklic; Kprt'jmejo mo v zadrugo, sainostojon vlovck bom z laslno streho. Ce pojdo dobro, si najmein pomoonike: »gospod inoj,st»-r« me bodo klicali in ženo mojo ,g(wptt moj.stvova«. — To ie res no- .Tudi to so ni riič!« do tretji. ^Ce ,si zidar, no mores v fino družbo, pa bodi he tako priden dolavec. Jaz si iz- heVGm vso kaj boljšega: začnom piav od spodaj kot navadon uconec-, pa so Oüvobodim in nnstopim pot umetnikov. VpiScm «o v stavbai'sko akademijo, naucMtti «.» risanja in drugih umet- noflti, dobini naslov »arhitoki», :-vclo- eenjeni«, »blagorodni« gospod — to jo nekaj! Veliko je to! ... Stavil in zidal bom po proizkušpni motodi mojih ptodnikov, nanjo so lahko zanesem.« ^Za vse to, ljubi moji, se jaz niti ne menim!« oporeka oetrti. -Meni se ho6.« Nvobode. ho^-e .so mi lastnih poti in novih ciljev. ISov slog nstvarim, v moji glavi sq porodi originalna ideja, Ijonra, M. Počnr.ja. tlatirano '/, dticm ±>. jan. 1Ü24: Zoio kratko rasa se sole nahajam iiH W\ zonilji, a kljubtoniu sem inicl dovolj j>riliko, da spoznam življenjc lukaj.ŠJijega domacina v primeri /. do- macinoni v domovini. 0 Wxn lux'oin iz- pregovoriti par besod in svotovaii do- liiaroniu bralu, ki hoco kljub izobilju v domovini v tuji svol, kojega jo/.ika la obit-njcv JH' pozna. Kakor sein bil jaz, tako niislijo mnogi nasi v domovini, da jo samo v tu.jini bogastvo doma in da so tarn živi razkoAno brez ali z majhnim doloni in da so zamoro ölovok v kratkem časn sii.no obogatili. Vsakdo, ki tako misli, se Ijuto vura. Islina jo sicer, da si Jt; pridoi)ilo nekaj nasili Ijudi v tej zein- Iji prooojšnjo bogastvo, toda teh je ja- ko rnalo. Ko so ti pri-šli do proniozcnja, jt: clovek s svojini napornim doiom laiiko so zaslužil in s torn donaijoni kaj ustvaril. kor so je druge Ijudi izrab- Ijalo. Toda danes ni veo toga. Vsako visijo dolo jo v rokah izsoljonikov ali njiljovLh sinov, ki vodo, kako krvav jo zasiužek, in raditega ga vsakdo drago- c(>no cuva. \' tako.ni podvzotnom dolu laznih inozomcov so vidoli tucli doma- t'-ini bolj.šo /Jvljonjo in so se spustili. kot ciruM'i narodi, v toknio. bro/ kojo ni noijonemu narodti olistanka. Ck> po- sku.^ijo ti ljudje gori omonjono skhIo, >e kaj Ivniaki razocarajo in uvovi.jo, da. ima '.sak ro/.ni ovoi trnjevo stoblo, in da niovn vsak. ki grc za roxniin cvo- torn, dolgo časa v/.sojovati to st(v- blo. a kijub vsoj dobri volji ostano mno- i{0 Soa stolx4 noplodnih. Haditogu pri- poroi':u.ni v.sakoniu bralu v domovini. da so no usodi pi'iti v tako/.vano boga- to Äoniljo, ako ga no pozove rodbina ali prijatclji, ki mu zamorcjo jamčiti ^t sddno /.aposolnost, kor bi bil v na- sprotnom sluraju snarsikdo tozko oško do van. (Mveo jo torej ostaviti svoje blago- slanje v domovini in iii iskat lujo, lnordti. sli'.bso. Nas olovok v domovini w vts da dola tukaj tovarni.ški delavoc: najmanj asom ur dnovno in da v loh osmiii delovnih urah komaj toliko za- služi, da se prelim ni in obleče, in da mu ni mogo^o mLsliti na prihranke. So dolavci, ki iinajo prebranko, toda tak- .^»ii dela\ec ne df-la samo osom, ampak ctv-amtj.-it, scstnajfit in često osemnajuf. ur diiovno. Ako bi živoli dolavci v do- movini na taki po<1lajii;i, sem uvorjen, da bi po pair Ictib marljivega dela imel Clovok vcc prihrankov, nogo oni, ki s<« naliaja dvakrat toliko onsa tnkaj izvon domovine. C)so])ito pomoni igro z življenjom, ako prides sem in nimas rodbinc, pri- JMt^jft, ne poznas jezikn in nimns ka- ko.o-a pa-iobnoga poklica. Biatjo v domovini. uvorite ^e, da H«Wpp———MdaMrP————'—»»=»« iz nje uastano stavbarska umetnina, ki lx> vredua svojoga 6usa. Vsaki svoji stavbi prizidain modorno konstruira- no nad.stropje, da spozna svot mojo zmoznosti in silo mo.jo#a dub»! To bo m?kai.< A poli. >Kaj jo naAe.mu času pri- morno, to vprasara?! V nestalni dobi smo, »e.brzdani, nerazumljivi in no- m^rošljivi no mores jo ut.c4e.siti nik•• dar! Zdi so mi, brat.jo, da no pridoto niti Psion nili drugi do pravih ciljov. Hog z vami in srenra junaska! Dolajte, kakor vam drago, no bom vas oviral. Ob stiani bom stal, da vidim delo va^ in povem, kaj jo dobroga v njom in kaj slaboga. Tudi to jo nekaj!« Tako jo bilo. 0 torn zadnjom so rekali ljudje: Cudak je. Nadarjon, spo.sobon (llovck —- a kra-de v brozdolju čas sebi in FJogu. Tako je bilo. Pa so naproj: Najstarejsi brat, opekar, jo zaslu- žil na vsaki o])oki desotko, na desotili tolar. ('.v polrka.š z njim pri mosarju ali jjfi peku ali kjerkoli, so vrata od- prejo in s pi'ijaznim obrazom ti dajo ljudjo. i-esar žolis. To impravi opoka in šp viv. .Soveda se tuiiitam katera /.drobi, a tudi košeki so lahko uporabi- jo, za dobro delo vsaj. Tola Marjeta z bivga - starka uboga —- bi si rada popravila razdra- pano koOo, pa dobi zdrobljeno opeko in tudi kako colo vines, saj dobrega sroa jo najstarejsi izmed bratov. Koi"- ka ni lepa •- a dobra je, prav res, vla.dM pri nas pomanjkanje dela. Poplin/He se vzlrajiieise posla In no razpravljajto od ranoga julra do \ocornoya mraka ]jo lokalili in ulicab samo o ijolitiki in strankarstvu. Comn ste poslali narodne lJoslance v narodno skupsčino, ako smatrato to kol svojo dolžno.si: Ako pa jih niste poslali. sto- rito, da so vslod trusča zrušijo zidovl, da klonejo gozdovi, kakor se to godi v ostalih drzavah. Toda to spremembo naj bodo poslediea dejstov na odloču- jočorn ine.stu; tarn naj bodo zastopana na.ša pra\a. Tarn, k.jor stojo ostre škar- jo, t^a.j se kroji obleka za nas, kajfi vc noui (iiiiiii skrnji ntesto srajce torho, boiicuio im in tioxi poslanci teya sami trh'i. Narodno gospodarstvo. // M K L .f. K<ü:o (jttojiinn limelju? llmeljska rastlina je podoJ)na člo- vi-ku, ki niOi'M opravljati dan za dno- vojn'lozka dola, za kar potrobujo tudi kropke lirane in primernoga pocitka. Tudi hmoijska rastlina ima tožko naluMo; ona mora leto za letom, t. j. 20 do ^.) lot. poganjati tri po 10—12 m dol.s,v trto, kalore morajo vencati zolo- no list je in nebroj zlatih kobul. Vslod toija jo nujno i)o'.robno. da so hmol.jski nnsadi };nojijo Vftakn lolo. Kdor ima ^ulixlno »iino/.ino dobro prolozanoga hle-vskega gnoja, tomu ni treba segati \u) '.iimMnih frnojUih. Kor pa pri na.s vobi't1 primanjkujü hlovskega gnoja, si moramo jjoinagnti z umotnim. Vsa- /,r> driiQo ali trcijc. leto je pa tunclju Uler. «Uioaja. l'ri uporabi umetnih gnojil je tre- ba \ poštevati slecleca vprasan.ja: a) Kaj born dalV b) Kdaj born dal? c) Ko- liko born dal? č) Kako born dal? Ad 1 Dad n-oramo to, kar rastli- na polrebujo, namroc: fosfor, kali in dušik. Toroj no z cui/n nego s treini snojili moramo gnojiti. Ad 2. Gnojimo v josoni in .spornladi. Ad ;). Spomladi damo rčctki la^llini 8—10 dkg kostnoga suporfosfata, 6—7 dkg 40?»-no kalijo- vo. R'nojne soli in 4-5 dkg žvoplono- kisloga amonijaka ali isto množino apnovoga dušika. Supersassat, kalijova sol in amonijak smomo pred uporabo pomos njemu: majhno, skromno hi- sieo sicer, a veliko in svetlo sreoo v njoj. da jo bilo res nekaj! l.p.pogn duo ga je pokosila bela žena, ki no i/.bira ... To jo bilo tudi nekaj. Arhitekt — Irotji v vrsti — ki jo postal iz r.avadnega uo.enea velecen.jo- ni in blugorodni gospod — jo zgradil mnogo palaT: in sebi najlepšo v novi uliei. Po njom jo clobila svoje imo. To je bilo že nokaj. Vrh legn pa cela vr- sta naslovov in priimkov: stanovskih in eastnih. (Hroci njegovi so bili »bolj- ši otrooi' in uluva po njom «fina, uglodna dama« ¦-- to jc vq^ nekaj! Nje- govo imo pa je ostalo na ulid. prav na ovinku, kjor hodi vos svet minio, in jo ostalo tako mod svetom in v ustih njegovih. C'etrti brat -- voloum — , ki je ho- tfl izumiti r.okaj povsem novoga, ori- , Din za I kg in ga so lahko ne- k.tj ocida svojini iManoin. Kdor ga žoli. naj so hillo oglasi. Hazpisane poizkušnjo z unietnirni ^iio.jili spomladi 1924 se udolozi le >q- dem limeljarjov in sicer: 1. Ocvirk Mariin, Mala Pirošica; 2. Drev Ivan, liücica na Paki; 3. Hauptman Josip, Goriea; \. Slander Ivan, Grajska vas; 5. Jurak Anton, Migojnica; ü. PrLstov- .šek Franc, J)rošinja vas in 7. Sponi \ iljehn. Braslovčo. Lspohi tob poizkusov so. bodo ob- javili. Žalo/.-, dno 12. maiva 1921. Anton ['etiičct. 1! E S 0 L I' V I .1 K , sklonjonti na obenem zboru. Glavnoga Savo>:a jugosl. vinogradnikov due UJ. i'obruarja 1924 v Zagrebu: /. Jtesolncija (jlede rinske krize: -Prisotni delogali krajovnih vi- naiskih društov in drugih gospodar- skih organizaci.:. pvetresujoc vsostran- sko vprasanjo vinsko krizo, ugotovijo po prodlogu gg. j'olorentov. kmet. svet- nika »Skaiickyja iz Novega mesta tor pot. ut-Jtolja Pavao («esarja i/. Saiuo- bora, da je v svrho odstranitvo vinsts krize potrebno: !. da so v vsoh drž. trtnih nasodih J'azmnozujejo samo tako grozdno vrst<% ki dajojo vina dobro kvalitoto: 2. da so skibi zn to, da m< tuJi ˇ l>ri\alnih Irlnicah vzgajajo le tako vr- sto tepljenk, ki dajojo bolj.ša vina; .'?. da so icabrani saditev vmogra- dov po nizavah in na oranicah, splob na zoinljiščili, ki so sposobna za k;»ko drugo kulturo; 4. da so oprostitev davka &i uovo zasajen.i vinogradska tla, ki niso spo- sobna za drugo kult uro, razvon vino- gradnistva, podaljša od 10 na 20 let; ö. da so strogo izvode kontrola vi- na, ki se konzumira, v vsoh prodajal- ni'-ah in trgovinah; 0. da se dim preje uvode edinstvo«! vinski zakon za coJo državo; 7. da se pri osnovah zakonov, ki se licojo vinogradništva in trgovine r vinom, predno hc prodložijo narodni skupžčini, zasliši mnoaje vinarskih in drugih gospodarskih organizacij; 8. da. se povodoin sklepanja trgo- vinskii) pogodb s tujimi državami brozpogojno zašciti domača produkei- ja. vina/pritegnivši k pogajanjam vvd- no tudi zastopnika nasoga Save^-a; padol 7. njega s svojimi visokimi naoi'ti vrod v globocmo in si jo zlomil vral. Volicaston pogled je bil. ko so ga po.ljali po vseii ulicah rodnoga mo.sta v zoleni gaj izven mostnoga vi'venj« i« v biazen mir njegov: Godba in pot je in venci; venci. zp- len.jo ];oiuladno in evetje. Povsod evet- jo: na krsti, v časopisili, na zadnji po- ti povsod. Tudi v besedah, naniza- nih y tri dolge govore ob odprtcm gro- bu. Skoda lo, da jih ni mogel slisati. on. ki jo v živijonju rad slišal o sebi. Ob njogovoin vzglavju se dvigu.jtj danos visok obelisk — broz nadstropij sir.er in nie novoga, originalnoga. hi- permodei'noga in na njem — a je 2« spomenik ,sam na sobi nokaj in naslovi na njom solo. Umrl je, kakoj' oni tri je, le zadnji — kritik in cenr.or — jih je preživet. Saj to je odino prav: veliko važnosti jo njegova zadnja beseda. Odbila pa jo tudi njegova ura in snirl ga jo pobrala. Pa jo priAel naj- mlajši pred vrata noboška. Stal jo tnro s staro, pivstaro ženico, ki jo bila rav- no tot a Mar jot a z brega. .... Najbrž jo tako radi kontra- sta, da inoram trkati obenem z revno, nozjtatno duso .... No, žensče, hočeš mar tudi ti v T'aj a.li kaj? . . .« Priklonila so je teta Marjeta, glo- lioko, spoštljivo, niisloč, da je gospod. ki jo nagovarja, sain veliki svot nik Peter-vi-atar. 'Priprosta ženica som. lOMia teta Marjota i/. samotne hi^is.e na brogu!« (Konec prih.) Strani »NOVA DOBA« Stev. 32 Pupifiarnovaren iaa jawiiokori&tefii denarii zavod eeSjskega mesfa Ustanovljena /eta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V laBtni palaei ppi kolodvopu. VA&hranilnlčESij&roBlIsc izvršu)«|o itaSK ile*itneje,hlfro Inioč- no, Ugtfdno obresiovanje. Pcjasntla In n«syeli brez&iačao, Vrednost rezervn/h makladov nad Kron 25,000.000- . Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjo . .9 da ye pri sklepanju Irg. pogodb dosožejo čimvečje ugodnosti za izvoz na^ili .-vin n.i inozomska vinska Iržišča; 10, da si ministrstvo poljoprivre- de zasigura vec-jo svolo v svojeni pro- račuiiu za povzdigo kletarstva in vin- ske trffovine; Jl. da so zgradijo boljše želozni- ško zveze, kjer jo to potrobuo; ";2. da so znižajo žolezniske tarife, v kolikor isle onomofioewjejo izvoz vina; 1.3. da se osnujejo poslaje za zgo- šeevanje viuskega mošta v svrho zvi- «anja rJkohola v takih krajih, kjer so produeirnjo vina z nizko stopnjo alko- hola: 14. da so hnenuje slrakovnjako, ki nads'onijojo ločno izvedbo zakonov In naredl), tičočili so pospeševanja vino- grndnjslva in vinske Irgovino. Njih dol/nost je tudi, da organizirajo in vo- dijo s'lalisliko, broz katoro ni pmvoga pregleda o fftklienem stanju produkci- jo ter o prometu in vnovčevanju vin in drtigih vinskih proizvodov; 15. da so dosože od tujiJi drzav, s katorimi so sklenojo trgovinsko po- goclbo, carinjonjp vina po odstotkih al- kohola; . .10. da so brozpogojno zabrani vsak uvoz vina iz inozemstva; 17. da se pospesi provoz vina in gTozdja po železnicah, so mora skrbeii za to, da bo na razpolago vedno dovolj vagonov, kakor tudi, da so pvi izvozvi olajsa corinska manipulacija na gra- nicah; 18. da država podpira propaffaii- do za osvojitev inozomskih vinskih tr- žiSi?, ki jo bo podvzel Glavni Saves ju- gosl. vinogradnikov; 10. da izvoli (Jlavni Savoz v to svrho posobni odbor, obstojoo iz za- stopnikov vinotrzcov, vinogradnikov tor vinnrskiii strokovnjakov, ki naj sc- •stavi predl.ogo o korakih, ki jih je pod- v'zoti za propaganda naših vin v ino- zomstvu.« »JitiHwluccncki Vinouradar i Vo- čar*. Primtli smo 4. broj ovo dobro urodjivano sniotre sa slijedečim sadr- zajom: i\as list glasilo Savoza Jugo- slav. \iriogradstm. — Konslituirajuca sfcupslirui jugosiavenskih vinogi-adarn. -—. Milan Marsio: Vinska kriza i zakon 0 vinu. -- Stj. Bulič: Lozo gojeno u Dahnaciji. -- B. Skalicki: Trsiiii pli- jc/fan .-- Marko Marciö: Od maslinja- ka do liljarnico. — Iz naših krajcva. -¦¦ Situacija na tržišlu. — Izložbe i sajmovi. — Ilazrio vijosli iz vinarstva 1 vocar.slva. —- Protplata iznosi na go- dinu 60 Din, a sal jo so na: Uprava vJugoslav. Vinogradara i Vocara», Zagreb, Pctrinjska ul. 28. Zah'OH in narcdha o prrnlni po- ravnavi izven tomkiirza. Zbii-ka zako- nov XV. snopič. V LjubJjani 1924. Tz- dnla Tiskovna zadruga. ('ena s postni- no Din 8.50. Nase go.spodarske krogc opozarjamo na zgoraj navodoni zakon, ki je pravkar iz.šel pri Tiskovni j-adrn- gi v Ljubljani. LjUbljailSki jcxra.s'.-i vrivsrjrut. V neknj mcsocih, mod 15. in 25. avgu- stom, bo prostolica Slo.vonije, iiaša hn- )w Ljubljana, zopet sta.la v srcdišču knpčijrikega in dru^abnega zaninianjn. Skovo 40.000 m2 obsogajoče sojmiSco, na kat<-]'em stoji 7 volikili rn/stavnih paviljonov in preko GO manjš.ih raz- stavnib Kgradb, bo čotrlič odpiio svoja vrata, da celomu svotu pokazo proiz- vodo j\iooslovanske indusfrijo in jugo- slovnnsko obrli. V posebnih ekspoziii- jah pa bodo na vpogled tudi produkti obvlne pridnosti cole vrsto drugih dr- žav, ki stoje z Jngoslavijo v ozkih tr- govskih stikib. No samo naša domovi- na, ainpak, kakor dokazujojo porocila velesejmskib caslnih zastopnikov v inozeinstvii, tudi to z narasrajočiin za- nimanjcin in priznanjem zasloduje u- sposno delovanje in razvoj Ijubljanskih vzorcnili velosejmov, ob katerib otvo- j'itvi prod tromi leti jo marsikdo skop- tično zniajoval z glavo. Dunes jo vsakdo nvorjeji,da so velüsejmi poučni no sa- mo za odjemaloa, ampak tudi za pri- (Jobitvono-gospodarsko kroge, kor i-av- no volesejmi dajejo v najvočji ineri vz- p.oJbudo 7a usj)ošjio pridobivanjo. i\Ta vzorcnili velosejmih zamoro vsakdo, ki jo pazljivo za sied oval razvoj ljudskih potrel), ugotoviti, katerib prodmetov no izdelujomo doma, bodisi da takih no vidi.š na sejnm, bodisi da so take iz- delkc bas radi toga razstavili samo luj- ci. Kdor zaene proizvajati tak pred- mot, po kaleroiTi Ijiidslvo živahno po- vpra.šuje in ki ga dosloj naša doma^a indvi.strija oziroma obi-t so ni vrgla na trg, bo irnol takoj dovolj odjomalcev in lop /.asluzek. Volesejmi so kažipot k narodnemu lilagostanju. Prosvcta. Ernest Tiran: Čudebie gosli l Sut- ski oder II. zvezeh). Dramatična pi'i- povedka s petjem in piesom v 3 deja- njih. — t'glasbil Civil Pregelj, Celjo. --- A. M o d v o d : V ino a 1 i v o da V l/.dalo »Pov. LTJTJ v Ljubljani«. Zalo- zila UčiLoljska tiskarna v Ljubljani. 1.924. Ceua IT. z\ozku »Šolskoga pdra« (5 Din. GlaslKHii dol izido posoboj. — - Igra so /X1 čita prijotno. IS a odru. je z.o- lo uiVinkovita, ker je preskrbljono tudi ya dobre pov.sko in piosno locke. Igra ni samo z«^ otroke, temveo tudi za od- raslo gled;ilne umolniški užitek. Ten- dci.icn. je poucna, ni vsiljiva in so nn- ravno razvije iz dejanja. Na manjšili odrih jo laalo težje uprižorljiva, a so In d.i. da prilagoditi in preiti preko te- žav. Dejanjo jo pravljično in dqbro vazvito. Prizori sledo prav neprisiljo- no, znacaji osob so dobro karakterizi- rani po njili vedenju. Vlogo so za otro- ko ialiko izvodljive in zolo privlacno. Vorzi so dobri in neprisiljoni, lahko- tokoiM. kot zahteva pravljiona snov. >Sion' j)rav dobor, drainaticon. 8 Tira- üoviini (ludožnimi gosli- nam je vfiol- ski odor, pokazal. da bo izdajal tudi prvovrsluo s])ovoigre. (Jlasbeni del iz- ifr.1 posoboj. Tudi ta jo prav dobro iz- padel in je dolo mladega komponisl.i Ciril.M 1'regija. Orugoniu zvezku »8ol- skega odra« jo pridejan tudi Medve- ilov dramaticni prizor 'Vino ali vo- da« V, ki bo gotovo dobrodoscil, kor itak prinianjkuje uprizoritoljom manjisii) took, s katorimi pomviožo in izpopolni- jo sporod. Priporouljiv je pa tudi ta priiioriiok radi proliivlkoholno tenden- <-o. ()}jo delci ))odoto toroj dobrodoili n a si in mladinskim odi'om, tako Solskim odrom, kakor odrom sokolskoga nara- ščaja in Sokolskim drustvoin sploh, kor bodo Tiranove (Josli'? nudilo od- roslim tudi rnnogo umotniškega užit- ka. Dovoljonje za uprizarjanjo dajo »Povorjoni.šLvo Udruž. Jugosl. üoitelj- slva« v Ljubljani. Knjižico se pa na- roca v IJciioljski knjigarni v Ljubljani. Milan L'uyelj: Zakonci. Drugi na- tis. Izdala in zalozjia Ueiteljska tiskar- na. Ljubljana 1924, Str. 150. Cena elo- ganlno vezaui knjigi 28 Din. Milan Pugolj je znan po svojein niioneni pri- liovoilovanju in po jc/.ikovm sprotnosti irr M priljubi tudi vsakomu novomu «'italclju, ki gu. vzame prvie v roke. - - Vscbin.-i > Zakoncov« nam kaže niz na- slovov, ki jih vsebujo dolo i. t.: Ljubi- ca. - Stava. — Obisk. — Alb inn. in dva /akonska inoza. — Znamenje. --- F'oza tofisi no razuino. — Stara korenl- na. — Hubozon. — Zavist. — Na po~ oitnicab. — Da jo knjiga dobra, ni po- treb.i ])osebej dokazovati, saj je naj- boljsi dokaz to, da je razprodana in da jo doživok drugi natis. 1'riporo^amo jo ljubiloljem /abave in dobrega čtiva. ]\njiga je okras vsaki domaoi, dru- stvoni in javni knjižuiei, kor im a tudi olo;rAnt.no vnanjo opromo. K. Kwuld: Tilto fezero in drug* potent*. Slovonski mladini povodal Pm- \ol Holocok. Natisnila in založila L'ci- toljska tiskarna v Ljubljani. Cena olo- gantno vezani knjigi 26 Din. — (Tmot- iii>-k.> izdolana nnslovna stran nam pa- k.'uuje liho jezoro, ki i>a kmalu posta- i\c: citatolju kraljestvo odkritij prirod- nill skrivnosti iz življonja vodnih in obvodnih živali. Miono biolofiko pripo- \i\iovanjo vzbuja pozorno.st in prikupi knjigo mlftdini in odraslim. Knjiga ui satno zabavna, temv«^ tudi pou^nn. Kdor jo čital Ewaldovo rMati naravn nripovodujo«, ki jo je tudi i/dala (Jči- toljska tiskarnn., ta no bo zamudil m nabaviti tudi Kvvaldovo »Tiho jozero«! VoIuj, . Tihega jerora«' izpopolnjuj« knjigo so «est. Evvaldovih mi^nih lo ljulikih povo.stio in to: Prazne sobo. —• (leivero dobrih prijatoljev. — Goseni- ra kapusovega belina. — Lipovka. — Smrokovi proki. — Dvanajst soslor. •¦•¦- Paalitvcri. Kna bolj miona kot druga; Vnnnju oprema jo knjigi prvovr.stnst;' bodisi gledo papirja in tiska, poaeliiio' pozornost pa vzbuja naslovna atran, ki je izdolana v barvotisku. Prav top-lo priporor-.xino knjigo vsoni knjižnieam in ludi vsem solam, kor je knjiga pri- k!;ulna tako za odrasle kakor za ml;i~ dino. Cona ji je izredno nizka. S0DN8 TAKSt: po novem taks- nom /.akonu jo izdala Tiskovna zadru- jra \ Ljubljani v posebni broSuri, %\ velja s postntno vrod 6.50 Din. Del. glavnica: Din 60,000.000* Blea, Celje, Hercegnovi, •Jelsa, Jesenice, podveznic?: Rezerva: Din 30,000.000'— IVCetKovlcS, ]P i? e> ix aal j ooijaiističnim glasovom se predlog obc. odb. Leskovška odkloni, pae pa povdarja možnost, da labko zelo revnc delavske rod bine, ki niso prišle po lasi- iü krivdi v veliko foedo, vložijo prosnjo m, izredno podporo. K temu predmotu predlaga so obč. odb. dr. Božič, naj skiiče županstvo v prihodnjih dneh an- kolo vecjih" podjetij v mestu in okolici ter zaupnikov delavstva, da se na torn sestanku ugoiovi število brozposelnih in govori tudi o event, potrebnih ko- rakifi v tern socijalnb-važncm vpra- šanju. Odobritev kupne pogodbo za hi- šo v Matija Gubčevi uliei se odloži, ker ^o se med tern časom stavilo že višje ponudbe, kakor je cona pri izdrazba- »ju. Pri eksekviranju obč. davščin sto- pijo v veljavo pristojbine mestne občinc Ijubljanske, ki jih je odobrila 1. 1921 ostavil bi se paviljon s kopalno sobo, piaarno in garderobo tor tribuna. Tz gospodarskega odseka stavi podžupan Zabkar predlog, naj se da Glazija SK v najem pod pogojem, da je prostor tudi ostalim društvoin za primerno od- škodnino na razpolago in da ima me- stna občina upliv na izvedbo zgradbe. Odlocno proti predlogu je obč. odb. Ja- nio, docim obč. odb. Prekoršek prav iskreno govori za predlog. Povdarja, da je sport pri nas šele v razvoju in da ga starejši ne znamo več tako ceniti, kakor zasluži v resnici. Je pa tudi na- cijonalno izredno velikega pomena. Ker obč. odl). Janič uvidi, da je čisto ¦OAfimljon. izrabi pičlo ndeležbo na seji ter napravi s svojim odhodom obč. se- io nosklepčno. Tako je ves čas stvarni potek obc. seje končal s komienim na- stopom g. Janiča, ki j0 vzbudil po celi sejni dvorani raed itak že utrujenimi obč. odborniki fsploSno veselost' LJUDSKO VSEUCTLISÖE. V pondeljek, dne 17. tm. predava ob pol 8. uri zvecer v risalnici deake mešč. «ole g. prof. dr. N. Omersa »o antic- nem gledališču ter äarogrski in rim- ski drami«. LJUDSKO VSEUČIUŠCE. Cor- rigendum! V »Novi Dobi« od 15. tm. se je pornotoma objavilo, da je pri pre- da van jih o Dalmaciji, prirejenib od Ljudskega vsenčilisča za svoje Clane in tukajšnje sole, predaval gimnazij- cem g. Darko Černoj. Kakor članom gori omonjenega društva, tako je tudi gimnazijcem predaval g. vladni svetnik Em. Lilek. Gimnazijc Darko Černej je pri enem in dnifiem predavanju poka- zal skioptiene slike. MEČTN0 CLJ'JDÄUSÖE V VE- UV. Opereta vMamzelle Nittouehe« se je predsiavljala v nedeljo popoldne ob polno razprodaneni gledališcu. Mnogo oljcinstva je odžlo brez vslop- nic. Kakor slisiino, so ta pnljubljena operela \ nedeljo popoMne zopet po- novi. OBCNI ZB0R PÜimUZNWü SWV. LCjVSKEGA DRVSTYA V CE- LJJJ se je vršil ob ogronini udeležbi elanov in zunanjih gostov v soboto 15. im. v bolelu »Balkan«. Zborovanje je otvoiil predsednik g. Confidents ki je nnvzoče prisrčno pozdravil ter dal )>e- sedo tajniku g. šolskenm nad:-;ornikn L Oei'nejn, ki je oprostil predsednika, da ne more govoriti zaradi bolelinosti. G. (lerncj je pozdravil navzoče, zlasti g. dr. Josipa Serneca. izrazil je vese- lje, da ,se je zbrala tako ninogoštevilna, odlična lovska družba, pozdravlja go- spode lovre iz Vranskega in Dobrne ter predsednika osrednjega društva g. flr. Lovrenčiča. Tajnik je podal nato kralko porocilo delovanja (b'ustva te- kom enega leta. Tzrazil je svojo zahva- lo g. hotelirju l'iernardiju, ki je isel drustvu tako požrtvovalno na roke. Blagajnik g. sod. sveLnik JCrhartič je podal blagiijniško })oroeilo ter se pri- sreno zahvalil g. Bernardiju za na- klonjenost in podporo drustvu. G. Sta- nie je predlagal absolutorij. Dr. Lvo- rencic je pozdravil inienom osrednjega driiRtva navzoce lovce ter pohvalil di- sciplino, ki vlada v vrstah celjske po- družnice, katera disciplina se bo raz- sirila tudi na desno in levo. Tajnik Jjublj. osrednjega društva g. Zupan je porocal o delovanju centralnega dru- stva ter povdarjal, da je velika zasluga celjske podružnice, da se je obdi'zala cnolnost slovenskega lovstva. Celjsko društvo je dalo inieijativo tudi osred- Jijemu drustvu. Da bo list »Lovec« laž- je izhajal, se je ustanovil tiskovni fund, za katcrega je položil dr. Lovrenčic 5000 Din. Ustanovila se je zadruga, ka- tere namen je unovčevati kolikor mo- goče po visokih cenah kože divjačine in nabavljati poccni potrelmo strelivo. Zadruga bo ustanovila v Ljubljani Lovski dom, ki bo zavetišče lovcem. Ker so se stari odborniki odpovedali, so se vršile novc volitvo, in sicer za predsednika in podpredsednika po li- stih, va\ ostale odbornike per acclama- lionein. Zä predsednika je bil izvoljen g. Roblek iz Žalca, za podjiredsednika g. Robert Diehl; za odbornike: Erhar- tič, Confident! st., Bernardi, Cernej, dr. Karlovšek in Vilko Kukec; za pre- glednika računov: Rafko Salmič in Rihtcršič. Sod. nadsvet. Erhartič je povzel Jiato besedo ter izvajal: »Cast mi je in drago mi je, da v imenu vseh iideiežencev pozdravim enega najsta- rejhih ioveev v mariborski oblasli, io je g. dr. Jos. Serneca.« G. Erhartič je njegov najstarejši lovski tovariš. Po- vdarjal je dve lepi lastnosti, ki dicita g. dr. Sernoca kot lovca. Prva je nje- gova vztrajnost. Dr. Sernec je bil ved- no prvi na zbirališču pred pošlo; dru- ga je njegova kolegijalnost, vedno je prijazen s tovariši, s pazniki in gonja- ci. Želi mu, da bi ga Bog živel se rnnogo lot med lovci. Cestitkam g. Erbartica SG je pridružil v imenu kranj.skih lov- cev dr. Lovrenčič ter povdarjal, da se dr. Serneca spominjajo lovci tudi na vseh kranjskih loviseih. Burni živijo- klic.i so odmevali po dvorani. Novoiz- voljeni predsednik Roblek je napil dr. Sernecu, ki se je v prisrenih besedah zahvalil čestitkam in prijaznim po- zdravom ter- si šteje v cast, da se ga tako odlično društvo spominja. Pred- sednik Roblek je pozdravil g. Confi- dentija kot častnega clana društva, na- kar se je g. Confidenti zahvalil za cast in izjavil, da hoce vedno ostati zvost lovec. Sod. nadsvetnik Erhartič je na- pil prvemu lovcu v kraljevini, kralju Akksandru, ter predlagal, naj se mu poisije udanostna brzojavka. ki se glasi: »Kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja Aloksandra I.,. Beograd. Lovci, zbrani v staroslavnem Celju na obenem zboru podru/nice Slovenskega lovskoga dru- štva posiljajo Vašeinu Veličanstvu naj- ndanejše lovske pozdrave z iskreno že- Ijo, da Va.so Veličanstvo skoraj pohiti v bogata lovisca naSo mariborske obla- sti. Franc Roblek kot predsednik po- driižuice.« Ker je bil dnevni red iz- črpan, se je predsednik zahvalil na- vzooini in zakljucil lopo uspoli obeni zbor. Nato se je pričela neprisiljena družabna. zabava. G. upravitelj Reš je podal dva nova kuplela, prirejena na- lašč za ta vecer, katera je lepo uglasbii naš mladi komponist g. Pregelj. Prvi je naslovljen: »Dilovičev lov v št. Jur- ju«; drugi: »To zares prijetno ni.«. Dva lovca sta bila tudi dekorirana r, velikimi kolajnami iz »lecta«. Eden, ki je vedno zamudil lov, drugi, ker Je vedno -mimo« streljal. Vsern navzocim bo ta i)i'ijetni vcčer ostai v ti-ajnem spominu. /. MAT1NEJÄ (1LASBENE MA- TlCE V CEIJU se preloži na nedeljo, dne 23. tin. in se vrši točno ob J 1. uri dopoldno v mali dvorani hotela Uni- on«. Na sporedu so: 1. Ditlcrsdorf: kvartet Es-dur v šlirib stavkib. 2. a) Glazmiov: Moderato iz Slovanskega kvarteta op. 26; b) Glazuntw: »Inter- ludium in modo antico«. r5. SI. Osierr: Dva i/virna sainospeva (za tenor-so- lo) s sprernljevanjem klavirskog.i kvinteta; a) > Vidiš te nase križe?« (A. Gradnik); b) »Ni te na vrtu več« (0. Zuj)ancic). 4. A. Dvorak: Allegro iz lchwirtsh-ega kvlttlela A-dur. — Opo- zarjamo cenj. občinstvo na I. malinejo in n je sporcd, ki bo gotovo zaninial vse prijatolje glasbene umetnosti v Celju. Mod. sodelujočimi so: gg. K. Sancln, dr. Sajovic, SI. Osterc, Berenkopf in o,(i. Mira Sancin-ova (klavir). Tenor- ski solo je v rokah g. Janko-la. Vstop- nice za to matinejo se bodo dobile v trafiki ge. Kovac, Aleksandrova ulica. S0K0LSK0 DRUŠTV0 V CE- LJU opozarja na clan ski sestanck, ki «e vrši danes v pondeljek 17. tm. ob 20. uri v restavraciji Narodnega domn. Na dnevnem I'edu je med drugim tudi obisk »Uniona« in vprasanje strankar- skega udejstvovanja sokolskih funkci- jonarjev. S0K0LSK0 DRUŠTVO V CEL- LJU prosi one brate, ki so izjavili, da se bodo narocili na Sokolski glasnik. da izroče naročnino društvenemu taj- niku, ker je rok ze potekel. Na naro- cila brez denarja se ni mogoče ozirati. P110M0CIJI. Dne 11. tm. je bil na dunajski univerzi promoviran dok- torjem vsega zdravilstva g. Vinko Cre- mohfiik, dne 15. tin. pa na graški Tini- verzi g. Martin Ogorevc, sin znane na- rodi^e rodl»ine v Konjicah. Öesütamo! SPREMEMBA V INDUSTRIJL Šamotna tovarna v Štorab, dosedaj last g. K. Pertinača, je prešla kupnirn polom na posebno družbo, na koje ce- Ju stoji g. Peter Majdic, industrijalec iz Celja. IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Pri u- pravnem sodišcu v Celju je imenovan za pisarja finaneni komisar v Mari- bon.i Ivan Gračnar. SMRTNA KOSA. TJmrla je ga. Ana Gajžek, soproga lesnega trgovea in posestnika na Kralja. Petra cesti ter gdč. Ivana Wolbmuth, zasebnica v Zagradu v G4. letu starosti. N. v in. p.! VLAK GA JE P0V0ZIL. V nede- jo zvečer ob pol 10. uri je povozil vlak pri brvi, ki vodi od Grenadirja preko Savin je, 32-letnega Josipa. Višner ja, preddelavca v apneniku. Ko se je vra- čal po progi domov, je pridrvel vlak ter ga popolnoma raztrgal. Ponesre- čonca, ki zapušča vdovo in dvoje ne- preskrbljonih otrok, so prepeljali da- nes, v pondeljek, v mrtvašnico. NESREÖE. Mesarski pomoenik pri Reheuscheggu, Franc Weber, se je pri nakladanju mesa zbodel ob kost v i oko tako nevarno, da se je ran a vne- la. — Salej Ivan, delavec pri stavbeni- ku Karlu Jezerniku, je padel 2 metra visoko z odra in si zlomil levo roko. Oba poškodovanca so prepeljali v jav- no bolnico. NOCNO LEKARNlSKO SLUŽBO inia ta teden lekarna >Pri Orlu«, Glav- ni trg. P0PRAVEK. V oglasu >Vabilo na drugi redni obeni zbor Celjske po- sojilnice« v sobotni številki se je vrini- la tiskovna pomota. Tocka sedma dnev- nega reda bi se morala glasiti »Slučaj- nosti«. Oglas se je vsled tega še enkrat objavil v današnji številki. KINO GABERJE. Torek 1.8., sre- (ta. 19. in četrtek 20, marca »Skriv- nestna podmornica«. I. epoha. ZAGREBŠKA BORZA v ponde- ljek, dne 17. marca: Dunaj: 11.355 do lt.555; Budimpesta: 13.—; Milan: 3.45375—3.4-8375; London: -347.20 do 350.20; Newyork: 80.70—81.70; Pa- ri// 3.855—3.905; Praga: 2.345 do 2.375; Curih: 14.07— 14.17. Delnice Lj, kreditne banke: 240—242. Zagreb notira danes v Curihu: 7.10—7.20. VÜLITVE NOVEGA NACI^LSTVA GOST1 LNJCARSK K ZADRUGE V MAIilBOKU so se vivšile J4. tm. Na- čelnik Klesic je nenadoma sklical iz- redni obe-ni zbor, da bi pripomogel Nemcem do zmage. Naši ljudje so .st* . liitro organizirali ter jih je prišlo lepo ätevilo na zborovanje. J\o so io Nemci zapazili, so liitro razposlali svoje agi- tatorje po mestu in kmalu je bila dvo- rana nabito polna. Glasovanja se je udeležilo 79 elanov, od katerih je dobil za meslo nacelnika kandidat Nemcev in renegatov Klešič 49 glasov, Slove- nec Valjak pa le 31. Izvoljeni Slovene! so odklonili izvolitev z molivacijo, da ne morejo sodelovati z odl)orniki, ki ne razumejo državnega jezika. Nato je tudi Klešič odklonil izvolitev. 0 na- daljni usodi odbora bo sklepalo obrtno oblastvo. Iz Celja sta bila navzoca gg. Josko Rožič in Drago Bernardi. DR. FRANC KOS t. Dne 14. tm. je umrl v Ljubljani dr. Franc Kos, najzaslužnejši slovon.sk i zgodovinar, v starosti 70 let. On je bil, ki je položil temelje slovenski znanstveni zgodovin- ski literaturi. Napisal je cetvero knjig »Gradiva za zgodovino Slovencov<- (peta knjiga se nahaja baš v tisku) in mnogo drugih razprav. Mirno lahko rečemo, da je bil Kos oni, ki nani je odkril navšo narodno preteklost. SMRTNA KOSA. Nenadoma je umrl v Mariboru podpolkovnik v p. in posestnik pri Sv. Antonu v Slov. gori- cah g. Alojzij Sernec. Bil je vrl narod- njak in povsodi priljubljen. Bodi mn ohranjen easten spoinin! SMRTNA KOSA. V Libucah pri Pliberkn je umrl živinozdravnik Ant. Močilnik. Po plebiscitu je moral po- kojnik bezati in je sluzboval nato kot uradni živinozdravnik v Prevaljah In Mokronogu. Zavratna bolezen ga je sti'la v lepi dobi 33 let. Bodi zavedne- mu Slovencu ohhranjen blag spomin' Žrlei: alkohola. Za kolodvorom na Ponikvi ob juž. žel. so našli zmrz- njenepa Jožefa Zatler-ja iz Hotunje- ga. Mož se ga je prevec nasrkal in je med potom padel in zmrznil. V PAKO SKOÖIL. Josip Turinek, posestnik v Skornem pri Šoštanju, Je zapustil 0. tm. svojo hišo, ceš, da st« knialw vrne, a jo skočil v Pako in uto- nil. Kot vzrok samomora se navaja, da bi moral za svojega nezakonskega sina p^acati alimente, kar ga je pobilo in gnalo v smrt. Swrlna iwsrera. Kocijaž Josip liracič, usUižben pri grofici Herber- stein v Velenju, je padel na dvoriscu na Vos ledu tako nesrečno, da si jo pre- bil lobnnio. Mož je kljub takojšnji zdravniski pomoči šo isto noč umrl. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Shnnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna. Celje. Patria jCasjno Grande Liquori najfincjSi Crema Iikerji. 6—3 Slip 16 do 20 let star, priden in po- z'rn, z dobrimispričevali, se sprej- me takoj v elektrotehnični trgo- vin«. Naslov pove uprava lista. 385 3—1 Ja trmia Iji.ba gospa, tako je, kakor vem V^m že večkrat povedal, da ku- P re MHiboii^c1 in najcenejäe čevlje za iiMrrie, ao^iode in otroke edino v ve- letreovini R. STERMECKI, Celje, ker v-akcljjuie fr Ije izdeluje sain po do- mac h <"ev|i;,fnh, fine pa dobavlja v ve- ' lik'h mm.žinah \7. najboljših tu- in ino- zt-niskih tovarn. Trgovci engros cene. o I r H L o a 0 « c M X i o U 8tranj5.________________________________________!.ü2^i„5L!?J?. •____ ____ Stev/ 32. Telefon Stev. 75 in 76 PoStni Ček > c, io.y>o fPfffc- '.-7*** DcluiSka glavnica in reserve C©8lf.fP«8N51 W SUjJilMdlifllli DelnlSka qlavnica in rezerve Din 60,000.000 — =* * ni« ßo 000 000'— Brežice, Č?nomel|, Goa-ica, Krans, Martbor, Mtei *.4»vi*v Nova Sad, Plul, Sarajevo, Spilt, Trs2. iprejema VlOg© Ma Rtftjfižice tl& JlekCči jffiJSK Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papJrjev, raČl&H protl ugodnemu otorestovanf sa j*L#^ valut in dovoljuje VSalkovr^iaa© ftredllte« Ppodaja» specke cti^žar&ra:!*© jcazredne lotex»lj«». Ofvarja akredtilve In izd^Ja kredflisa plstna za lu- in inozemsivo. ^ži že veš ? da kupiS sedaj ö«Lk«> sukno, za go- spode ter najnvwejo«? volncno bla- go za daniske obleke in knstuine prl. if//oJ Pšen/čn/Ic, Ceije, bio s=ni- ct^y ariporoča se idinahrvatsko-slovenska briv- nka. Prvovrbtno britje in stri2enje las, V zalogi biivsko milo, britve, o!je, brilantin, različnc vode proti izpadanju Iks i. t. d. Prevzame tudi britve z garancijo v bruSenje. Matija Bukovüan, Cclje, Kralja Petra cesta 27. Sveža slanina nesoljena, prve vrste, po najnizj'h ce- r)»h pri Anton Dimetz, Celje, Kovaška ulica žtev. 1. 1 nstnoCena se dobi pri Kaiol LOIBNER, Celje »pri Zvoncu« Kralja Petra cesla 17. 2 ^i*t Jiigosiowiönski lesnä issdustriji Zavodna-Celje $e dobijo pHeVrstas jülia, cejslpa hfyü tiolena tcr ^pdot dnta, Spnjttna n Mi ^cja fit tttan]j»a mo- tin oltfoghga lisa proti ptaciltt n null 3_2 V imenu vseh sorodnikov naznanjam tužno vest, da je naš ljubljeni stric, gospod podpolkovnik v p. dne 15. marca tl. v Mariboru nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 18. marca popoidne v Mariboru. Celje - Maribor, dne 17. marca 1924. IVliroslav Rudolf.