Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana^ 10. avgusta 1959. — Leto XII. — Št. 33.
J
1
GLASILO
KRfčANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Nezdrav pojav
Delavska borba za vsakdanji kruh je dandanes silno težka. Koliko najrazličnejših vplivov je deležno delavstvo, da ga odvračajo od potrebnega spoznanja in prave odločne delavske zavesti, ki so osnovna podlaga uspešnemu boju za zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer.
Zato pa mora prava delavska borba izhajati dandanes iz globokega idealizma in vere v zmago pravične stvari. Ce delavska strokovna organizacija ne pozna_ idealizma jo današnje razburkano življenje tako razrahlja, da je obsojena na počasno hiranje. Nobeno umetno zdravilo ji ne pomaga, nobena finančna pomoč od katere koli strani ji ne more dati zadostne življenjske sile, kajti kri, ki se pretaka po žilah njenega organizma je zvodenela.
Lahko se vzdržujejo umetno stvor-jena delavska gibanja nekaj časa pri življenju, dokler uživajo vsakovrstne podpore, ker vsakdo pričakuje, da bo prišel na svoj račun. In tako imamo navadno pri umetno napravljenih delavskih gibanjih vse pokretaše rekrutirane iz ljudi, ki jim je prvo njihova lastna osebna korist. Kakor hitro pa se takemu človeku ponesrečijo načrti, ali da se mu obeta kje drugje boljši položaj, hitro premenja gospodarja. To so delavska gibanja in organizacije, ki jih ni rodila potreba časa.
Take umetne delavske organizacije se pojavljajo posebno v povojni dobi od časa do časa. Enkrat v taki; drugič zopet v drugačni obliki, pa bodisi popolnoma različnih svetovnih nazorov, to je pač odvisno od časa in razmer, ki so organizacijo priklicale v življenje. Sličijo pa vendarle med seboj v tem, da ene kot druge rušijo delavsko zavest, ubijajo delavstvu vero v samopomoč, in s tein služijo seveda prvenstveno elementom, ki imajo korist od tega, da je delavstvo razbito, da živi v _ medsebojnem prepiru in končno da je — nesamostojno in odvisno.
Take delavske organizacije so silno težka preizkušnja za delavstvo. Veliko mero zavesti, izobrazbe in načelne jasnosti mora imeti delavstvo, da ne podleže temu silno nevarnemu vplivu današnjega časa, ki skuša odvrniti delavstvo od prave, smotrne in dosledne borbe za pravico in za svoj ugled.
Podobnim delavskim gibanjem ni socialno vprašanje namen in cilj njihovega udejstvovanja, ampak samo sredstvo za razbijanje delavskih organizacij, /.a ubijanje človekove samozavesti in čuta dostojanstva in časti. Delo in udejstvovanje takih delavskih gibanj nam jasno govori in potrjuje našo trditev.
Borba za uveljavljanje delavskih pravic je dandanes že sama na sebi dvakrat težka. Saj nam je dobro znano skrajno reakcionarno stališče delodajalcev prav v zadnjem času proti ysakemu izboljšanju delavskega vprašanja. Ne bomo danes razpravljali o tem tako važnem vprašanju, ker bo vsak razumen delavec takoj spoznal, zakaj tako odvratno stališče delodajalcev in kdo nosi krivdo za to.
Dobro se zavedamo v kako težkem Položaju se nahaja danes pravo in zdravo delavsko gibanje. Vsiljen mu Je težak boj z delodajalci, vsiljen pa tu'li z elementi, ki skušajo razbijati v.'?I"o delavstvu \ zmago pravice. Na-c,n, ki se ga ti ljudje poslužujejo v
Kardinal Verdier o delavskih strokovnih organizacijah
Krščanska delavska internacionala je imela v septembru 1937 v Parizu svoj kongres. Kongres je obiskal tudi pariški nadškof kardinal Verdier. V svojem pozdravnem nagovoru je govoril predvsem
o	pomenu in o nalogah delavskih strokovnih organizacij.
Najprej se je zahvalil za pozdrave .in pozdravil navzočega ravnatelja Mednarodnega urada dela. Pri tem je poudaril, koliko koristnega je že naredila ta ustanova delavskemu svetu in socialnemu miru. Nato je prešel na krščansko delavsko internacionalo in rekel:
Tudi jaz sem nekoliko s t rokov-tiičarja. Skozi veliko let sem bil teološki svetovalec francoske ikršč. strokovne centrale in moram reči, da sem si pri tem nabral izkušenj, ki so mi prav prišle nedavno v skoraj tragičnih razmerah. (Štrajki. — Prip. ur.) Tamkaj sem spoznal tiste težke, pa tako važne probleme; tam sem se učil ljubiti delavce.
Iz dna duše se zahvaljujem za usluge, <ki ste mi jih izkazali na ta način; za usluge, s katerimi me je pripravljal Bog na današnje poslanstvo. Posebno pa sem bil srečen, da sem mogel koristiti ideji strokovnih organizacij v okoliščinah. katere je omenil predsednik (kongresa), ker sem usmerjal naše delavce — saj tiste, ki so se mi za-upali — k strokovnim organizacijam in opozarjal, da morejo tam v ozračju pravičnosti in ljubezni na pameten način doseči potrebno socialno zboljšanje.
Vi, moji prijatelji, zastopate najprej svobodo in v današnjih razmerah stoje soc. zahteve v ospredju svetovnega dogajanja, mogoče najdragocenejšo izmed svoboščin. Mnenja sem, da je ta svoboda delavskih strokovnih organizacij pogoj za napredek, za mir in za socialno srečo.
Zahvaljujem se vam, ker udejstvujete praktično krščanski socialni nauk, ki je sicer tako krasno podan v papeških okrožnicah, vendar pa pride do izraza le teoretično.
Mi škofje, dušni pastirji in sociologi, razširjamo ta nauk po vsem svetu, vendar pa le kot miselno dobrino, vi ga pa po strokovnih organizacijah presajate v življenje. Zaradi tega pomenite v krščanskem socialnem gibanju, ki je tako upa-poluo za vse delavstvo, zadnjo stopnico, praktično stopnico, tisto, ki more potoni svojega udejstvovanja ustvariti resnični človeški napredek.
Zaradi tega vain časti tam in se vam zahvaljujem. Dovolite, da vam
še to povem — mogoče je to le moje osebno stališče —, ikako sem vam hvaležen zaradi tega, da morem pokazati, da bo vera v vseh oblikah — ne mislim pri tem samo na katoliško veroizpoved — pomenila srečo vsemu svetu le tedaj, če bo duševno in praktično združeno, to je če bo vera oduševljala vse delovanje in če ga bo na ta način napravila poštenega in dobrotvor-nega v srečo vseh.
To je delo, kateremu sem hotel izraziti v kratkih besedah svoje spoštovanje. Krščansko strokovno gibanje — načela papeških okrožnic izvesti v praktičnem delu — je najuspešnejše sredstvo, da služite delavski stvari in s tem socialne# mu miru.
Brezposelno zavarovanje
K resolucijam občnega zbora JSZ
Večkrat je bilo že poudarjeno, da je brezposelno zavarovanje v sedanji obliki nezadostno. To je ugotovil tudi občni zbor JSZ in zahteval korekturo v naslednjih pravcih:
1. Samoupravo posameznih borz dela.
2. Podpore morajo biti enotne, ne pa kategorizirane.
3. V uprave borz dela morajo biti izvedene volitve, in sicer tajne ter svobodne.
4. Podpore se morajo zvišati.
3. Država more podpreti brezposelno zavarovanje na ta način, da da sredstva za javna dela, ne pa da bi se zbirala iz tekočih sredstev za brezposelno zavarovanje.
Zakaj je zahteval občni zbor korekturo v zgoraj navedenem praven?
Sedanja uprava borz dela ni le centralizirana in s tem odtegnjena kontroli ter vplivu članov, ampak ima upravnik osrednje uprave javnih borz dela naravnost diktatorska polnomočja. Upravnik osrednje uprave združuje namreč istočasno tri funkcije, ki ena drugo izključujejo. Tako je upravnik osrednje uprave obenem predsednik osrednje uprave, kateremu je po zakonu podrejen upravnik osrednje
dosego svojega cilja, je tak, da mu ne more v vseh smereh slediti zdravo delavsko gibanje, ki bi s tem ne ostalo le na dostojni višini, ampak bi tudi kot tako trpelo na potrebnem ugledu. Zdravemu in smotrnemu delavskemu gibanju so postavljene gotove meje, preko katerih zaradi važnosti socialnega vprašanja ne more iz ljubezni do stvari same.
Toda mi vemo, da je danes socialno vprašanje tu, da je to vprašanje vsak dan bolj važno. Mi dobro poznamo vse mnogovrstne zapreke, ki se stavljajo na pot zdravemu reševanju tega vprašanja. Toda to spoznanje nam ne odvzema potrebnega poguma, da bi preko njega ne doprinašali po-
trebnega deleža k pravični delavski borbi. Jugoslovanska strokovna zveza nikdar ni imela z rožicami postlano pot, vedno je bilo dovolj bodečega trnja in takih preizkušenj. Pa šla je preko vseh težav z vedrim čelom in veselim srcem za svojim ciljem. Idealizem, samozavest in notranja prepričanost v zmago dobre stvari so bili in bodo poroštvo naše skupnosti. Prihod-njost bo pokazala uspeli nesrečne roke onih, ki se hočejo lastiti pravico reševanja socialnega vprašanju brez potrebne ljubezni, dokazala pa bo tudi vrednost idealizma delavskih vrst, ki ne pozna nobene zlate sredine, ampak samo pravico človeka do poštenega življenja.	S.	Ž.
uprave; vrhu tega pa je tudi referent ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. V tej funkciji predstavlja nadzorno oblast, ki mora nadzorovati delovanje uprave odnosno uprav brezposelnega zavarovanja. Tako stanje dokazuje, da je upravnik odns. predsednik osrednje uprave, kar se tiče podrejenosti, izven območja predsedstva. Tako stališče imajo tudi šefi borz dela, ki so podrejeni direktno osrednji upravi. Zaradi tega se no čutijo in se tudi ne morejo čutiti odgovorne zavarovancem. Ti pa ne bodo prišli do svoje veljave, dokler se ne odpravi centralizem in dokler ne bodo izvedene volitve in s tem ukinjeno večno imenovanje uprav, ne po vidiku pameti, ampak po vidiku potreb posameznih režimov.
Kar se tiče podpor, je itak znana pristranost uredbe. Prvič so izločeni sezonski delavci, dasi morajo prispevati za zavarovanje. Dosedaj še ni za to nobenih protidajatev.
Drugič. Dajatve za ostale zavarovance so deljene po mezdnih razredih. To je naravnost proti človeškemu dostojanstvu. Ne gre, da bi se v nesreči brezposelnosti igrala vlogo malome-ščansko-kapitalistična miselnost. Vsak brezposelni delavec mora imeti enako podporo in toliko, da bo imel vsaj za silo urejeno eksistenčno vprašanje. Dokler tega ne bo, ne bi smeli pisati, da imamo zavarovanje za primer brezposelnosti.
Sicer bi mogli navesti o hibah sedaj veljavne uredbe za brezposelno zavarovanje še marsikaj, navedli smo pa le nekaj glavnih. Kajti, če se doseže samouprava brezposelnega zavarovanja in volitve v te samouprave, bo morala nujno izginiti večina sedanjih hib.
Delavstvo si pa naj zapomni tudi k temu vprašanju staro delavsko resnico: Meščanstvo nam ne bo dalo tudi teh pravic. Morali si jih bomo priboriti. Borba je pa mogoča le v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah.
Strokovne zveze rudarjev
Občni zbor
V	.nedeljo dne 6. avgusta se je ob 9. uri dopoldne vršil v prostorih tajništva krajevne skupine v Trbovljah retini letni občni zbor »Strokovne zvezo rudarjev JSZ«. Na občni zbor so poslale svoje delegate vse Strokovne skupine rudarjev. Vseh delegatov je bilo navzočih 25, centralo je zastopal tajnik tovariš Rozmani. Občni zbor je vodil predsednik tov. Diacci, kateri je v svojem poročilu navajal, da je zveza v pretečenem poslovnem letu zelo živahno delovala in posegala v vsa vprašanja, ki se tičejo rudarjev in njihovega izboljšanja.
Posebno važne so bile akcije glede na spremembo pravil II. skupine rudarske zadruge, kjer je do sedaj še vedno bil v veljavi večinski sistem, kar gotovo ne odgovarja več današnjim razmerami. Zato je zveza poslala rudarskemu glavarstvu predlog, da naj se ta del pravil II. skupine spremeni in uvede za volitve zaupnikov te skupine proporčni voliv.ni sistem. Od rudarskega glavarstva je zveza že sprejela odgovor in zagotovilo, da se bo to upoštevalo in izvedlo. Nadalje je zveza vložila na prvo skupino rudarske zadruge vlogo glede službenega reda TPD, ki je v nekaterih odstavkih zelo trd in krivičen. Rudarska zadruga oz. 1. skupina je odgovorila, da je bil službeni red sprejet soglasno od strani predstavnikov 1. in Ij. skupine. Nam se to nekako čudno zdi, kajti niti predstavniki II. skupine še manj pa članstvo je bilo o tem kaj obveščeno, da se ta službeni red pripravlja.
Poleg tega je zveza zelo aktivno sodelovala tudi pri mezdnih gibanjih. Težava je samo v tem, da zveza nima svojega strokovnega tajnika, kar bo treba za bodoče gledati, da se tudi to uresniči. Kljub vsem tem težkim razmeram pa zveza napreduje tako številčno po članstvu, kakor v svojem dolu. Ob zaključku svojega poročila še predlaga, da naj bi se ožji odbor koncentriral v enem kraju, za kar bi zveza lažje vršila svoje delo. Zahvaljujejo se centrali za pomoč, posebno pa tajniku tov. Rozmanu, ki je kljub veliki zaposlenosti vedno našel čas in razumevanje za rudarsko vprašanje.
Nato je' podal kratko poročilo še tajnik zveze tov. Kralj iz Trbovelj. Poročal je, da je zveza imela 6 sej, katere so se vršile izmenoma v Trbovljah, Zagorju in Hudi jami. O delu zveze so bile skupine itak sproti obveščene, ke.r. so prejele zapisnike o sejah kakor tudi sklepe in kako so bili izvršeni. Po njegovem poročilu so poročali zastopniki posameznih krajevnih skupin. Tako je zastopnik trboveljske skupine tov. Križnik podal kratko poročilo o položaju in razmerah trboveljske skupine. V zadnjem času so začeli razbijati inašo^ skupino, vendar nam veliko ne bodo škodovali, kajti članstvo se zaveda, da tako razbijanje koristi le nekomu drugemu, kateri bo na ta način koval svoj kapital. Zastopnik zagorske skupine tov. (Jstar je prav tako ugotovil, da tudi tam razmere niso rožnate in da imajo sicer v nekoliko drugačni obliki, prav iste težave. Naglašal je, da bo ,treba posvetiti več pažnje gospodarskim vprašanjem in se bo treba v tej smeri skušati osamosvojiti.
Zastopnik iz Kočevja tov. Hren je poročal o težki krizi, katero preživljajo kočevski rudarji in o akcijah, katere so bilo podvzete, da bi se to stanje nekoliko omililo. Kljub temu, da je bilo na konferenci v Ljubljani, katera se jo vršila 20. p. m. sklenjeno, da se pristopi k pomožni akciji in reši to vjjrašanje čimprej, do sedaj že ni bila izplačana nobena podpora. Začasno pa se jo zvišala kvota za odjem premoga za 500 ton. To je pa za nas najbolj važno in želimo, da bi le pri tem osialo.
Zastopnik iz Hude jame tov. Diacci je podal poročilo o stanju tamkajšnje skupine, ki zelo marljivo deluje, vendar pa je velika težava v tem, ker ni nobeno sigurnosti, ali bo rudnik obratoval še nadalje, ali se bo delo sploh ustavilo. Stavil je predlog, da naj bi se organiziral v jeseni tabor, in sicer pri novi cerkvici na Rečici.
Nato je podal poročilo še zastopnik hrastniške skupine tov. Logar, ki je na kratko orisal težak položaj, katerega ima skupina v Hrastniku. Izrazil je željo, da naj bi večkrat kdo od drugih skupin prišel na njihove sestanke, ker sami, po večini mlajši fantje, niso toliko v teh rečeh sposobni.
Po poročilih se je razvila debata, nakar jo podal poročilo tajnik Roz-
man. Naglašal je "veliko važnost dela Strokovnih zvez in njih potrebo v našem delavskem gibanju. Naglasil je tudi to, da mi vse premalo podčrtavamo važnost našega dela in da smo preveč skromini, ko na drugi strani nasprotniki visako malenkost, kar komu narode, izrabljajo za agitacijo in pridobivanje članstva.
Glede organizacije in njenega obstoja jo pa izjavil, da so govorice o razpustu strokovnih organizacij |x>-božne želje Jugorasovcev, kateri bi to seveda zelo radi izvršili. Ta namera pa, dokler bodo strokovne organizacije tako močne kot so. se jim ne bo posrečila. Zato pa toliko pišejo v
V	časopisju nastane od časa do časa vihar proti naseljevanju inozem-cev. Takšen viliur nastane zlasti, če nastajajo novi režimi, ž njim manjše zvezdice, ki se tudi hočejo pokazati javnosti, da so tu. Redko se pa po nekaj frazah in bojevitih gestah, ki pa nikogar ne ranijo, kaj šele resno ogrožajo, tak vihar poleže. Zaposlovanje inozemcev gre pa po starih potih.
S temi uvodnimi besedami smo hoteli pokazati, da se rešuje to vprašanje pri nas površno, neresno in ne-strokovnjaško.
Najprvo bi bilo potrebno, da bi imeli točen seznam inozemcev. Vsi inozemci bi marali biti razvrščeni po strokah in po svoji izobrazbi.
Poleg tega bi morali voditi evidenco v podjetjih, koliko in kakšne inozemske strokovnjake zaposlujejo. Taki seznami bi morali biti dostopni ne samo oblastem, ampak tudi delavskim institucijam. Na ta način bi moglo vprašanje inozemcev zainteresirati, če že ne vso javnost, pa vsaj tiste, ki najbolj občutijo zaposlitev inozemcev.
Nat amen a in dobro urejena evidenca bi bila koristna še iz naslednjih vidikov:
1. Laže hi bilo mogoče ugotoviti, če so inozemci v resnici strokovnjaki, za kakršne jiih hoče imeti podjetje. Neredkokrat se skrivajo za raznimi inozemskimi strokovnjaki razni prote-žiranci podjetnikov, ki se učijo svoje strokovne usposobljenosti šele od naših delavcev. Edina strokovna usposobljenost se izraža v strogem in neprijaznem postopanju napram našemu delavstvu.
2. Natančna evidenca inozemcev bi pokazala, kakšnih strokovnjakov nam še manjka in ali podjetja v resnici izobražujejo domačine. Tistim, kateri se izobražujejo, bi moralo biti zajamčeno varstvo. Niso namreč poedini primeri, da postane v podjetju, delavec ali pa inteligent, ki se učita, da bi zavzela mesto inozemskega strokovnjaka, naenkrat nesposobna ali pa sta izpostavljena takim šikanam, da morata prostovoljno izapustiti svoje ine-
Dnevno časopisje poroča, da je sprejelo .ravnateljstvo SUZOR-a v Zagrebu nov pravilnik o organizaciji zdravniške službe pri OUZD-ju. Pravilnik mora potrditi še ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
V kolikor smo mogli razbrati iz.časopisnih poročil, sloni pravilnik na teh načelih:
Sistemizacija zdravniških mest se ne vrši po zdravniškem okolišu, ampak po številu članov v posameznih krajih. En zdravnik pride na 800—1000 članov.
V krajih z nad 5000 prebivalcev je laliko (ne moru) ena tretjina zdravni-kov-specialistov, v krajih nad 15.Q00 pa polovica.
Poleg teh zdravnikov-specialistov mora biti nastavljeno še večje število zdravnikov specialistov. Toda ne v razmerju s številom članov na sedežu svojega udejstvovanja, ampak v razmerju s številom članov celega krajevnega organa, t. j. ekspozituje. Na 12 tisoč članov pride po en zdravnik specialist.
Belgrad, Zagreb, Ljubljana pa morejo nastaviti še posebej večje število zdravnikov specialistov in sicer tudi z ozirom na daljno okolico.
Zdravniki se bodo nastavljali različno. Gotov del bo nastavljen defini-
časopiisih in hočejo prikazati javnosti in drugim faktorjem, da so samo oni še tu, da hi tako dobili monopol mad našim delavstvom.
Po njegovem poročilu so se izvršile volitve ,iin sicer so bili v ožji odbor izvoljeni: kot predsednik zveze tov. Kralj Franc, kot referent tov. Križnik, kot tajnik pa tudi eden agilnih tovarišev trboveljsko skupine, poleg tega pa so (bili izvoljeni v odbor vsi predsedniki krajevnih skupin rudarjev JSZ. Po volitvah je bilo govora še o nadaljnjih akcijah in delu zveze, nakar so je tov. Diacci zahvalil delegatom za udeležbo in zaključil lepo uspeli občni zbor.
sto. Taki primeri se pojavljajo zlasti tam, če so dotični naklonjeni našemu delavstvu.
3.	Poleg seznama inozemskih strokovnjakov bi morali voditi seznam domačih tisposobljencev, ki bi mogli iže sedaj stopiti na njihovo mesto. Ti strokovnjaki bi morali javljati vsako izpremeimbo, bodisi da premenijo službo, bodisi da so brezmiselni. Le na ta način bi bilo mogoče napraviti red in se izogniti v postopku za dovolitev zaposlitve inozemca raznim neprijetnostim. N. pr.: Delavski zbornici se javi brezposelni strokovnjak. Ko dobi službo, ne javi tega zbornici, ki ga še vedno vodi v evidenci brezposelnih. Čo pride prošnja za inozemca, se izjavi proti dovolitvi ig ponudi domačina. Ko pa tega pozovejo, se izkaže, da je že davno zaposlen.
Vprašanje, kako se naj bi napravil večji red v vprašanju zaposlitve inozemskih moči.
Pristojna oblast bi morala seveda napraviti svoje. Seveda ne bi - vsega zmogla. Ne vemo, če bi mogla, četudi bi hotela, prodreti vse skrivnosti podjetja. To bi moglo napraviti edino delavstvo. Torej bi morala pri tej akciji sodelovati delavske strokovne organizacije in pa delavski obratni zaupniki.
In to pot bo treba nastopiti, če hočemo napraviti red. Izkušnje kažejo, da so se delovne razmere le tam popravilo. kjer se je zavzelo organizirano delavstvo. Ko bi bili z njegovo pomočjo doseženi rezultati, bi se prav gotovo zganili tudi drugi.
V	mislih imam razne druge organizacije. Saj imamo tekstilno šolo v Kranju. Njeni absolventi so gotovo zainteresirani na tem, kako jih sprejmejo razna tekstilna podjetja iin kakšno možnost priučitve in praktičnega izšolanja jim dajo.
Poleg teh so še drugi poklici, tudi akademski. Vse te sile bi se morale združiti fn se posvetiti temu vprašanju. Pri tem vprašanju ne gre le za mesta in plače, ampak tudi za to, da se naš slovenski človek vsestransko izobrazi. Kajti po svojih duševnih in telesnih sposobnostih ima vse predpogoje za to.
tivno in ne bodo smoli vršiti privatne prakse, ampak se bodo morali posvetiti le socialnemu zavarovanju. Poleg takih zdravnikov bodo tudi pogodbeni zdravniki, ki bodo^ še smeli vršiti zasebno prakso. Na čelu zdravniškemu kadru pri posameznih OUZD-jih bo glavni zdravnik. Pogoji za njegovo nastavitev so precej strogi.
Kolektivno pogodijo sklepa OUZD odnosno SUZOR s pristojno zdravniško zbornico.
Vse take stvari sklepajo gospodje brez sodelovanja tistih, katerih se tiče, t. j. zavarovancev. Prepričani smo, da ne bo rešila vprašanja in krize taka rešitev. Člani bi morali imeti pravico popolne izbire zdravnikov. Kriza bi se morala reševati na tej podlagi.
Uprava »Delavske pravice«
Opozarjamo naročnike lista, da smo jim poslali pred tedni položnice za nakazilo naročnine. Ker nam nekateri še niso nič poslali jih s tem ponovno prosimo, da naj poravnajo dolžne zneske. »Delavska pravica« je svoboden časopis in se vzdržuje le iz naročnine svojih bralcev. Upoštevajte ta opomin.
Javornik
Odbor skupine opozurja vse člainc zamudnike, da poravnajo članarino za organizacijo. Po pravilih skupine izgubi vsak član, ki je več kot tri mesece na zaostanku s članarino, vsako pravico do podpore, naj si bo to bolniške ali brezposelne. P.ruv sedaj v teh resnih časih se moramo zavedati, da jsmo močni samo tedaj, če imamo močno organizacijo. Ne nasedajte ljudem, ki pravijo, da ni viredno biti organiziran in da organizacijo nimajo več tiste moči kot nekdaj. Organizacija izgubi moč samo tedaj, kadar so njene vrste redke. Ce je pa delavstvo organizirano stoodstotno, potem nihče ne more njene moči oslabiti. To bi ti hujskači morali povedati delavstvu, saj so to tudi sami poudarjali pred nekaj leti. Sedaj pa, ko jim trenutno tako lx»lj ugaja, so svoje mnenje zn nekaj časa spremenili. Tovariš! Tisti, ki ti pravi, da ni vredno biti organiziran, je slabič in pravi to zaradi tega, ker se mu zdi škoda odriniti tistih nekaj dinarjev za članarino. Da pa to slabost na sebi zakrije, kri.iizira vse, samo, da je sam čist. Namesto da posluša in naseda takim besedam, pa mora vsak delavec delati na to, da se delavstvo organizira vsaj 80 do 90 odstotkov, sicer nam bodo nekoč minimalne mezde neizogibne.
Zbigovci
V	nedeljo 20. avgustu tega leta .se bo ob pol 2 popoldne vršil v prostorih gostilne Krempelj v Črešnjevcih članski sestanek naše strokovne skupine gradbenega delavstva. Ker bomo dopoldne na taboru, prosimo vse tovariše naše skupine, du ise gotovo udeleže jjopol-danskega sestanka, na katerem bomo razpravljali o. delu in nalogah naše skupine. Navzoč bo tudi zastopnik ekspozituro iz Maribora. Zato naj te dan na sestanku nobenega' ne manjka.
Trbovlje
Skupina ima svoj redni članski se-staneki v ponedeljek 14. t. m. ob 5 popoldne v lokalu tajništva. Podano bo poročilo o občnem zboru Strok, zveze, rudarjev in drugo važno.
Stahovica
Naša skupina lesnega delavstva praznuje 16. aviguista praznik sv. Roka. kot zaščitnika delavstvu. Obveščamo vse članstvo, du bo ta dan ob 8 sv. maša v stranjski far,ni cerkvi, katere naj bi se udeležila vsa skupina. Po sv. maši se bo vršil v prostorih Rebernika Viktorja v Zagorici članski sestanek. Na sestanek bo prišel zastopnik centrale. Udeležba polnoštevilna!
Duplica
Volitve obratnih zaupnikov so za .nami. Tako v maju, kakor v juliju, je delavstvo šlo ponovno in samozavestno .na volitve po zmago beli glasovnici; dalo je zaupnico in priznanje Jugoslovanski strokovni zvezi ter istočasno moralno klofuto zelencem. V maju ZZD še liste ni znala sestaviti, zato tudi ni nastopila, tudi SK je šlu v abstinenco, a JSZ je kljub temu dobila 244 glasov. Bili so to pošteni glasovi, čeprav se jim je podtikala nepoštenost. Delo JSZ, nje poštena in delavska pot, je vsa naša agitacija. To pa je delavstvo vedelo tudi pri volitvah 21. julija. Kljub temu, da je že odšlo na dopust 25 delavcev volilcev, £e JSZ dobila 240 glasov, rdeči 55 in zeleni 24 glasov. Mi smo dobili 5 zaupnikov, dočiim zeleni nobenega.
Vsi glasovi in članki pa tudi grožnje, da JSZ ni več, da ima ZZD 80—90 do 120 članov, ,so zvodeneli, ker številke so zgovorne, delavstvo jih je postavilo.
Vam pa članstvo, ki ste se tako pogumno, ne oziraje se na grožnje in strašila, postavili v bran in zaščito svobodne krščanske JSZ, kličemo: Pogum in korajžo tudi v bodoče. S te poti naj nihče ne krene. Zaupniki in organizacija vašega zaupanja bo vedno stala pogumno in neizprosno vam v pomoč. Naša bodočnost, bodisi na Duplici in izven nje ni rožnata niti jasna ter ne vemo, kaj .nas še čaka.
Le tedaj, če bomo enotni, tovariško |>oveza,ni med seboj in to v naši pre-iiskušeni Jugoslovanski strokovni zvezi, bomo kos nalogam, ki nas čakajo v bodočnosti.
Naše orožje je tudi naša kultura. Nihče naj nikdar ne pozabi redno in premišljeno čitati »Delavske pravice«. Mnogo izobrazijo bo že v njej dobil, kdor pa le zmore skromne zneske, pa
Vprašanje inozemskih strokovnjakom
Reorganizacija zdravniške službe v socialnem zavarovanju
DELAVSKA PRAVICA
Št. 33. — 1959. «g
Delavsko zborovanje v Št. Janžu pri Dravogradu
naj si še kupi strokovne in poučne knjige pri aši JSZ. Seznam in cene knjigam bomo objavili v tovarni.
Naša dolžnost pa je tudi, da pridobimo mlajše sodelavce za našo »Krščansko delavsko mladino«. Fantje in dekleta, vajenci in delavci pristopajte. Sestavimo močno četo borcev za Kristusova načela, za človečanske pravice v človeški družbi. JSZ je delavska strokovna organizacija, »Krščanska delavska mladina« pa vzgojna, kulturna in idejna organizacija. Tudi ta je nujno potrebna. Na delo vsi, za našo rast in čast. Odbor, Duplica.
Članstvo skupine prosim, da vsak plačuje članarino »kasirju* v oddelku. Ker od poslane članarine dobi skupina od centrale gotove odstotke, prosim, da zato redno in točno plača vsak mesec do 8., ker 10. .se odpošlje obračun JSZ. Torej do 8. septembra naj vsakdo poravna članarino za avgust. Kdor pa ima več zaostankov, naj pride k predsedniku, da se zmenita na obroke. Red je potreben. Blagajnik.
V	avgustu so se poročili člani tov. Svete Jože s članico Kramar Pepco: članica Ulčar Ana s sodelavcem Grašičem Francetom. Višem poročencem želi članstvo JSZ mnogo sreče in blagoslove na novi življenski poti, kakor tudi, da še nadalje ositanejo zvesti !>orci za ideje JSZ.
Slovenska nameščenska zveza
Svojo člane opozarjamo, da smo jim poslali opomine za plačilo zaostale čl a1 narine. Prosimo prizadete, da nam takoj nakažejo vsaj nekaj.
Kako se odmerja davek za obrambni sklad pri delavcih
V	točki peti »Navodil« za izvrševanje uredbe o narodnem obrambnem skladu je v tem pogledu določeno takole:
Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek na prejemke iz službenega razmerja se odmerja:
a) Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, se odmerja in pobira posebni prispevek istočasno in na isti način kot uslužbenski davek.
b) Pri osebah, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se (K.Uirtt poseben prispevek v gotovini istočasno z usllizbonskim davkom. Delodajalci so dolžni istočasno z usluž-benskim davkom odtegovati ob izplačilu tudi posebni prispevek in ga izročati konec vsakega meseca pristojni davčni upravi v gotovini.
e) Pri izda ji davčnih kr rt uslužben-skega davka za hišno služabništvo se pobere tudi posebni prispevek v gotovini in se zaznamuje to na zadnji strani karte.
d) 1% izredni prispevek spada tudi v osnovo posebnega prispevka in tako '<>di davek :na neoženjene osebe, odmerjen ob uslužbenskem davku.
d) Na uslužbenski davek se pobira 'Posebni prispevek s polovico zadevnega pavšalnega zneska.
'»IIIBIHIMII |IHIIIIIIIIHMIIWI	HIIIIHIIIIIIIIB
Vtisi in misli ob kongresu Kristusa Kralja
Poročilo o inteligenčnem zborovanju KA v Del. zbornici in svoje pripombe k njemu smo napisali izzvani. Ker pa nam je le do resnice in ilo skorajšnje harmonije med slovenskimi katoličani, smo sleherno besedo pretehtali, preden je prišla na papir. Oovorom smo ves čas točno sledili, citirane stavke smo si tam notirali. Ce smo pa kljub temu kopra od gospodov predavateljev v čem napačno razumeli, bomo rade volje upoštevali blagohotna opozorila in pojasnila in smisel prizadetega mesta popravili.
Za deževjem so nastopili lepi in ne Preveč vroči sončni dnevi. Ljubljana se je ovila v zelenje, zaplapolale so državne zastave, mnogokje tudi papeške. Vlaki so prihajali od vseh strani v prestolnico Slovenije in izlivali velikanske množice tujcev^ iri podezel-Nkega ljudstva. Govorilo se je o nravnem preporodu svetu, o sodobnih brez-lH>žnih gibanjih in zmotah, poveliče-vola se je ideja miru. Zastopnike številnih im najrazličnejših narodov je
obrala velika misel razširjanja kralje-^va Kristusa Kralja, misel, ki je v “■h težkih časih odrešilnega pomena. Fako velike mednarodne prireditve v Ljubljani še ni bilo, kljub temu je v*ili,kanski tehnični aparat deloval ve-po in skora j brezhibno.. Tudi z nošnjo vsebino kongresa (predavan ja, 7a,*tave, prireditve) srno v glavnem v^voljni. Mislimo, da je kongres v , meri dosegel svoj namen; želi-n<)> da bi rodil bogate sadove.
Skoraj vsako leto priredijo delavci, zaposleni v tekstilni industriji v Št. Janžu, delavsko zborovanje, katerega se udeležijo tudi nekateri tovariši iz Slovenj Gradca in Guštanja. Tudi preteklo nedeljo se je vršilo enako zborovanje, katerega namen je bil širiti idejo Jugoslovanske strokovne zveze od Slovenj Gradca naprej gori v Mežiško dolino. Da je to silno potrebno, nam povedo it udi ti tabori, ki bodo morali biti v nadalje še bolj delavski, ne samo po govorih, ampak tudi po udeležbi in poteku. Saj je danes drugod že tako ukoreninjeno strokovno delo, da ga pravi delavec ne more več pogrešati. Da imamo pri tem prvenstveno nalogo delavci v tistih krajih, ki bodo rabili vedno bolj prave delavske organizacije, je razumljivo. Na drugi strani pa bo morala tudi centrala in vodilni tovariši storiti vse, da se tudi v tistih krajih razcvete Krekova organizacija.
. Na nedeljskem zborovanju so govorili trije tovariši: Jurač, Reberšek in
Ob 15 letnici smrti
V	petek 11. avgusta smo obhajali petnajstletnico smrti iskrenega in požrtvovalnega borca za ideje JSZ. Pokojni Mihael Moškerc nam mora služiti za zgled pravega pokretaša.
Bil je zvest. Nobenih intrig ni poznal, svojih prijateljev se je zvesto držal. Našemu voditelju dr. Kreku je bil iskren somišljenik.
Pokojni Miha Moškerc je poznal samo ideje. Zase ni nič zahteval. Zahteval pa je od sebe in od vseli udano službo ideji, t. j. delavstvu. Borbi za njegovo bodočnost, za posten in pravičen družabni red.
Bil je globoka duša, samonikel, izobražen, vendar pa preprost kot otrok. Dušo in srce je nosil na dlani. Nobene zahrbtnosti, nobene hinavščine.
Na podlagi pravilnika za podeljevanje podpor iz fonda za onemoglost in starost so morali tisti stari in onemogli delavci, ki so bili onemogli in stari pred veljavnostjo tega pravilnika, vložiti prošnje za podporo do 1. julija 1938.
Sedaj ie pa ta rok podaljšan do dne
1.	septembra 1939.
Vse somišljenike prosimo, da upoštevajo to podaljšanje in da pomagajo v vseh primerih, ki bi jih ugotovili in tako rešijo za onemogle in stare saj te skromne podpore, ki so določene v ta namen.
K temu še te pripombe:
V	smislu pravilnika je star tisti, ki je dosegel 70 leto starosti. Tak ima pravico do podpore, če je brez premo-
hu jKMfflMJiHimsanaamiiaMiMMKMaraBBraiHmffla«*
Nasprotnikom vere kongres seveda ni bil po godu. Nekateri so kakor strupen plin spustili v množico najgrozot-nejše vesti; tako so govorili o milijonih, ki bodo šli za kongres, medtem ko ljudje stradajo. Vsaka velika ideja, vsak svetovni nazor potrebuje od časa do časa, predvsem pa v dobi težkih zmot in preskušenj, kongresov ve-Čj^Sa obsega, temeljitih preda vanj^ 111 razpravljanj in tudi zunanjih manifestacij. Take kongrese prirejajo tudi v Moskvi, take zlete prirejajo tudi Sokoli. In za take velike prireditve so 'tudi nujne denarne žrtve. Bil sem dalje priča, ko so se mestni paglavci, pa tudi odrasli (polizani promenadarski škrici) iz podeželskih udeležencev norčevali in se vanje obregovali. Prav iz srca bi jim privoščili tisto značajnost, poštenost in delavnost, ki krase naše dobro ljudstvo. Sicer se pa to njihovo ponašan je kaj slabo strinja tudi s svobodoljubjem in strpnostjo, ki ju vedno propovedujejo. Nam je čisto jasno, kje ima tako vedenje svoje korenine. Cankar je v enem svojih pisem na brata Karla napisal: »Svobodomiselne stranke, ki bi slonele na resničnih potrebah naroda, na Slovenskem ni. Zato je danes zastonj ves boj s klerikalizmom; liberalna stranka je sojena in obsojena; taka, kakršna je, lio izginila jutri ali pojutrišnjem...« Njihovo obnašanje izvira iz onemogle jeze, zato je neumno nanj odgovarjati.
Pred tujci smo pokazali, da smo narod, ki je veren, izobražen, delaven, redoljuben. Tudi kar zadeva narodne zavednosti smo se obnašali večinoma
Kores. Zborovanje bi moralo biti na prostem, toda, ko je začel govoriti tovariš Jurač, je začelo deževati in vsi zborovalci so se morali umakniti v bližnjo dvorano. Vsi trije so v krepkih govorih očrtali vse ono, kar mora vsak strokovničar vedeti: življenjsko silo krščanskega socializma, važnost strokovnega pokreta, odločnost v borbi za delavsko pravice. To so bile besede, povedane in obrazložene na zborovanju krščanskih socialistov v tistem kraju. Gotovo niso bile izrečene zastonj in prepričani smo lahko, da bodo ustvarile pravo delavsko mišljenje, ki ne pozna drugega, kot delo za delavstvo in zanj korakati v bodočnost, ki bo njegova! Tovariši v Gornji Mislinski dolini in v Mežiški dolini naj skrbijo, da bi morda že drugo leto imeli na kakšni osrednji točki veliko zborovanje vsega delavstva, ki se zaveda svojega poslanstva v teh krajih. Do tedaj pa naprej za Jugoslovansko strokovno zvezo, v boj proti hlapčevstvu, za zmago delavske misli!
Mihaela Moškerca
Tovariš Miha Moškerc je imel veliko težav. Vsak pokretaš jih ima. Včasih ga niti lastni ljudje ne razumejo, reakcija mu je pa zavestno nasprotna. Toda nikoli ni kazal žalostnega obraza. Preko vseh težav je šel s smehljajočim obrazom.
V	njegovi notranjosti je gorela vera v ideje in luč vere. Zaradi tega ni poznal ne obupa, ne strahu, ne omahovanja.
Ko se spominjamo petnajstletnice njegove smrti, želimo le to, da bi lepe lastnosti pokojnega tovariša Mihaela Moškerca postale last vseli pripadnikov krščanskega socialističnega pokreta.
ženja ali brez svojcev, ki bi ga bili dolžni podpirati in če je bil od 1. julija 1925 dalje do 31. VII. 193? zavarovan najmanj 500 tednov ali 10 let.
Onemogel je pa tisti, ki je nad dve tretjini delanezmožen, t. j. da ne more zaslužiti niti ene tretjine tega, kar zasluži telesno in duševno zdrava oseba iste stroke, in da je bil od 1. julija 1925 do 31. julija 1937 zavarovan najmanj 250 (tednov ali pet let. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦•«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦
Tudi, če je dober katoličan, veruje meščan samo v tostranstvo, saino v dejansko in koristno in se ne more hraniti od vere v druge svetove: dosledno svojemu življenju ne sprejema skrivnosti Golgote. — (Leon Blog.)
častno. Tako so udeleženci pokazali svoje pravo slovansko in demokratično srce, ko so burno pozdravljali predvsem Cehe. Francoze, Hrvate, Poljake in Slovake in dolgotrajno ploskali značilnim mestom v predavanjih in govorih. Od skupin v nedeljskem popoldanskem sprevodu je bila naša vojska med onimi, ki so žele največ odobravanja iz špalirja. Zgodilo se je pa po stari navadi nekaj primerov, ki so bili ponoven dokaz našega hlapčevstva do tujcev. Neki govornik iz inozemstva se je opravičil, da ne obvladuje nobenega slovanskega jezika, ker pa ve, da precej Slovencev ^ razume nemško, da bo govoril nemško. Pri zadnjih besedah je na galeriji močna skupina udeležencev tako ploskala, da so se izobraženi inozemci iz parterja z začudenjem ozirali nazaj. — »Slovenec« od 27. julija je sporočil: »V soboto ob 7 zjutraj bo sveta maša za nemške udeležence v cerkvi nemškega viteškega reda ...« Enako je imenoval isto cerkev »Slovenski dom« od 31. julija. Nemški viteški .red pri nas nima več tega imena. Pred leti^ so ga ob reformi preimenovali v križniške-ga. Zato ne razumemo, čemu je treba vleči iz prahu pozabljenja stare naslove. — Na nekem križišču je hrvaški gost vprašal domačina, kje je Rakovnik. Zadnji mu je_ razlagal v krasni hrvaščini: »Pa to ideste do dolenj-skoga mosta...« To so drobtinice, ki sem jih ujel mimogrede in jaz sam. Pa najsi bi se primerilo v celem le gornje troje: zavedati se moramo, da jo hlapčevstvo eden glavnih naših na-
Delavski tabor v Gor. Radgoni -
20. avgusta se bo vršil v Gor. Radgoni delavski tabor strokovnih skupin JSZ ljutomerskega okrožja.
Ob pol 9 uri zbirališče pred kolodvorom.
Ob pol 10 odhod v župno cerkev, kjer bo sv. maša. Po sv. maši bo pred cerkvijo delavsko zborovanje, na katerem bodo govorili:	Žumer	Srečko,
predsednik JSZ iz Ljubljane, Kores Martin in Pestotnik Janez iz Maribora.
Popoldne bo v prostorih gostiliie Krempelj delavska zabava. Sodelovala bo gornjeradgonska godba.
Tabor bo ob vsakem vremenu.
Ta naš delavski tabor se bo vršil prvič na naši severni meji, kar je gotovo zelo velikega pomena za našo organizacijo. Žalostne delovne in plačilne razmere, ki vladajo, niso prav nič v ponos teh krajev. Skoro vsa leta po svetovni vojni je bilo delavstvo prepuščeno na milost in nemilost raznim podjetnikom, med temi celo takim, ki niso naši državljani. Zaradi tega je delavstvo v teh krajih popolnoma obubožalo. V nekaterih primerih gre že popolnoma v obup. S tem se najbolj podpira tuja propaganda, ki se ravno v teh krajih iz navedenih dejstev naj-bolj širi. V te žalostne razmere je zadnje čase odločno posegla JSZ s svojim strokovnim pokretom. Temu ubogemu zapostavljenemu delavstvu v teh krajih je nujna potreba, da si vzgoji smisel močne delavske zavesti in smisel za strokovno organizacijo. Le v samoobrambi svojih interesov si bo izboljšalo svoj težki življenjski položaj. To je tudi namen delavskega tabora v Gor. Radgoni. Zato naprošamo vse strokovne skupine JSZ na Štajerskem, kakor tudi one, ki iinajo boljše železniške zveze, da se tabora po svojem članstvu udeleže. Omenjamo, da ima' naš tabor v teh težkih časih delavskega pokreta zelo važno nalogo. Treba je vsej javnosti pokazati, da tudi tu obstoja delavstvo, ki zahteva sVoje upravičene pravice. Nujno potrebno pa je, da vsi skupaj pokažemo, da stoji JSZ nepremagljivo na strogo začrtani poti in da je ni ovire, ki bi mogla delo onemogočiti. S svojo navzočnostjo na taboru bomo vlili našim tovarišem na severni meji v njihova sr-' ca duha, volje in borbenosti _S tem bomo veliko doprinesli za razširitev in utrditev naše JSZ, v kateri moramo osredotočiti vse naše življenjske sile za dosego boljših in srečnejših dni delavčevega življenja.
Vsem skupinam, ki bodo med tednom prejele lepake, sporočamo, da iste sigurno nalepijo na vseh vidnih me-'
stih.	Ekspozitura JSZ, Maribor.
V viharju se izkaže, kdo je trden in možat.
rodnih grehov; zato se ga varujmo, pa čeprav s pretirano tenkovestnostjo!
Spored kongresa je bil urejen zelo smiselno. V torek 25. julija je bil slovesen začetek; v sredo, četrtek in petek so bila številno obiskana in dobro pripravljena študijska zborovanja v okusno okrašeni unionski dvorani. Kakor sem že omenil, so bili naslovi predavanjem za današnji čas kar najbolj primerni. Najlepše m najbolj globoko so govorili Francozi dr. Andre Ili-chard, gen. vikar Quenet in pariški škof msgr. Rogerij Beaussard. Zadnji je v vsebinsko bogatem in oblikovno blestečem predavanju razlagal, da je treba mladino znati razumeti in jo pridobivati z ljubeznijo, osebnim zgledom, potrpežljivostjo in vztrajnostjo in sposobnostjo (izobrazbo). — Ena izmed najlepših stvari, kar smo jih doživeli na kongresu je bil sprejem papeževega zastopnika kardinala, poljskega primasa in škofa poznanjskega Avgusta Hlonda v petek pod noč, ki je bil kraljevsko svečan in prisrčen obenem. Škofje, duhovščina in verniki so ga izpred franč. cerkve v sprevodu ob slovesnem zvenenju, pokanju grajskega topa in plapolanju zastav spremili skozi gost špalir v stolnico. Takega sprejema še zlepa ni doživel kdo v naši prestolnici: kardinal Hlond je bij papežev legat, je Slovan in prijatelj našega naroda, katerega govorico razume. Zvečer je bila njemu na čast prirejena razsvetljava mosta. Palače »o bile okrašene z žarnicami, na oknih so migljale sveče, po glavnih ulicah pa so plapolale plamenice. (Dalje.)
Važno za stare in onemogole delavce
ilcuzgtedL
Zopet bomo imeli brezposelne dopuste Bohinjski teden
Mednarodna napetost se vedno znova povrača na Gdansk. Spori med Nemčijo in Poljsko se stalno ponavljajo, čeprav je od časa do časa videti ikot bi prišlo do pomirjenja. Vendar nič ne kaže, da je položaj mirnejši. Nemški odločilni možje stalno izjavljajo, da pomirjenje ni mogoče, dokler Gdansk ne pride pod Nemčijo. Poljski državnik izpovedujejo odločnost Poljske, da si ne du zapreti poti do morja. Gdansk so pljuča s katerimi Poljska diha! Zato je Gdansk za Poljsko življenjske važnosti in poljska odločnost jo razmuljiva.
Bodoči razvoj mednarodnih dogodkov je mnogo odvisen od tega, ali bo prišlo do podpisa vojaške zveze med Rusijo, Anglijo in Fracijo. S pristopom Rusije bi se moč Angliie in Francije zelo povečala. Napadalci bi morali računati s potrojenim odporom. Samozavest demokratskih držav bi zrastla. Zadnje dni so pogajanja toliko napredovala, da so se pričeli posvetovati zastopnik generalnih štabov. Ako niso pogodbe izpolnjene s točnimi dogovori vojaških strokovnjakov, so vse ostale zavezniške pogodbo samo kepe papirja. Kadar pride do podpisa so bodo počasi razvili tudi vzroki, zakaj so so pogajanja toliko časa vlekla. Eden glavnih vzrokov je bil nezaupanje Rusije napram Angliji, ki jo vladi za hrbtom vodila posebne pregovore z Nemčijo. Zanesljivo se je tudi izvedelo, da je angleška vlada odbila ponudbo, da so skliče konferenca
Eetih velesil toda brez Rusije. Potem
i	se je udeležili tudi Nemčija in Italija. Zavlačevanje razgovorov v Moskvi bi znalo biti napadalnim državam kot namig, da je treba pohiteti s kakšnim novim »dovršenim dejstvom«.
Kakor lani v jeseni so tudi letos objavljeni vedno številnejši manevri. Te ogromno vojaške vajo so izpeljane tako, da imajo vse države čimdalje večje število vojaštva v pripravljenosti. Italija in Nemčija imata skoraj vsaka po 2 milijona vojakov pod orožjem. Poljska in Romunija pa po en milijon.
Vojna med Mongolijo in Mandžurijo traja že nad en mesec dni. Vendar je pdbran način vojskovanja tak, da vojske več ne napovedujejo. Zato pišejo listi samo »o neprestanih bojih« na mongolsko-mandžurskih mejah. V resnici gre za pričetek vojne, v kateri je bilo zbitih že veliko število letal ter mrtvih na tisoče vojakov.
V	času važnih odločitev v Moskvi se pripravljajo odločitve tudi v tro-zvezi Japonska-Ttalija-Ne.mči ja. Ako se razjasni razmerje med blokom demokratskih držav bodo tudi države tako-zvane protikomunistične tmzvcze morale jasno nastopiti. Doslej so namreč menjaje vodile vojske, obenem pa je vedno katera kazala »pripravljenost za sporazum in pomirjenie«. Japonski generali zahtevajo od vlade, da se jasno izjavi proti Angliii in Rusiji ter za zvezo z Ttalijo in Nemčijo. Ni dvoma, da ta trozveza že več let obstoja in da so bile vse zunanjepolitične poteze zadnjih let napravljene po skupnem načrtu.
(Papirniški kartel uvaža papir nfemških tovarn)
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Izhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, MiklošiCeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in na-ročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon Stev. 494H. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vso leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij (Delavske pravice* Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 17 (Maks Blejeo)
Naše papirniško deluvstvo ima tako zelo slabe mezde, kakor da bi bilo zaposleno v industriji najšibkejše vrste. Pri tem pa je še često obsojeno, da praznuje na svoj račun, češ da ni naročil.
Kadar pa se to delavstvo zavzame, da si pribori izboljšanje svojega slabega položaju, tedaj nudijo papirne tovarne najtrši odpor in se sklicujejo na slabo rentabilnost in na nezadostne zaslužke.
Resnično pa razen sladkornih tovarn v Jugoslaviji skoro nimajo nobene tovarno tako ugodnega položaja kakor baš papirne.
Papirne tovarne so si pred leti osnovale svoj kartel, ki je lepo razdelil trg, odpravil vsako konkurenco, se obdal s primerno visokim zaščitnim carinskim obzidjem in je nato poljubno diktiral cene, ki jih je začel uspešno zviševati.
Da bi bili dobički še lepši, je začel v zvezi s svojim početjem zapirati tovarne — zaprl je kar tri tovarne za kuverte — in omejevati produkcijo. Delavce pa so tovarne pošiljale na cesto. Družine so gladovale in hirale, posamezniki iz papirnega kartela pa so vedno bolj kopičili dobičke.
Vse to pa papirnemu kartelu še vedno ni zadoščalo. Milijonski prebitki, ki so poleg divident prinašali nekaterim vodečim mesečne plače po 30.000 din in tudi po 60.000 din, še vedno niso bili zadostni. Zahotelo se jim je še več.
In tako je papirniški kartel nedavno sklenil z nemškimi tovarnami papirja dogovor, da bo ta uvažal letno 460 vagonov raznovrstnega papirja v Jugoslavijo. V zvezi s tem pa so se dogovorili, da temu papirju cene visoko dvignejo in istočasno z dvigom cen nemškemu papirju so dvignili tudi cene vsemu ostalemu papirju, ki se producira doma.
Papirni kartel ni s tem dvignil dobičke le sebi, temveč je za milijone letno dvignil tudi dobiček nemškim tovarnam. In vse to na račun našega človeka, ki mora papir drago kupovati, in na račun naše kulture, ki bo postala širokim ljudskim množicam še bolj težko dostopna.
Dobičke so si gospodje podjetniki kar lepo razdelili. Uvoženi nemški papir se namreč ne bo prodajal neposredno porabnikom, marveč ga bo v celoti prevzel tukajšnji papirniški kartel, ki ga 1)0 sam prodajal dalje po diktirani ceni, za katero sta se prijateljsko dogovorila oba kartela — jugoslovanski in nemški. Del dobička bo po prijateljskem sporazumu ostal
v rokah jugoslovanskih papirniških kartelnikov, del pa se bo stekal v žepe nemških sovrstnikov. In ker so cene vsemu papirju dvignili po 15 in več odstotkov tako, da bo pri vagonu papirja znašal povišek okoli 15.000 dinarjev, že preje pa je bil prebitek pri enem vagonu papirja visok, tedaj si lahko predstavljamo, kako ogromni bodo dobički, ki se jih bodo prijateljsko delili podjetniki na obeli straneh meja.
Slovensko papirniško delavstvo — in enako tudi v drugih pokrajinah — pa bo začelo zopet praznovati. Najprej bodo vnovič skrajševali delovni čas, nato odpuščeni v vedno večjem obsegu, zapirali tovarne in »dovoljevali« neplačane dopuste.
To bo razumljiva posledica dogovora tukajšnjega papirnega kartela z nemškim, po katerem bodo nemške tovarne uvozile vsako leto 460 vagonov papirja v našo državo. Pri nas bo torej potrebno zopet manj producirati, saj bo inozemskega blaga dovolj, in žuljave delavske roke bodo izgubljale delo.
Nezaslišano jo tako početje! Na eni strani nezaposleno domače delavstvo, stradajoče in propadajoče družine — na drugi strani pa povišana produkcija v zemlji, kjer je zaradi ogromne vojne industrije že premalo ljudi, povečanje dobičkov in sporazumna razdelitev ogromnih zneskov, ki jih bo zopet moral plačevati naš že itak do skrajnosti izmozgani živel...
Kako jo sploh mogoče, da se dogajajo take nezaslišanosti na rovaš zdrave rasti slovenskega človeka?! Kako je mogoče, da je naše delavstvo osamljeno, kadar se bori za izboljšanje svojega mizernega položaja v industriji, ki ima nedopustno privilegiran položaj, katerega breobzirno izkorišča?! Kako je mogoče, da se dopuščajo dogovori, ki bodo vzeli delo stotinam delavskih rok in vrgli naše družine v še večjo bedo in pomanjkanje? Zakaj se dovoljuje, da se grmadijo ogromni dobički z neutemeljenim dviganjem cen predmetu, ki je važen za vse kulturno življenje, da se s tem ovira kulturni razvoj našega ljudstva?
Vsaj eno pa je gotovo: Ne sme se dogoditi, da bi se pri dviganju cen papirja in pri velikem povečanju dobičkov prezrle nezadostne mezde papirniškega delavstva! Če si vsi oni, ki imajo že danes mesečne dohodke, ki segajo v desettisoče, povišujejo dobičke, tedaj morajo doseči_ izboljšanje predvsem oni, ki s svojimi dosedanjimi dohodki niti živeti ne morejo!	"i.
Gospodarski položaj in mednarodni urad dela
I
DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaiinler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah.
"“PRAVICA.
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Mednarodni urad dela je posvetil v svojem obsežnem poročilu zlasti položaju delavstva veliko pažnje. Položaj delavstva obravnava vsestransko. Danes bomo opisali gospodarski položaj in njegov vpliv na pogoje delavske eksistence.
Dejstvo je, da je v nekaterih deželah brezposelnost popolnoma prenehala, ponekod celo vabijo tuje delovne moči, dasi je prej vladala v njih brezposelnost (Nemčija). V splošnem se je poživilo gospodarstvo iz naslednjih dveh razlogov: zaradi večje vojne industrije in pa zaradi ukrepov posameznih držav.
V	nekaterih državah so zaradi tega, da bi omogočili večjo pripravljenost, ]>oživili ne le vojno industrijo, ampak tudi druge gospodarske panoge (Anglija). Druge države so po načrtu izvedle javna dela (Danska, Švica), ali pa predpriprave za iste (Argentina, Avstralija, Švedska). Toda učinkovitost in vpliv oboroževanja in uvedba javnih del sta bila z ozirom na živ-Ijenske pogoje različna.
Oboroževanje in ž njim zvezani izdatki so več ali manj vplivali na življenjski položaj delavstva.
Ponekod so zaprli pot večji uporabi življenjskih potrebščin s tem, da so preprečili zvišanje plač in razdelitev dividend; z uvedbo višjih davkov, z uvedbo racij, t. j., da se dodeljujejo gotove življenjske potrebščine le v omejenem obsegu in s priganjanjem k varčnosti (Nemčija, Japonska).
V	Franciji so z velikim obdavčenjem zaslužkov zelo prizadeli manj premožne delovne sloje. Anglija je pa krila nasprotno višje vojne izdatke z obdavčenjem velikih dohodkov, dedi-
ščin in avtomobilov in s tem prizadela bogatejše sloje. Nižji sloji so bili prizadeti le z obdavčenjem tobaka in sladkorja.
V	splošnem je povzročila oboroževalna politika, sicer v prvih momentih večjo zaposlitev, vendar pa neizogibno poslabšanje življenjskih razmer vsega prebivalstva, zlasti pa manj premožnih slojev. Dočim so imela javna dela, ki niso bila v direktni zvezi z oboroževanjem vpliva na resnično poživitev gospodarstva in na izboljšanje življenjskih pogojev.
Mednarodni urad dela je branil interese delavstva s tem, da je gledal na to, da se ni podaljševal delovni čas preko zakonitega delovnega časa in da se niso krili vojni izdatki potom splošnega, ampak potom posebnega obdavčenja. Seveda ni uspel v vseh državah
»Trgovski list« poroča sledeče o volitvah delavskih obratnih zaupnikov:
Po tovarnah so sedaj volitve delavskih zaupnikov. V večini podjetij so volitve pokazale, da se staro posestno stanje svobodnih strokovnih organizacij mi dosti izpremenilo. Liste Jugorasa so v Sloveniji dobile večinoma zelo malo glasov. Tudi na Hrvaškem niso nacionalistične delavske organizacije mogle prodreti proti socialističnim. Tako je bil rezultat volitev v 28 podjetjih v Zagrebu naslednji: socialistična URS je dobila 60, Hrvatska delavska 10 in Jugoras samo 1 zastopnika.
Naši akademiki, ki so združeni v Slov. kat. akad. društvu »Zarji«, prirejajo za katoliške akademike, inteli-gente in abituriente svoj kulturao-so-cialni teden v Bohinju. V tem tednu bodo razpravljali o vseh važnih vprašanjih našega časa, razmer in našega slovenskega položaja. Med govorniki je mnogo velikih prijateljev in sodelavcev pri našem krščansko socialističnem gibanju, kakor: dr. Gosar, Kocbek, dr. Cajnkar, F. S. Finžgar, Bogo Grafenauer, F._ Koblar in drugi. Na tednu je zbranih nad 350 mladih slovenskih katoliških ljudi, ki imajo voljo do smotrnega in pozitivnega dela v duhu krščanskih načel, ki poudarjajo predvsem v današnjem razbitem in neurejenem času dve veliki krščanski načeli: svobodo in svetost človekove osebnosti. Po teh načelih so našemu gibanju pri svojem delu še prav posebno blizu in zato vsi slovenski krščanski socialisti še s posebnim zanimanjem in simpatijami spremljamo delo tega prepotrebnega in aktualnega akademskega kulturno socialnega tedna.
Vsem udeležencem želimo mnogo pozitivnih rezultatov in sklepov, ki naj močno posežejo ustvarjajoče v naše slovensko krščansko prizadevanje. S svojim delom naj močno poudarijo 2 veliki načeli, ki so si iu postavili^ za središče svojega razmišljanja in študija, in naj ju tudi povsod^ v našem slovenskem krščanskem življenju realizirajo. Mi slovenski krščanski socialisti, ki si v tej sineri prizadevamo že dolga leta, smo prepričani, da more le na široki svobodi in nedotakljivosti človekove osebe temeljiti resnično krščansko in slovensko delo. Bohinjskemu tednu naš iskren krščansko socialističen pozdrav!
Dr. Jurij Ščetina«
Nedavno tega je umrl dr. Jurij šče-tinac, podpredsednik in član vodstva krščanskega Hrvatskcga radničkega saveza ter profesor na zagrebški komercialni šoli. Naši starejši tovariši se ga gotovo vsi spiuninjajo z občnih zborov JSZ, ki se jih je udeleževal v imenu RSS. Bil je eden redkih katoliških inteligentov, ki imajo srce delavca in nameščenca. Tri leta je bil referent v zagrebški Delavski zbornici. Čeprav je bil zaveden katoličan, so ga ljubili in spoštovali tudi ljudje drugih svetovnih nazorov. Njegova beseda je bila mirna, stvarna in prepričljiva.
Kot zaveden in marljiv katoliški sociolog se je pokojni zavedal svoje naloge. Delal je v smeri, ki sta mu jo nakazala socialna papeža Leon XIII. in Pij XI. Spisal je več spisov, v katerih je kritično opisal nove socialne in gospodarske razmere v Italiji, Nemčiji in bivši Avstriji, zaključek njegovega pisateljevanja pa je predstavljal zadnji spis, v katerem je orisal preosnovo socialnih in gospodarskih razmer v smislu krščanskih in krščan-skoistrokovničarskih zahtev. Z njegovo smrtjo je nastala v hrvatskih katoliških vrstah občutna vrzel, ki naj-brže ne bo kmalu zamašena. Saj mož Ščetinčevega kova se ne rodi vsako leto.
Nekoliko odgovora
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa se je v svoji številki z dne 5. avgusta t. 1. obregnil ob JSZ zaradi njene udeležbe v sprevodu ob zakl jučku kongresa Kristusa Kralja, češ da je bila nedisciplinirana, dočim je Jugoras bil in se na željo pripravljalnega odbora kongresa ni udeležil.
K temu izpadu saino to-le:
1. JSZ so sprevoda ni udeležila kot samostojna formacija s svojo tablo, ampak se je priključila svoji kulturni organizaciji KDM.
2. Na j nam povedo prizadeti, od ke-daj so del katoliške akcije razne stanovske organizacije, ki so se sprevoda tudi udeležile s svojimi napisnimi 'tablami.
5.	Če je komu ljubo, da tudi udeležbo odn. neudeležbo JSZ pri sprevodu javno obravnavamo, smo pripravljeni. Nam so namreč znane nekatere zelo tehtne izjave vidnega funkcionarja Jugorasa (ZZD), ki mečejo sumljivo luč na to vprašanje.
»» M >»»»»»» I
Nabirajte oglase za »Pravico«!