Družbeno odgovorno gospodarjenje Str. 36 Je naslov knjiga avtorja Viktorja Žaklja, ki je pravkar izšla Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI marec 2018 MOZAIK IRDO Str. 5 Za razvoj kakovostnega mladinskega dela bo potrebna tako institucionalna kot tudi politicna Mladinsko delo Model M intervju Tomaž Eržen, soustanovitelj Aurora Coworking center, ki je kot regionalni partner sodeloval v pomurski regiji Str. 12 Sprejet Zakon o nevladnih organizacijah Str. 16 V veljavo bo predvidoma stopil sre-di aprila. Kaj prinaša? IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 81 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 91 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 101 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 111 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 121 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 131 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 141 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 151 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 161 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 171 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 181 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 191 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 201 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 211 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 221 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 231 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 241 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 251 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 261 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 271 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 281 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 291 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 301 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 311 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 321 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 331 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 341 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 351 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 361 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 371 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 381 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 391 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 401 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 411 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/XI, marec 2018, str. 421 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Slavomir Ulicny, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 6 Model M Slovenija 11 Intervju Model M Pomurska regija: Tomaž Eržen 13 DO v Sloveniji 16 Sprejet Zakon o nevladnih organizacijah 19 S pametno integracijo do trajnostnega razvoja 22 Gozdovi za trajnostna mesta 24 Narava za vodo 26 V medu je vec kot tisoc razlicnih sestavin 29 Ferfl intervju: Urška Jazbinšek 31 DO v Evropi in po svetu 33 Dogodki in konference 35 Razpisi in priložnosti 36 Nova knjiga: Družbeno odgovorno gospodarjenje 37 Pakt za mlade—Slovenija Vsebine Državni zbor je 20.marca letos spre-jel Zakon o nevladnih organizacijah. V veljavo bo predvidoma stopil sredi aprila. Po vec kot desetih letih pobud, ob-ljub in poskusov sta Zakon o nevla-dnih organizacijah in Proracunski sklad za NVO resnicna. Zakon, med ostalim, prinaša enotno opredelitev nevladne organizacije in odpravlja dosedanjo zmedo in razpr-šenost v vec kot dvajsetih zakonih. Zakon omogoca vsem nevladnim organizacijam na vseh podrocjih, da pod enakimi pogoji pridobijo status delovanja v javnem interesu, hkrati pa doloca tudi nekaj temeljnih ukre-pov, ki naj bi krepili in spodbujali raz-voj našega nevladnega sektorja. Vsaj enako pomembno pa je, da gre zakon z roko v roki s posebnim pro-racunskim skladom za NVO. Sklad se polni s sredstvi iz nerazdeljenega de-la dohodninskih donacij. Gre za pri-bližno pet milijonov evrov letno, ki so bistvena materialna podlago za vpe-ljevanje in realizacijo razvojnih ukre-pov. Kaj prinaša zakon pa je opisala CNVOS smo krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij in lahko prebe-rete v tokratnem Mozaiku, ki prinaša še veliko drugega zanimivega bra-nja. Uredništvo Mozaika V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisa-na v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vse vec mladih si želi poceti nekaj, kar bo koristilo tako njim, kot družbi. Pri tem se pogosto sprašujejo, kako od-kriti svoje skrite potenciale in se hitro (samo)zaposliti. Ve-liko jim lahko pomaga pridobljeno znanje o podjetništvu, nevladništvu in aktivnem iskanju zaposlitve. Nekateri si zaposlitev kreirajo tudi sami, bodisi v profitni ali neprofitni organizaciji. Projekt Model M Slovenija, ki prav zdaj pote-ka v Gorenjski regiji, pri tem pomaga. Sprejet Zakon o NVO str. 16 Zakon opredeljuje pojem »nevladna organizacija". Opre-deljuje enotne pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, opredeljuje nekatere pra-vice in ugodnosti za organizacije s statusom NVO v jav-nem interesu, vzpostavlja enotne in ažurne evidence ne-vladnih organizacij v javnem interesu, ki jo vodi AJPES in ustanavlja proracunski sklad za razvoj NVO. V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznoliki-mi izzivi. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje kalupov… Pri Integralni zeleni Sloveniji so pripravili 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljajo jih praviloma vsak dan od ponedeljka do petka, tu. Nekaj jih bomo objavili tudi v Mozaiku. Model M Slovenija str. 10 Integralna serija str. 18 Aktualna mednarodna uspo-sabljanja nacionalnih agencij Podrobnosti tu. Vir: Zavod Movit Vabilo k udeležbi Mladinska izme-njava " Do Sport & Go Vegetarian" Popotniško združenje Slovenije je v lanskem le-tu uspešno sodelovalo na projektu “Cherry on the cake” v organizaciji Nacionalne agencije MOVIT in z drugimi udeleženci sodelovalo pri ideji projekta “Do Sport & Go Vegetarian“. Ude-leženci iz Latvije so projekt tudi prijavili in tako imamo možnost za udeležbo mladih iz Slovenije. Mladinska izmenjava bo potekala v Latviji med 14. in 21. aprilom 2018, zaradi organizacije pre-voza in kvalitetnega izbora udeležencev pa bi želeli izbor zakljuciti že v samem zacetku priha-jajocega leta. Glavna ideja projekta je ovreci stereotipe, da vegetarijanstvo in šport nista naj-primernejša kombinacija. Vir: Igor Jurišic, pred-sednik Popotniškega združenja Slovenije in mlad.si Globalni forum za mlade vodje One Young World ponovno išce mlade ustvarjal-ce sprememb, med 18 in 30 let, za udeležbo na globalnem forumu za mlade vodje 2018, v me-stu Hag na Nizozemskem. V ta namen razpi-sujejo sredstva za 125 mest, mesto pa ima zago-tovljeno tudi vsaj en slovenski udeleženec. Vec informacij. Vir: Zavod Mobin Dijak.info Dijak.info je nov spletni portal, ki skrbi za lažji dostop do informacij na podrocju srednješolske-ga izobraževanja in pridobitev neformalnih znanj. Portal zajema mariborske srednje šole, njihove programe in pogoje za vpis, dijaške do-move, štipendije, spremembe v otroškem dodat-ku, maturi ter vse pomembne informacije na temo šolanja… Vsebuje tudi blog, na katerem predstavniki mariborskih srednjih šol izražajo svoje mnenje in poglede na dijaške problemati-ke in aktualne teme. Portal je vzpostavila Dijaška skupnost Maribor, ki deluje pod Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru. Organizacijsko enoto Dijaške skupno-sti Maribor (DSM) sestavljajo dijaki, ki organizi-rajo dogodke in s tem poskrbijo za koristno pre-življanje prostega casa naših vrstnikov, dijakov. Vec. Vir: Dijaška skupnost Maribor Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Datum in kraj Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) 2. - 8. maj 2018, Dunaj, Avstrija COMETS – Understanding and facilitating individual and group learning processes 20. - 24. april, Nemci-ja BiTriMulti (BTM) - Multilateral Training Course for newcomers in youth exchanges 5. - 8. junij 2018, Polj-ska Quality Matters II. A cross secto-ral approach to mobility projects within Erasmus + programme 24. - 28. ma-rec 2018, The art of dialogue Za razvoj kakovostnega mladinskega dela bo potrebna tako institucionalna kot tudi politicna podpora Socialna akademija je v sodelovanju z Uradom RS za mladino in partnerji projekta ABC of Youth Work v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v cetrtek, 1. marca, organizirala posvet o ka-kovosti v mladinskem delu z naslovom Dogodki ali skupine? Dogodka se je poleg desetih gostov iz tuji-ne udeležilo tudi vec kot petdeset predstavnikov in predstavnic mladinskega sektorja iz Slovenije. Na-men posveta je bil zaceti daljši proces posvetovanja o kakovosti pri izvajanju mladinskega dela v Slove-niji ter nasloviti nekatere kljucne, že prepoznane vidike kakovosti. Urad RS za mladino želi tej temati-ki v prihodnjih letih posvetiti vec pozornosti. V uvodnem nagovoru je direktor Urada RS za mladi-no Rok Primožic izpostavili pomembnost vprašanja o tem, kaj je danes kakovostno mladinsko delo. S tem namenom je urad tudi spodbudil oblikovanje delovne skupine Sveta Vlade RS za mladino, ki bo pregledala sisteme kakovosti mladinskega dela v Sloveniji in opredelila ucinke mladinskega dela. To bo uradu služilo kot osnova za pripravo strategije razvoja mladinskega dela v Sloveniji. Matej Cepin, vodja projekta ABC of Youth Work, pa je v uvo-dnem nagovoru izpostavil kljucna vprašanja, iz ka-terih so izhajali pri omenjenem projektu: kaj je osnova oz. tisti temelj mladinskega dela, ki gradi njegovo identiteto in tudi predstavlja dodano vre-dnost za vsa ostala podrocja, s katerim se mladin-sko delo povezuje. Po uvodnih nagovorih so sledila kratka predavanja na teme izzivov merjenja in zagotavljanja kakovosti v mladinskem delu, o mladinskem delu in mladih v digitalni dobi, cemur je sledila še predstavitev razi-skave obstojechih virov s tega podrocja in predsta-vitev sistema kakovosti za delo s skupinami »Youth Work Growth Cycle«, avtorjev Mateja Cepina, ter Marzene Ples in Ewe Krzaklewske, obe predstavnici Univerze iz Krakova na Poljskem. Matej Cepin je izpostavil izzive, s katerimi se soocajo organizacije pri vzpostavljanju sistemov kakovosti: "Ko globje razmišljamo o kakovosti, so pomembne predvsem štiri komponente, in sicer: ucinek našega dela, indi-katorji mladinskega dela, orodja, s katerimi merimo kakovost in dejavnosti za izboljšanje kakovosti." Zakljucil je s tezama, da temelj za razvoj kakovosti v organizaciji predstavlja opredelitev ucinka mladin- skega dela, ter da je pomembno, da pri diskusijah o kakovosti mladinskega dela sodelujejo vsi kljucni deležniki. Marzena Ples se je spraševala predvsem o mladinskem delu in mladih v dobi digitalizacije, pri tem pa izpostavila, da spletna komunikacija ne mo-re nadomestiti skupnosti ali skupin, ki se oblikujejo pri mladinskem delu. Ewa Krzaklewska pa je na sli-kovit nacin predstavila osnovne elemente t. i. kroga rasti mladinskega dela (Youth Work Growth Cycle), ki lahko mladinskim delavcem pomaga pri izboljša-nju dela v organizaciji, pa tudi širše. Le-ti so: mladi cutijo pripadnost organizaciji, organizacija skrbi za osebnostno rast mladih, mladinsko delo je za mlade atraktivno, uporabljajo se proaktivne metode dela, izgrajuje se podoba organizacije v javnosti, organi-zacija se trudi, da se v dejavnosti vkljucujejo novi udeleženci. »Biti ali ne-biti digitalni mladinski dela-vec« ter izzive na tem podrocju je prikazal Giacomo Trevisan iz organizacije Media Educazione Commu-nita iz Vidma v Italiji. Izpostavil je, da mladi danes ne potrebujejo guruja, ki bi jih vodil skozi digitalizi-rano mladinsko delo, zagotovo pa potrebujejo men-torja, cloveka, ki jim prisluhne tudi na digitalnih ka-nalih. »Pri izgradnji sistemov kakovosti v organizaci-jah nam lahko pomaga tudi mentorstvo,« je na kon-cu drugega sklopa poudaril Sašo Kroneger, zunanji sodelavec Socialne akademije. Predstavil je mentor-sko shemo, ki je nastala v okviru projekta in temelji na sistemu kakovosti Youth Work Growth Cycle. V zadnjem delu pa so udeleženci, skupaj z Janezom Škuljem iz zavoda Movit, Ano Štromajer, predstavni-co Mladinskega sveta Slovenije, Lauro Kranjcan, predstavnico Mreže MaMa ter Barbaro Zupan kot predstavnico Urada RS za mladino razpravljali o tem, kako kakovostno mladinsko delo podpreti tudi na institucionalni in politicni ravni. Janez Škulj je poudaril, da oblikovanje kakovostnega okvira, bodi-si na ravni organizacije ali na nacionalni ravni ne pomeni, da je vsaka zgodba tudi zgodba o uspehu, zagotovo pa nam skupaj z razmišljanjem o tem, kaj so naša tveganja in kako lahko merimo ucinke naše-ga dela, pomaga pri nadgradnji našega dela. Pri tem je pomembno, še posebej, ko razmišljamo o siste-mu kakovosti na nacionalni ravni, da »one size fits all« pristop obicajno ne deluje. Iskanje odgovora na vprašanje, kako do pravega okvirja ali minimalnih standardov, je pot, ki nas caka v prihodnje," je pou-darila tudi predstavnica Urada RS za mladino Barba-ra Zupan. Brez temeljitih razprav z vsemi kljucnimi deležniki ne bo šlo, saj mladinsko delo, ki je hkrati vse, ni nic, je na koncu še poudaril Matej Cepin. Vir: Urad RS za mladino MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zadev, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kate-ri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Slovenijo. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozi-tivna zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Celje, Ljubljano, Mursko Soboto in Koper. Potekal pa bo še na Bledu, v Novem mestu—je v teku sedaj in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Sloveni-ja – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposlji-vost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjet-nikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V GORIŠKI REGIJI Spoštovani, ce ste brezposelni mladi v starosti od 18. do 29. let v Goriški regiji z najmanj srednješolsko ali poklic-no izobrazbo, vas vabimo, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za ne-vladništvo, podjetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želimo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Program v Goriški regiji se bo pricel izvajati 7. maja 2018 in bo trajal do 6. junija 2018. Pohitite in se vkljucite v informativno delavnico, ki bo potekala v Novi Gorici, 24. aprila 2018 ob 10.30 uri v Kariernem središcu, ZRSZ OS Nova Gorica, Ul. tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica, kjer boste pridobili vse potrebne informacije! Število vpisnih mest je omejeno (20-30), zato se prijavite cim prej! Kaj naj torej storite? preberite priloženo zloženko, pridite na Informativno delavnico, 24.4.2018 ob 10.30 v Karierno središce ZRSZ OS Nova Gorica, Ul. tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si najkasneje do 5.5.2018 ali jo oddajte organizatorjem na uvodnem srecanju 24.4.2018 v Novi Gorici. Vabljeni na brezplacno usposabljanje, kjer se boste povezali s podjetniki, nevladniki in doseda-njimi udeleženci projekta ter tako hitreje prišli do zaposlitve. V Celju, Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu in Kranju se je projekta doslej udeležilo skupaj 110 oseb, vec kot 30 jih je že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred iztekom programa usposabljanja! Naredite ne-kaj zase in se nam pridružite. Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo prihodnost skupaj z nami! Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ S prijaznimi pozdravi, , mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO, l.r. KDAJ? VEDNO V SREDINI MESECA, OB PETKIH OD 9. – 15. URE 13.4.2018: Osnove financne pismenosti 18.5.2018: Prodaja, marketing in socialna omrežja 15.6.2018: Organizacija dogodkov in »Event management« KAJ? Zanimiva in razgibana, predvsem pa uporabna predavanja, ki bodo motnja med odmori za pogovarjanje in mreženje. Gre za nadgradnjo usposabljanja mladih v okviru projekta Model M Slovenija. Po vsakem usposabljanju mladi pridobite dodatno potrdilo. KOGA VABIMO? MODELKE IN MODELE - Vse mlade brezposelne, ki ste že sodelovali in želi-te še naprej sodelovati v projektu Model M Slovenija in aktivno prispevatI k ustvarjanju boljših pogojev za mlade v Sloveniji. VSE MLADE, KI BI MODELKE IN MODELI ŠE ŽELELI POSTATI - Povabite lahko brezposelnega brata, sestro, sestricno, bratranca, prijatelja, sošolca, znanca (tudi ženskega spola vse navedene), skratka vse mlade v starosti od 19 – 29 let, željne novih znanj in izzivov. KOLIKO TO STANE? Usposabljanje je za mlade brezposelne brezplacno, vaš cas pa bo koristno porabljen. Pridite in se prepricajte sami, odlicno bo. ZAKAJ? Zato ker boš: Krepil/a svoje znanje Nacrtoval/a svojo prihodnost in sooblikoval/a prihodnost drugih Se (o)mrežil/a, povezoval/a, sodeloval/a, družil/a in spoznaval/a številna slovenska narecja in svoje vrstnike iz drugih regij Pridobil/a dodatno potrdilo, ki ti lahko omogoci hitrejšo pot do zaposlitve Pohiti s prijavo in cim prej piši na e-naslov: martina.rauter@irdo.si. Lahko pa nas tudi pokliceš, 051 365 443 (Martina) in 031 344 883 (Anita). Vec: www.model-m.si Pridi in se prepricaj na lastno pest, odlicno bo! Povabi še prijatelja! VABILO NA 2. STOPNJO USPOSABLJANA V OKVIRU PROJEKTA MODEL M SLOVENIJA Javni zavod Cene Štupar, Ljubljana, Linhartova cesta 13 MODEL M SLOVENIJA GORENJSKA REGIJA (kratko porocilo) za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v Gorenjski regiji V Gorenjski regiji se je pricel izvajati 19. marca in bo trajal do 18. aprila 2018. Vse vec mladih si želi poceti nekaj, kar bo koristilo tako njim, kot družbi. Pri tem se pogosto sprašujejo, ka-ko odkriti svoje skrite potenciale in se hitro (samo)zaposliti. Veliko jim lahko pomaga pridobljeno znanje o podjetništvu, nevladništvu in aktivnem iskanju zaposlitve. Ce se posameznik seznani z nacinom podjetnega razmišljanja, lahko bolje razume bodocega delodajalca in tako prej pride do zaposlitve. Nekateri pa si zapo-slitev kreirajo tudi sami, bodisi v profitni ali neprofitni organizaciji. Projekt Model M Slovenija pri tem po-maga. Dr. Franc Vidic je Modelom in Modelkam nakazal pot do železne volje, fokusa in nav-duševal s poslovnimi in življenjskimi strate-gijami za uspeh, ki pa imajo realne temelje in rezultate! Pa še njegova uganka: Zakaj morajo biti CILJI malo "nori"? ----- Zato, da se je vredno po-truditi zanje! Fotografija osebe Model M Slovenija. Trud prinaša sadove! Prisotnost na družab-nih omrežjih prav tako! O koristih, pasteh, FB, Instagram, Twitter, LinkedIn... You name it... je znami podelila bogato znanje Monika Rajšp iz podjetja ClickIT Fotografija osebe Model M Slovenija. MODEL M SLOVENIJA GORENJSKA REGIJA "Ce si uspešen kot oseba, si uspešen tudi kot podjetnik, delavec ... samo voljo je treba imet in motivacijo!" je mladim povedala energicna Daniela Žagar, direktorica Ob-mocne obrtno-podjetniške zbornice Kranj, ki prijazno gosti usposabljanje mladih brezpo-selnih. Ddr. Matjaž Mulej nas navdušuje z razmislekom o odnosih, sodelovanju, soodvisnosti. Zavedati se moramo, da ima vsak razlicne vidike, poglede na isto zadevo. To lahko povzroca konflikte... za siner-gije pri delu in v odnosih, je treba to premostiti, tre-ba se je povezovati Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. V regiji Jugovzhodna Slovenija so vceraj uspešno zakljucili usposabljanje 16-tih brezposelnih mladih 6. marca 2018 se je z zakljucno prireditvijo – predstavitvijo kariernih in poslovnih nacrtov mladih – za-kljucilo usposabljanje brezposelnih za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve, ki je v okvi-ru projekta MODEL M Slovenija potekalo v prostorih regionalnega partnerja projekta – Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine v Novem mestu. V usposabljanje je bilo od 29. januarja 2018 pa vse do 5. marca 2018 vkljucenih 16 mladih oseb iz Dolenjske in Bele krajine. Povezali so se s podjetniki, nevladni-ki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako spoznali in izvedeli veliko informacij, ki so pri iskanju zapo-slitve nujne. Mladi so ob zakljucku usposabljanja v Novem mestu pripravili tudi predstavitven bilten vkljucenih ude-ležencev, poimenovan Mbuk, v katerega so v uvodu zapisali naslednje izkušnje s programom usposab-ljanja: »Vcasih preprost »hvala« ni dovolj, da bi nekomu izrazili svojo hvaležnost. In ekipa Inštituta IRDO je eden izmed takih primerov. Vecina nas je prišla v Model M po nove izkušnje in v želji širjenja obzorja, mislim pa, da smo vsi dobili mnogo vec. Pri marsikom od nas so predavatelji dregnili v skrite rane, v ovi-re cez katere nam še ni uspelo priti, v koticke našega uma, ki ga morda še nismo odkrili. Dali so nam za-gon, znanje in možnost, da lahko naredimo drugace, voljo na poti do uspeha, obcutek, da je samostojna pot zabavna in svobodna, a pot do tja je zahtevna in naporna. Z nami so delili znanje in izkušnje, nas pogosto silili, naj razmišljamo dlje in širše, naj ne ostajamo v svoji coni udobja in naj se osvobodimo vse prtljage, ki nas vlece nazaj na poti do uspeha, ter da naj bomo pogumni in naj ne pozabimo na svojo intuicijo. Poslušati sebe, to smo slišali veckrat. Zaupati sebi in svojim obcutkom, ker je to tista prava pot. Uspejo tisti, ki verjamejo vase, in v to, kar lahko ponudijo drugim. Ljudje, ki se cenijo in verjamejo vase, bodo uspeli. Zato tisti mali hvala ni dovolj, ker smo zaradi vas dobili toliko novih možnosti, da gradimo na sebi in se izboljšujemo in smo najboljša verzija sebe, ki je potem lahko uspešna v vsem. Hvala, ker ste nam to omogocili in nam dali možnost poslušati tako super ljudi. In hvala za vse pojedine, nasmehe, ob-jeme, brce v rit, komentarje in spodbude. Bila je prijetna, zanimiva, zabavna izkušnja in verjamem, da nam bo vsem uspelo poceti tisto, kar nas veseli. Srecno in pogumno drage umetnice in umetnik. (VESNA PLAVEC)« Ali lahko predstavite aurora coworking? Aurora Coworking je prostor, ki ga lahko clani uporab-ljajo za svoje delo, ne da bi jim bilo potrebno placevati drago najemnino za pisarno. V zadnjih mesecih pa se v Aurori vedno bolj posvecamo mednarodnim projek-tom ter vkljucujemo tudi druge iniciative. Ena bolj vidnih je SIA (Social Impact Award) Slovenija, ki je pravkar v polnem razmahu. Kdo so clani? Clani smo samostojni podjetniki in osebe z iniciativo, ki išcejo ljudi s podobnim razmišljanjem. Na kakšen nacin delujete? Naši clani so majhna skupnost; vsak clan placa mesec-no clanarino in dobi svoj kljuc in lahko prostore (z do-locenimi pravili) uporablja, kadar in koliko mu to naj-bolj ustreza. Kdo in kako se lahko vkljuci? Vkljuci se lahko vsak, ki potrebuje prostor za delo in srecevanje z ljudmi, ki s(m)o se odlocili, da zadeve vzamemo v svoje roke in skušamo narediti nekaj pozi-tivnega v regiji – predvsem na podrocju socialnega podjetništva. Kako to, da ste se odlocili za sodelovanje pri projektu Model M Slovenija? V preteklosti smo stkali pozitivne vezi z IRDO in ko je pogovor nanesel na izvedbo Modela M v naši regiji, smo bili takoj za. Del naše vizije je, da spodbudimo prebivalce v regiji k samoiniciativnosti in iskanju zapo-slitve oziroma drugih alternativ. Model M se je tudi v praksi izkazal kot odlicen program za dosego tega cilja. Kaj se vam je pri projektu zdelo najbolj poucno? Vsebina programa je zelo kvalitetna in relevantna, mene pa je najbolj prevzela pozitivna energija v sku-pini in pristnost odnosov, na podlagi katerih je skupi-na zares lahko izkoristila vsebine in jih uporabila v praksi. Tudi štiri mesece po zakljucku se udeleženci še vedno srecujejo, torej je bila energija skupine res od-licna. Bi sodelovanje priporocili mladim? In ce da, zakaj? Vsekakor. Marsikatero izobraževanje je pusto in nava-ja standardne pristope ter predloge. Pri Modelu M pa je poudarjen osebni pristop in spoznavanje posame-znika. Menim, da je to najboljši pristop za ucinkovito delo z brezposelnimi mladimi in za optimalne rezulta-te. Intervju Model M Pomurska regija: Tomaž Eržen Model M je odlicen program Do sedaj je Model M Slovenija gostoval že v številnih regijah. Ena izmed njih je bila tudi Pomurska regija. Tam so udeleženci usposabljanje opravljali maja in junija lani. Kot regionalni partner je v po-murski regiji sodeloval Aurora Coworking center, zato se je Primož Ademovic pogovarjal z enim iz-med ustanoviteljev centra, Tomažem Erženom. Tomaž Eržen (levo spodaj) skupaj z udeleženci Model M Slovenija. Priznanje za življenjsko delo Dr. Jožica Rejec prejemnica priznanja za življenj-sko delo na podrocju managementa poudarja, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš ni-kamor. Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel z letošnjim januarjem upokojila. Uveljavila je mo-derne nacine vodenja, kot je upoštevanje zapo-slenih, skrb za talente in spodbujanje inovativne-ga ozracja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. Jožici Rejec je Upravni odbor Združenja Manager podelil priznanje za življenjsko delo na podrocju managementa 2017. Managerka uspešnega pod-jetja, ki je v 100% lastništvu zaposlenih in nekda-njih zaposlenih, je z družbo Domel povezana že dobrih 39 let in je vodenje po dolgi karieri nedav-no predala nasledniku. Podjetje se je v casu nje-nega vodenja razvilo v uspešno in svetovno kon-kurencno podjetje, visoko spoštovanje tako med sodelavci kot partnerji pa je dosegla tudi s svojim avtenticnim nacinom vodenja na podlagi vrednot spoštovanja vsakega posameznika, sodelovanja in zaupanja ter izjemno razvitim cutom za skup-no dobro. Vec. Vir: Združenje Manager in Radio Prvi. Fotografija: spletna stran podjetja Domel DO v Sloveniji Naše super sadje K shemi »Izbrana kakovost – Slovenija« so mese-ca marca pristopili tudi slovenski sadjarji. S to potezo izkazujejo svojo skrb za slovenskega po-trošnika, saj bodo v interesu boljše prepoznavno-sti ter zagotavljanja izvora in kakovosti svojih pri-delkov deležni še vecjega nadzora. A potrošniku želijo še posebej predstaviti sadje iz bližine. Slo-vensko certificirano sadje se bo od druge ponud-be na policah trgovin locevalo po že uveljavlje-nem zašcitnem znaku »Izbrana kakovost – Slove-nija, država pridelave in predelave«, ki je bilo do nedavnega v uporabi le za mleko, mlecne izdel-ke ter perutninsko in goveje meso. Zašcitni znak »Izbrana kakovost – Slovenija« na sadju potrošnikom zagotavlja nadstandardno kakovost proizvodov, dodaten nadzor nad pride-lavo in predelavo sadja (kadar je predelano) ter obenem potrjeval, da je sadje v celoti pridelano in predelano v Sloveniji. Vec. Vir: Projekt Naša super hrana Poceti morate, kar vam pospeši bitje srca in odpre oci! Zavod Ypsilon je 20. marca 2018 v Festivalni dvo-rani Ljubljana organiziral peti Speak Up, tokrat z geslom Follow Your Dreams. Že drugo leto zapo-red je dogodek podprl Lidl Slovenija v okviru po-bude Ustvarimo boljši svet. Namen dogodka je motivirati obcinstvo za postavljanje osebnih in profesionalnih ciljev. Govorniki in govorni-ce: Dejan Zavec, Ivana Djilas, Andreja Sterle Po-dobnik, Matej Markovic, Maša Hrovat in Matic Vizjak so v 15 minutnih govorih prikazali svoj pogled na sanje ter spregovorili o vlogi neuspe-ha. S svojimi zgodbami so obcinstvu pokazali po-zitiven zgled, kako izpolniti zastavljene cilje: cilji morajo biti dovolj veliki, uciti se je treba iz pad-cev, predvsem pa je treba biti pozoren na prilož-nosti in sprejemati dobre odlocitve. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Dobre prakse Na spletni strani Urad RS za mladino so objavlje-ni primeri dobrih praks projektov in programov, ki so financirani iz evropskih kohezijskih skladov. Med primeri dobrih praks je tudi Model M. Vec. Vir: Urad RS za mladino V Sloveniji nobelovec slovenskega rodu prof. dr. Duncan Haldane V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana je imel 21. marca 2018 vabljeno predavanje tudi Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 2016 prof. dr. Duncan Haldane s Princeton University v ZDA. Velika predavalnica inštituta je bila premajhna za vse, ki so mu želeli prisluhniti, so pa predavanje No-belovca lahko spremljali preko prenosa v galeriji Instituta. Prof. Haldane je tokrat, nasprotno od nastopov na Fakulteti za matematiko in fiziko, spregovoril bolj poljudno in predstavil prepletenost kot Ein-steinovo darilo kvantni mehaniki. Haldana, ki je po materi Slovenec in po ocetu Škot, je med dru-gimi sprejel tudi predsednik republike Borut Pa-hor, ameriški veleposlanik Brent Hartley, predse-dnik SAZU Tadej Bajd, izredno zanimanje zanj pa so izkazali tudi številni slovenski mediji. Vir: In-štitut Jožefa Stefana Mentor leta dr. Primož Ziherl Mentor leta 2017 je postal dr. Primož Ziherl, sode-lavec Odseka za teoreticno fiziko Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Uni-verze v Ljubljani. Dr. Ziherla je nominiral nekdanji doktorand dr. Matej Krajnc, s katerim sta zacela sodelovati že v casu Kranjcevega magistrskega študija. Dr. Ziherl mu je takrat za magistrsko delo namenil ambiciozen projekt na temo mehanike epitelijskih tkiv, za katerega je dr. Krajnc prejel univerzitetno Prešernovo nagrado ter svojo prvo znanstveno objavo v priznani mednarodni reviji Soft Matter, kasneje pa ga je nadgradil v doktor-sko delo. Dr. Ziherl ga je ves cas podpiral in mu v celoti zaupal, hkrati pa ga je naucil vseh korakov znanstvenega dela. Vir: Inštitut Jožefa Stefana Dežela kozolcev Dežela kozolcev je prvi muzej na prostem s kozol-ci. Vanj je prestavljenih 19 razlicnih sušilnih na-prav, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena je iz oko-lice Ivancne Gorice. Namen postavitve je prikaz razvoja kozolca v casovnem, prostorskem in soci-alnem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Dežela kozolcev je inovativni projekt Obcine Šen-trupert, ki vsestransko vrednost dedišcine kozol-cev povezuje s sodobnimi oblikami turizma in gospodarstva. Vec. Vir: Dežela kozolcev Šentrupert izbrana kakovost - Slovenija Slika Slika Muzej kozolcev Turbulenca – Razmišljati izven okvirjev Misliti drugace in iskati vedno nove rešitve ni rezervirano zgolj za umetnike in druge ustvarjal-ne poklice, temvec nam lahko koristi tudi v vsak-danjem življenju. Kako sploh razmišljati zunaj ustaljenih in sprejetih okvirov, kako spodbuditi ustvarjalno mišljenje in kakšne rezultate lahko to prinese? Vec z gosti v oddaji RTV Slovenija Tur-bulenca! Obletnica PRSPO 22. marca 2018 je v Portorožu potekala proslava ob 20. obletnici PRSPO. Slavnostni govornik je bil predsednik Odbora PRSPO, minister za gospo-darski razvoj in tehnologijo, g. Zdravko Pocivalšek. Govor je imel tudi Léon Tossaint, direktor EFQM, ki menda po svetu o Sloveniji govori kot o vzorcnem modelu strategi-je odlicnosti. EFQM se hitro širi, v kratkem se pricakuje tudi prve aktivnosti v severni Afriki. Zmagovalci zadnjih dvajsetih let so prejeli poseb-na priznanja. UKC je letošnji nagrajenec. Vsi go-vorniki so si bili enotni, da se lahko pot k odlic-nosti povzame z Aristotlovimi besedami: "Odlicnost ni dejavnost, temvec navada". Napi-sala: Katarina Parovel 25 let dela z ljubeznijo V štajerski prestolnici skupina strokovnjakov že polnih 25 let z ljubeznijo spremlja informacije in jih distriburira tistim, ki vedo, da je cas denar. Podjetje je svojo zgodbo zacelo s škarjami in se je v skladu z tehnologijo transformirala do digi-talnih zgodb. Z novo kampanjo Mi smo vaše mo-dro srce želi podjetje Press Clipping izpostaviti svoje zaposlene, da narocniki spoznajo svoje press clipping skrbnike, urednike in analitike. Vec. Vir: Press Clipping Naj mentor prostovoljcev in naj mentorica prostovoljcev 2017 Slovenska filantropija letos prvic razpisuje nate-caj, katerega namen je prepoznavanje dela odlic-nih mentorjev in mentoric ter koordinatorjev in koordinatoric prostovoljcev kot kljucnih nosilcev organiziranega prostovoljstva, priznavanje pome-na in vrednosti njihovega dela ter promocija nji-hovega prispevka h kakovosti prostovoljstva. Na-ziv se podeljuje za leto 2017 aktivnim mentorjem in mentoricam za delo, opravljeno v preteklih letih oz. do konca preteklega leta. Vabijo vse organizacije, clanice Slovenske mreže prostovolj-skih organizacij, da predlagajo mentorja, koordi-natorja, organizatorja ali vodjo prostovoljcev, ki ga oz. jo prepoznavate kot osebo, ki si s svojim delom zasluži ta naziv. Prijave so mogoce do 20. aprila 2018. Razpisno dokumentacijo najde-te tukaj. Vir: Slovenska filantropija Zeleno Posavje-za naravo in zdravje Javno podjetje Komunala Brežice, ki je za svoje družbeno odgovorne aktivnosti je prejelo nagra-do Horus 2017 – slovensko nagrado za družbeno odgovornost se zaveda nujnosti ohranjanja nara-ve, na katero clovek v hitrem tempu življenja, prepogosto pozabi. S tem namenom so oblikovali ekološki projekt »Zeleno Posavje – za naravo in zdravje«, s katerim želijo izboljšati ozavešcenost prebivalcev regije Posavje, o pomenu ohranjanja narave, okolja in ekologije, in sicer o ponovni uporabi stvari, krožnemu gospodarstvu, pomenu pitja vode iz pipe, zmanjšanja zavržene hrane in locenega zbiranja odpadkov (jedilno olje, kavna usedlina). Poleg tega želijo zmanjšati kolicino od-loženih odpadkov na viru, predvsem biološkega odpada, kosovnega odpada in plasticne embala-že. Vec o projektu. Vir: Javno podjetje Komunala Brežice 1. srecanje strokovnega sveta SZKO 15. februarja 2018 je potekalo 1. srecanje strokov-nega sveta Slovenskega združenja za kakovost in odlicnost. Vabilu se je s svojim CV - jem odzvalo 40 strokovnjakov s podrocja kakovosti in odlicnosti. Soglasno so imenovali predsednika Strokovnega sveta SSv prof. dr. Boruta Rusjana. Podprli so po-bude za ustanovitev: Industrijske sekcije, Sekcije za kakovost v državni upravi, Sekcije za državno upra-vo. Vec. Vir: Slovensko združenje za kakovost in odlicnost Sprejet Zakon o nevladnih organizacijah Parlament je 20.3.2018 sprejel Zakon o nevladnih organizacijah. V veljavo bo predvidoma stopil sredi aprila. KAJ PRINAŠA? . Jasno definicijo, koga lahko štejemo za nevladno organizacijo in koga ne, . vzpostavitev posebnega proracunskega sklada za razvoj NVO, kamor se avtomatsko steka ne(u)porabljeni del dohodninskih donacij (trenutno gre za cca. 5 mio evrov letno), . vsem nevladnim organizacijam ne glede na podrocje njihovega delovanja omogoca pridobitev sta-tusa delovanja v javnem interesu (to možnost so doslej imela samo društva), . nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, po novem porocajo ministrstvu vsako dve leti in ne vec letno, . poenostavitev porocanja nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, tako da jim ne bo potrebno pošiljati vec obsežnih porocil s prilogami, temvec samo dokazila o dosega-nju predpisanih dosežkov, . nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, imajo prednost na javnih razpi-sih iz državnega proracuna, . enotno (spletno dostopno) evidenco vseh nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, . pravno podlago za javne razpise, namenjene razvoju in podpori nevladnih organizacij, . jasno zakonska opredelitev horizontalnih mrež, regionalnih sticišc in vsebinskih mrež, kar pomeni tudi doloceno priznanje pomembnosti njihovega položaja pri razvoju NVO, . nalaga vladi, redno pripravo strategij razvoja NVO in programov razvojnih ukrepov. Zakon ima dolgo brado, pobude zanj so stare vec kot deset let, a je šele aktualni minister za javno upravo prepoznal pomembnost zakona in ga vkljucil v svoj program. Pripravljalo se ga je tri leta, za izhodišce je bil vzet osnutek, ki je bil pod koordinacijo CNVOS pripravljen znotraj nevladnega sektorja v 2012, sam postopek pa je Služba za NVO z ministrstva peljala zelo in zgledno odprto in vkljucujoce, tudi delovna skupina je bila sestavljena pol-pol, pol nevladnikov, pol predstavnikov ministrstev. Pomembno dopolnitev je zakon dobil v parlamentarni proceduri. Izvorni vladni predlog ni vseboval ustanovitve proracunskega sklada, ker mu je odlocno nasprotovalo financno ministrstvo, temvec je nekako kompromisno samo govoril o tem, da se na proracunskih postavkah pristojnega ministrstva zagotavljajo sredstva za razvojne ukrepe. Tem je zato grozilo, da bodo ostajali nerealizirani, kot se to pogosto zgodi ukrepom, za katere se vnaprej ne zagotovi proracunskih sredstev. Na državni zbor je bila zato naslovljena skupna nevladniška pobuda, da se zakon amandmira. Za sprejem dopolnila se je v parlamentu zelo odlocno zavzel in angažiral poslanec Jani Möderndorfer, z njim je naposled soglašalo tudi ministrstvo za javno upravo, tako da ga je potem maticno delovno telo pred tremi tedni z glasovi vseh koalicijskih clanov tudi soglasno potrdilo. Dopolnjen predlog je moral nato prestati še dve glasovanji celotnega državnega zbora. Nasprotovali so mu samo poslanci SDS, ki so v drugem branju celo predlagali amandma, s katerim bi sklad za razvoj NVO iz zakona zopet izpadel. A neuspešno, saj jih ni podprla nobena druga poslanska skupina. Vir: CNVOS Nevladne organizacije (NVO) predstavljajo pomemben segment slovenske družbe in kljucno vplivajo na družbeno povezanost, solidarnost ter imajo potencial za nadaljnji razvoj. Obstojeca široka mreža NVO v Sloveniji, pestrost njihovih organizacijskih oblik, kadrovski (profesionalni in predvsem prosto-voljski potencial) ter lastni financni viri predstavljajo dobro osnovo za širitev obsega socialnih in dru-gih storitev v skladu s potrebami prebivalcev ter za delen prenos teh storitev iz javnega v nevladni sektor. Zaradi izjemnega pomena NVO v družbi pa je potreba po zakonski ureditvi njihovega delovanja nujna, saj bomo le tako lahko zagotovili boljšo povezanost in ucinkovitost njihovega delovanja ter kre-pitev in optimizacijo sodelovanja z državo. Z omizjem tako želijo predstaviti poglede razlicnih deležni-kov na predlagano ureditev podrocja NVO, ki je predvidena v Zakona o nevladnih organizacijah ter izpostaviti kljucne priložnosti in izzive razvoja slovenskega nevladnega sektorja v bližnji prihodnosti. Vabijo vas, da pri sooblikovanju odgovorov na kljucna vprašanja razvoja nevladnega sektorja v Slove-niji sodelujete tudi vi s sodelovanjem na okrogli mizi(vec na povezavi), ki bo potekala v sredo, 04. 04. 2018, ob 17h v predavalnici P14 na Fakulteti za upravo (UL), Gosarjeva ul. 5, Ljubljana. Udeležba na dogodku je brezplacna, zato vas vljudno prosijo, da se do vkljucno TOR, 03. 04. (do 12h) na dogodek prijavite preko spleta. Za dodatne informacije so vam na voljo na naslo-vu info@zavod14.si. Zavod 14, zavod za sožitje in napredek IOCTI (intenzivno usposabljanje za organizacijske sistemske postavitve) je celovit program usposab-ljanja z inovativnimi sistemskimi orodji za uporabo pri svetovalnih dejavnostih, nacrtovanju upravlja-nja sprememb in razvojnih procesih v podjetjih, ustanovah, skupinah in posameznikih. Dogodek s prvovrstnimi mednarodnimi trenerji in udeleženci iz vsega sveta ponuja enkratno priložnost za izredno bogato in globoko izmenjavo znanja, izkušenj in pristopov. Prvi IOCTI je bil organiziran leta 2004 v Amsterdamu, njegov pobudnik in vodja je bil Jan Jacob Stam, ustanovitelj nizozemskega Inštituta Bert Hellinger. Tudi drugo srecanje, leta 2006, se je odvijalo tam. Leta 2008 in 2010 je bila država gostiteljica Mehika, na celu s Katio del Rivero, direktorico pod-jetja Visión Sistémica. Leta 2012 je dogodek potekal v Baskiji, njegov vodja pa je bil Guillermo Etche-garay, direktor podjetja Geiser Works. V letu 2014 in 2016 se je lokacija preselila v Južno Ameriko. V Urugvaju je IOCTI organizirala in vo-dila skupina Foco Sistémico. Takrat smo govorili o "odprtem IOCTI-ju, odprtem za dialog v svetu, ki nas spreminja". Ob koncu dogodka smo spoznali, da se IOCTI spreminja. V letu 2018, v casu globoke in razvojne preobrazbe, bo IOCTI doživel svojo 8. razlicico. Inštitut za sistemske postavitve je organizator tega velikega dogodka v osrcju Evrope, v Sloveniji na Bledu od 7. do 14. oktobra 2018. Vir: Inštitut za sistemske postavitve in IOCTI 2018 Integralna serija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje ka-lupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja. Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi praksami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, praviloma vsak dan od ponedeljka do petka. S po-membnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integralnih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela raz-voja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Inte-gral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cimvec gradiv o Integralni zeleni Slove-niji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko prispeva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Integralna Zelena Slovenija V 1. prispevku Integralno zgodbo zacenjamo z globalnimi izzivi in tre-njem miselnih orehov, uvodu k seriji S pametno integracijo do trajnost-nega razvoja, smo nakazali zapletenost in obsežnost globalnih izzivov, se katerimi se kot del cloveštva soocamo tudi v Sloveniji, in zahtevajo kore-nite spremembe v našem mišljenju in ravnanju. K iskanju rešitev prispe-vajo tudi spretnosti reševanja problemov: problem 9 pik (rešitev na sliki desno) ozavešca, kako pomembno je stopiti iz obstojecega polja, kalu-pov, ustaljenih okvirov: »out-of-the-box«. Vendar bo za množico medse-bojno prepletenih izzivov potrebno še kaj vec. Ali nam literatura o reševanju problemov lahko še kaj pomaga pri nadaljnjih razmislekih? Poglejmo v zgodovino. Medsebojna prepletenost mnogoterih izzivov, s katerimi se danes srecuje cloveštvo, bolj kot na pro-blem 9 pik spominja na gordijski vozel (pravzaprav na gordijske vozle). Osvežimo spomin: Gordijski vozel je po starogrški pripovedki vozel, ki ga je na vozu, nekdaj v lasti kralja Midasa, zavoz-lal frigijski kralj Gordios. Prerokovano je bilo, da bo zavladal Aziji, kdor bo vozel razvozlal. Aleksander Veliki je leta 334/333 pr. n. št. problem rešil tako, da je vozel v mestu Gordiju kratkomalo presekal z mecem. Nato je zavladal Aziji. Danes gordijski vozel uporabljamo kot prispodobo za zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje. Presekati gordijski vozel pa lahko pomeni z odlocnim, drznim posegom rešiti težko zadevo ali vprašanje, najti rešitev iz navidezno brezizhodnega položaja. Vendar pa najdemo tudi bolj neposredno zgledovanje po Aleksandru Velikem, tako v zgodovini kot med sodobniki, na primer voditelji držav: kar z mecem (ali bolje receno: z ognjem in mecem) »sekajo« po perecih težavah in konfliktih. Na tej tocki se lahko vprašamo, ali cloveški um res ni zmožen višje stopnje konceptualizacije, še zlasti v obdobju družbe znanja, tako da bi vodila do odlocnega ukrepanja za razreševanje globalnih izzivov z razumom (in ne »z mecem«)? Kako je možno preseci obstojeca polja, kalupe, ustaljene okvire in vzor-ce, dane sisteme, da bi lahko razmotali perece gordijske vozle našega casa? Ko išcemo, kaj bi pri razreševanju globalnih izzivov lahko pomenilo »razmišljati izven polja« (»out-of-the boxthinking«), si pomagajmo z dopolnjeno sliko teh izzivov – na levi strani je dodano opozorilo, da nauceni shematicni modeli znanja in nacini razmišljanja danes ne zadošcajo vec2 : Popolnoma razumljivo je, da si z znanjem, ki je loceno po posameznih disciplinah in sektorjih, ne mo-remo kaj dosti pomagati, ko se srecujemo s perecimi izzivi, to je z množico med seboj prepletenih pro-blemov sodobnega sveta in še slabšimi obeti za prihodnost – od podnebnih sprememb do vojn. Ta kognitivna shema torej ne deluje. Nujno je preseci obstojece kalupe, meje med disciplinami, strokami, sektorji … Smiselno je, da uporabimo tak konceptualni okvir, ki sintetizira znanje družboslovnih in hu-manisticnih ved – torej transdisciplinarnost, saj moramo izhajati iz problemov, ki jih rešujemo. Hkrati z uporabo znanja za spreminjanje družbe sta nujna tudi nadaljnji razvoj in sinteza teh spoznanj …. nujna je višja stopnja integracije veljavnih teorij o socialnih pojavih v humanistiki in družboslovju3 . Za na-daljnje korake pri »trenju trdih orehov našega casa« pokukajmo spet v literaturo o reševanju proble-mov. Problem devetih pik sodi med dobro opredeljene (strukturirane) probleme ali zaprte probleme: zacetno, koncno stanje je znano, prav tako ovire. Ima jasno dolocen cilj in vsebuje vse informacije, potrebne za rešitev (to je »poveži vse pike s štirimi ravnimi crtami«). Nadalje imajo dobro opredeljeni problemi jasen zakljucek: vemo, kdaj smo prišli do rešitve. Ceprav je rešitev »izven polja« in je najprej ni lahko uvideti, pa se po tem, ko smo jo našli, zdi ocitna. Še dva primera dobro opredeljenih proble-mov: Hanojski stolp in Rubikova kocka. Izzivi, kot smo jih v 1. nadaljevanju ponazorili s sliko , pa sodijo med odprte probleme, s katerimi se pogosto srecujemo v realnem življenju. Znacilnosti odprtih ali slabo oprede-ljenih (slabo strukturiranih) problemov: - ni jasno, kaj je v resnici problem (vprašanje); - ni jasno, kdaj smo prišli do rešitve; - ni ideje, kako bi rešitev izgledala. Primer slabo opredeljenega problema: »Kaj je bistvo srece?« Torej je pomembno, da globalne izzive bolje opredelimo, skušamo ugotoviti, kaj je nji-hovo bistvo. Marsikdo (od priznanih ekonomistov, drugih mislecev in kriticnih umov, okoljevarstveni-kov … do papeža Franciška) kaže na problematicnost prevladujocega (mainstream) ekonomskega mo-dela, ki s postavljanjem dobicka in nenehne gospodarske rasti na prvo mesto instrumentalizira clove-ka in naravo. Neoliberalni ekonomski model z deregulacijo in liberalizacijo, kar je odprlo pot nekdaj nepredstavljivim financnim špekulacijam, naj bi bil tudi v jedru enega najvecjih globalnih izzivov ne-davne preteklosti – ekonomsko-financne krize v letih 2008-2009. Zato si bomo prihodnjic pogledali, kakšno vprašanje je v zvezi s to krizo ekonomski stroki zastavila angleška kraljica – in kakšen odgovor je prejela od skupine uglednih ekonomistov. Dr. Darja Piciga 2. nadaljevanje Gordijski vozli našega casa: z mecem ali razumom? Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,3 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.184.526 hektarjev gozdov pokriva vec kot polovico površine države (gozdnatost je 58,4 %). Pretežni del slovenskih gozdov je v obmocju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih goz-dov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvo-dno sposobnost. 21. marca vsako leto na pobudo generalne skup-šcine Združenih narodov obeležujemo mednaro-dni dan gozdov, dan posvecen promociji in oza-vešcanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda, kot enega najpomembnejših naravnih bo-gastev. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Gozdovi za traj-nostna mesta«. Mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne ucinke, med katerimi izpostavljamo: . Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 % energije za ogrevanje. . Strateško umešcanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8° C in po-sledicno zmanjša potrebo po uporabi klimat-skih naprav za do 30 %. Gozdovi in drevesa skladišcijo ogljik, ki pomaga blažiti ucinke podnebnih sprememb. Drevesa delujejo kot »zracni filter«, ki odstranju-je škodljiva onesnažila in delce iz zraka. Drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in šcitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi obmocji. Gozdovi v in ob urbanih obmocjih zadržujejo vo-do, preprecujejo poplave in delujejo kot filter. Ustrezno gospodarjeni urbani gozdovi predstav-ljajo pomemben habitat, vir hrane in zašcite za številne rastlinske in živalske vrste. Pomagajo ohranjati in povecevati biotsko pestrost mest. Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta. Mestni in primestni gozdovi spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizic-no in psihicno zdravje in pocutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje in socialne stike. Mednarodni dan gozdov Gozdovi za trajnostna mesta Generalna skupšcina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za Mednarodni dan gozdov. Z letom 2013 je tako ta dan še posebej namenjen ozavešcanju svetovne javnosti o pomenu gozdov in dreves vseh vrst za življenje na Zemlji. Mednarodni dan gozdov za države predstavlja še dodatno spod-budo k lokalnim, nacionalnim in mednarodnim aktivnostim, ki vkljucujejo drevesa in gozdove ter traj-nostno gospodarjenje z gozdnim ekosistemom kot enim od naših najpomembnejših naravnih boga-stev. Povzeto po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavoda za gozdove Slo-venije Foto: Zavod za gozdove Slovenije Skupna nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu pod mo-tom »Gozdovi za trajnostna mesta« izpostavlja povezanost urbanih okolji z drevesi in gozdovi. Drevesa ter mestni in primestni gozdovi so danes ob vse vecji urbanizaciji pomembnejši kot se marsikdo zaveda. Dandanes namrec živi v mestih vec ljudi kot kdaj koli prej. Napovedi kažejo, da bo do leta 2050 v urbanih okoljih živelo 6 milijard ljudi, kar predstavlja okoli 70 odstotkov globalne populacije. Ob našem ustreznem zavedanju in smotrnem ravnanju ni nujno, da bo hitra urbanizacija vodila k onesnaženim in prenaseljenim urba-niziranim obmocjem. Drevesa in mestni goz-dovi imajo pri tem pomembno vlogo, saj, ce lahko, ce jim le damo možnost, naša mesta naredijo bolj zelena, zdrava prijazna za življe-nje s tem ko hladijo ozracje, filtrirajo zrak in zmanjšujejo negativne posledice podnebnih sprememb. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdo-vi v Sloveniji Slovenija je ena od pionirk t.i. sonaravnega gospodarjenja z gozdom. V slovenskem gozdar-stvu je sonaravnost, ki temelji na trajnostnem konceptu, pravzaprav temeljno nacelo gospodar-jenja z gozdom. Predpostavlja razumno, naravi prijazno poseganje v gozd. Takšno, ki prvenstve- no upošteva naravne zmožnosti, potrebe in omejitve gozdnega ekosistema. Posegi v gozd morajo biti podrejeni nacelu sonaravnosti. Secnja, kot najintenzivnejši po-seg, mora biti zelo skrbno nacrtovana in do-locena skladno z obstojecim stanjem in zmožnostjo gozda. Pri pridobivanju lesa se lahko dopušca le minimalne in neizogibne poškodbe v celotnem gozdnem ekosistemu, torej take, ki jih gozd lahko hitro ter zaneslji-vo obnovi in odpravi. Slovenska gozdna poli-tika se skupaj z lastniki gozdov in stroko tre-nutno sooca z zahtevnimi izzivi, ki jih med drugim zaznamujejo vse bolj ocitne posledi-ce podnebnih sprememb. Minister mag. Dejan Židan ob mednarodnem dnevu gozdov poudarja: »Gozdovi so izjemno pomembno naravno bogastvo. Zagotavljajo vrsto ekosistemskih funkcij, kot na primer pitno vodo in prostor za rekreacijo. Gozdovi kot pomemben javni prostor omogocajo jav-no uporabo, zatorej je njihovo ohranjanje ter varovanje v urbanih okoljih izjemnega pome-na.« Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhla-pevanjem prehaja v ozracje in se s padavinami vraca v oceane in na kopno. Na kopnem se del vode porabi za življenjske združbe ("zelena vo-da"), del odtece v reke in v podzemlje ter koncno v morje ("modra voda"), del vode izhlapi. Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstot-kov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povecala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej ciste pitne, veliko. Narašcanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko ob dosedanjem na-cinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega narašcajo emisije nevar-nih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševa-nje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo. Slovenija je bogata z vodami, ceprav niso enako-merno prostorsko in casovno razporejene. Po podatkih obdobne vodne bilance 1971-2000 je vec kot polovico povprecnih padavin (1579 mm) predstavljal odtok (862 mm). Za oskrbo prebival-stva s pitno vodo pa je v Sloveniji najpomemb-nejši proces obnavljanja virov podzemne vode oz. napajanje vodonosnikov. Po podatkih vodno-bilancnega modela je bilo v obdobju 1971-2000 povprecno napajanje vodonosnikov 308 mm, kar predstavlja povprecno vec kot 3.000 m3obnovlji-ve letne kolicine podzemne vode na prebivalca Slovenije. Letošnja vodilna misel Svetovnega dneva voda ozavešca torej o rešitvah iz narave. Njeno osred-nje sporocilo je, da so rešitve iz narave, kot so sajenje dreves za obnovitev gozdov, vnovicno povezovanje rek s poplavnimi ravnicami in ob-novitev mokrišc, trajnosten in stroškovno ucin-kovit nacin za lažjo povrnitev ravnovesja vodne-ga cikla, ublažitev ucinkov podnebnih sprememb ter izboljšanje zdravja ljudi in njihovega preživ-ljanja. Ce bomo pri zadovoljevanju potreb rasto-cega prebivalstva po vodi uporabili rešitve iz na-rave, bomo prispevali k ustvarjanju krožnega gospodarstva ter hkrati pomagali pri varstvu na-ravnega okolja in zmanjšanju onesnaževanja, kar sta kljucna cilja šestega splošnega cilja trajnost-nega razvoja, ki svet zavezuje, da do leta 2030 vsem zagotovi dostop do vode in sanitarne ure-ditve ter poskrbi za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Mednarodni dan voda Narava za vodo Namen Svetovnega dneva voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je usmeriti pozornost na po-membnost vode. Tema letošnjega Svetovnega dneva voda 2018 je "narava za vodo" – raziskovanje rešitev iz narave za izzive 21. stoletja, povezane z vodo. Poškodovani ekosistemi vplivajo na kolicino in kakovost pitne vode. Danes na svetu živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. Šesti splošni cilj trajnostnega razvoja zavezuje svet, da do leta 2030 vsem zagotovi dostop do pitne vode in vkljucuje posamezne cilje za varstvo naravnega okolja in zmanjšanje onesnaževanja. Med 18. in 23. marcem 2018 je v Braziliji potekal 8. Svetovni vodni vrh. Povzeto po spletni strani Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in ARSO Foto: SOkol ARSO, avtor: Vesna Roškar Vseslovenski ozavešcevalno-humanitarni projekt, ki v sodelovanju s slovenskimi komunalnimi podjetji poteka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, podjetjih in drugih organizacijah. Tandem Zagorje, društvo za enake možnosti in celostni razvoj, skupaj s partnerji (embalažno shemo Dinos DROE Unirec, programom Ekošola, Rdecim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja) ob podpori komunalnih podjetij tudi letos organizira ozavešcevalno-humanitarni pro-jekt Jaz, ti, mi za Slovenijo. Organizatorji želijo s tem projektom spodbuditi mlade k dobrodelnosti in jih hkrati ozavešcati o možnostih recikliranja odpadnih plastenk – iz odpadne v procesu predelave namrec lahko nastane nova plastenka. Zapiranje snovnih tokov oz. krožno gospodarstvo je nujen ukrep in eden temeljnih nacinov ohranjanja naravnih virov. Kot posamezniki in družba vse bolj spoznavamo, da so dosledno izpraznjene plastenke, ki jih po uporabi odvržemo v rumeni zabojnik ali vreco, koristen vir surovin za novo plastenko. Pri izdelavi nove plastenke je uporabno kar polovico reciklata odpadne plastenke , kar tako nare-jeni novi plastenki pomembno znižuje ogljicni odtis. Kar za 60 odstotkov. Stare plastenke bodo omogocajo novo življenje, pravijo v Tandemu, ki se je lotilo akcije že ce-trto leto zapored. Z odprodajo zbranih odpadnih plastenk PET bodo organizatorji sofinancirali nakup ultrazvocne naprave za novorojencke v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Dan zemlje—22. april Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je na-ravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Suro-vi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrak-cije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli slad-kor vsebuje vec kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Med je gosto tekoce ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle cebele. Nastane iz cvetlicnega nek-tarja ali drugih izlockov živih rastlinskih delov ali pa iz razlicnih vrst mane, to je izlockov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo cebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izlocke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokri-tih celicah satja. Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je vec kot ocitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosa-harida, glukozo in fruktozo, pa nic drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še vec kot tisoc snovi, torej skoraj vse, kar vsebu-je in potrebuje cloveško telo, zato ima med po-sebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hor-moni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne sno-vi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebi- ti še kaj, pa še ni raziskano. Tisocletja je bil med edino sladilo. V tretjem sto-letju našega štetja so se Indijci naucili zgošcati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekme-ca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nic. V medu pa je delež trsnega ali pesnega slad-korja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu na-šli še veliko drugih (vec kot tisoc), za cloveka ze-lo koristnih sestavin. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih kolicinah polisaharide. V medu je obicajno najvec (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo razlicno, odvisno od sorte medu in ucinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medicino, v glavnem pa iz cebeljih žlez. Cebela v mednem želodcku prinese v panj pri-bližno 50 mg nektarja ali mane. Nato cebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz medne-ga želodcka na konec svojega rilcka, s cimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem so-ku. Recemo lahko, da cebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, cemur dodajo izlocke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Cebele skla-dišcijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z vošce-nimi pokrovcki, s cimer preprecijo, da bi med ve-zal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi de-lovanja encimov pa se spremeni tudi sestava raz-licnih vrst sladkorja. V medu je vec fruktoze kot glukoze. Tudi v nek-tarju so kolicine sladkorjev razlicne. Fruktoza tež- je kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem me-du so kristali glukoze obdani s tekoco fruktozo. Le ta je slajša od glukoze. Cebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave ce-beljih proizvodov, pa vcasih lahko z njimi tudi preprecimo nastanek bolezni. Cebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, maticni mlecek, vo-sek, cebelji strup) vplivajo na zdravje na številne nacine. Predvsem delujejo ugodno na cloveško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S cebeljimi pridelki ne zdravimo osnov-ne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdrav-ljenju. Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekocin (caja, kave ...) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le obcutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste slad-korjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi. Cebelarska zveza Slovenije Cebelarska zveza Slovenije V medu je vec kot tisoc razlicnih sestavin, v belem sladkorju, pa je le saharoza V zadnjem casu se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. Eden najbolj poklica-nih, da pojasni razliko med obema je prim. Peter Kapš, dr. med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu v Novem mestu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljucne bolezni na Golniku, na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemciji. Napisal je vec kot sto strokovnih clankov, veckrat je sodelo-val kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in cebelji pridelki, Zdravljenje s cebeljimi pridelki (apiterapija), Cokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mle-ko za zdravje, Vino in zdravje itd. V nadaljevanju vam posredujemo njegov clanek z naslovom: V medu je vec kot tisoc razlicnih sestavin, v belem (kristalnem, trsnem) sladkorju, pa je le saharoza prim. Peter Kapš, dr. med. Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Lahko na kratko predstaviš svoj projekt s ka-terim si se udeležila programa Ferfl. Programa FERFL sem se udeležila s pojektom Slovene gifts; natancneje FSDEG (Flash Slove-ne Design Exclusive Gifs) slovenskih ekskluziv-nih poslovnih daril slovenskih ustvarjalcev. Ideja FSDEG se je porodila iz zavedanja da ima-mo v Sloveniji ogromno umetniškega potencia-la in kakovostnih ustvarjalcev, ki izdelujejo cu-dovite izdelke, nihce pa teh izdelkov kot slo-vensko poslovno darilo ne ponuja slovenskim podjetjem za njihove poslovne partnerje doma ali v tujini. Kje si slišala za program Ferfl in kaj te je pre-pricalo, da si se udeležila Start up vikenda ozi-roma Natecaja? Za program FERFL sem izvedela preko maila iz obvestila Zavoda za zaposlovanje. Ker sem že kar nekaj casa imela v mislih to poslovno idejo, je bila podjetniška šola FERFL odlicna odloci-tev, da z novo podjetniško idejo res zacnem in jo s pomocjo kakovostnih mentorjev lahko raz-vijem v okviru dobro organizirane 3 mesecne podjetniške šole. Prepricalo me je dobro zastavljen celoten pro- jekt; kakovostno prvo obvestilo o FERFL pod-jetniški šoli, možnost razvijanja moje podjetni-ške ideje na podjetniški šoli, dobra predstavi-tev projekta na Start up vikendu, veliko kako-vostnih podpornikov te podjetniške šole in se-veda kakovostni mentorji. Kakšna so bila tvoja pricakovanja o progra-mu? Nisem imela pricakovanj, sem zaupala v kako-vost programa in da bom osvojila nova znanja na razlicnih podrocjih podjetništva, ki jih vsak »novi« podjetnik nujno potrebuje ob zacetku nove poslovne poti. Ste se z Aleksandro in Matijem že od prej po-znali oziroma kje ste se spoznali? Z Aleksandro in Matijem smo se poznali že od prej, vendar ne dobro, saj smo že nekaj casa delili skupne poslovne prostore v GIGU; pr-vem coworkingu v Grosuplju. Tako da povabilo k sodelovanju k projektu je bilo iz moje strani intuitivno. Kaj ti je bilo najbolj všec v Podjetniški šoli? Katero predavanje in predavatelja si si najbolj zapomnila? Najbolj mi je bila všec raznolikost in kakovostni predavatelji ter seveda dobri mentorji. Mislim, da je bilo vse skupaj zelo dobro zastavljeno in organizirano! Kaj bi sporocila vsem, ki se želijo udeležiti Ferfla 2018. Ce imate poslovno idejo ne oklevajte in se ta-koj prijavite na FERFL podjetniško šolo! Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Urška Jazbinšek Slovene gifts Gibanje in portal z imenom FSDEG - je namenjeno vsem, ki želite podariti ekskluzivno poslovno dari-lo pa ne veste kaj in kje bi dobili res nekaj posebnega za vašega poslovnega partnerja. Še posebej pri-de prav slovenskim podjetjem, ki bi želeli svojim partnerjem ob posebni priložnosti ali za darilo ob koncu leta podariti res avtohtono slovensko poslovno darilo. Clani ekipe pomagajo tudi vsem, ki bi si želeli povsem unikatno poslovno darilo, izdelano posebej za vaše podjetje. Takšno, ki bo v skladu z va-šo poslovno filozofijo in bi ga za vas razvili in izdelali skupaj z visokokakovostnimi slovenskimi ustvarjal-ci, proizvajalci, industrijskimi, modnimi, graficnimi oblikovalci ali rokodelci. Prav zaradi ugotovitve, da slovenski prostor potrebuje sticišce, ki bo na enem mestu združevalo visokokakovostno ponudbo slo-venskih ustvarjalcev, oblikovalcev in proizvajalcev, so se zmagovalci natecaja FERFL odlocili, da ustano-vijo FSDEG. Nosilka in vodja projekta je Urša Jazbinšek, univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju arhitekture in notranje opreme ter glavna in odgovorna uredni-ca razlicnih medijev. Skupaj z njo je šolo podjetništva obiskovala tudi Aleksandra S.Sadar. u Z Urško Jazbinšek, vodjo skupine Slovene Gifts se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Ustanovitelji FSDEG poslovnih daril slovenskih ustvarjalcev. Urša Jazbinšek, Aleksandra S. Sadar in Matija Štrlekar; www.slovene-gifts.com. Avtor fotografije: Matej Horzelenberg CSR Europe objavlja seznam dogodkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Nekaj zanimivih usposabljanj Mednarodni center za usposabljanje o mednaro-dni organizaciji dela prve mesece 2018 organizira nekaj dogodkov. Družbene odgovornosti ne meri, kako jo torej lahko izboljšamo? Poslovni nacrt sveti gral vsakega podjetja. Kako ga naredite? Zacnete z merjenjem. Postavite ci-lje, in korake za dosego teh ciljev, to je vsem znano. Ampak kako meriti in izdelati poslovni nacrt družbene odgovornosti? Konferenca Kako lahko podjetje meri ucinek družbene odgovornost in trajnosti podjetja. Kon-ferenca bo potekala 19. in 20. junija v Londonu. Vec. Vir: Innovation Forum Avstrija: zaradi nacisticne majice odpoklicala diplomata Avstrijsko zunanje ministrstvo je iz svojega vele-poslaništva v Izraelu odpoklicalo uslužbenca, potem ko je na Facebooku objavil fotografijo sebe v majici z znakom nacisticne tankovske di-vizije. Vec. Vir: MMC RTV SLO Nemcija: išce alternative prepovedi vožnje Nemška avtomobilska podjetja bodo že v pri-hodnjih letih potrojila ponudbo elektricnih vozil, ki naj bi leta 2025 vkljucevala že skoraj cetrtino vseh na novo registriranih zasebnih avtomobi-lov. Nemško zvezno upravno sodišce je namrec potrdilo pravico ljudi do svežega zraka v mestih, a ni odredilo nobenih prepovedi vožnje Vec. Vir: casnik Delo DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 12.4.2018 7th CSR Marketplace in Poland 19.4.2018 Webinar: EU Update on Susta-inable Finance and the SDG Platform 23.4.2018 2nd Quarterly NPO Webinar: Get ready for the Brussels SDG Summit 23.4.2018 STEM Discovery Week 2018 26.4.2018 Webinar: Implementing the EU Directive on non-financial informa-tion and diversity - Part 1 23.5.2018 Brussels SDG Summit 2018. Pove-zava. Datum Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) 9.-13.4.2018 Torino, Italija Ucinkovito olajševanje naložb in trajnostni razvoj. Povezava. 23.—27. 4 2018 Torino, Italija Mednarodna podjetja, razvoj in dostojno delo. Povezava Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Konferenca—Družbeni ucinek: raziskovanje razlicnih pravnih dimenzij V Milanu bo 20. aprila 2018 potekala letna kon-ferenca Esela 2018 Social Impact: Exploring Different Legal Dimensions. Na njej bodo vodil-ni pravni strokovnjaki iz vse Evrope razpravljali o pravnih razsežnostih družbenega ucinka. Vec. Vir: Esela Trajnostne tehnologije in zelen življenjski slog Etika d.o.o. skupaj s Pomurskim sejmom, zdru-ženjem Socialna ekonomija Slovenije in porta-lom Vitafit na sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenskega sloga GREEN od 4. do 7. aprila 2018 organizira Vitafit tržnico, razstavne prostore stenami in Koticek socialne ekonomije. Vec. Vir: Etika d.o.o. Slovenski kadrovski kongres Na slovenskem kadrovskem kongresu 2018 bo letošnja osrednja tema Privabljanje, razvoj in ohranjanje kadrov prihodnosti. Kongres bo po-tekal 16. in 17. aprila v Portorožu. Vec in vir. Delavnica How to lead in the VUCA* world? Združenje Manager v sodelovanju z Javnim šti-pendijskim, razvojnim, invalidskim in preživnin-skim skladom RS in podjetjem Grow Group organizira 12. aprila 2018 od 9.00 - 12.00, Dom gospodarstva delavnico s Sanjay Gupta, trener-jem, CXO svetovalcem, motivacijskim govor-cem in izvršnim direktorjem ene izmed najvecjih madžarskih skupin za ucenje in razvoj Grow Group. Vir: Združenje Manager Konferenca Izzivi in težave sodobne družbe VI. Mednarodna znanstvena konferenca "IZZIVI IN TEŽAVE SODOBNE DRUŽBE", bo potekala od 02. do 04. julija 2018 v RIS Dvorcu Raki-can. Namen konference je predstavitev znan-stvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter primerov dobre prakse, predvsem s podrocja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, poli-cije, pravosodja, nevladnih organizacij, kakor tudi ostalo zainteresirano strokovno javnost, pri cemer je glavni cilj bistveno prispevati k sodob-nim metodam in oblikam dela na navedenih po-drocjih. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Nacionalni program varstva okolja in njegov dialog z lokalnimi skupnostmi Nacionalni program varstva okolja (do 2030), po-leg dolgorocnih usmeritvah varstva okolja, daje velik poudarek krepitvi dialoga in sodelovanju med kljucnimi akterji varstva okolja: upravni organi državne in lokalne uprave, NVO in institu-cijami znanja. Za doseganje ciljev varstva okolja bo potrebno reorganizirati usmerjanje lokalnega in regionalnega razvoja glede okoljskih in drugih relevantnih vsebin z enega mesta na državni rav-ni. Strokovno posvetovanje bo 5. in 6. aprila 2018 v Moravskih Toplicah v Hotelu Ajda. Vec informacij o posvetu in strokovnih prispevkih iz zadnjih let: www.gospodarnoinodgovorno.si Dogodki, konference VI. Mednarodna znanstvena konferenca IZZIVI IN TEĹ˝AVE SODOBNE DRUĹ˝BE Male postavitve družin po metodi Bera Hellingerja Delavnica je namenjena tistim, ki želijo spoznati fenomenološko metodo in se prepricati, ce je nacin dela primeren zanj. Na delavnici predstavi-mo metodo in naredimo en ali dva primera male postavitve. Mala postavitev služi, da prepozna-mo kje v sistemu se je prekinil red ljubezni in omogoci zacetek procesa zdravljenja družinskega polja in posameznikov v njem, ki vodijo k razreši-tvi problema posameznika ali cele družine. De-lavnica bo potekala 3. aprila 2018, 4. maja 2018 in 30. maja 2018. Vec. Vir: Inštitut za sistemske postavitve 3 dnevna KIDS Conference Uspešne mame in ocetje z dvema, tremi ali vec otroki bodo zaupali dragocene nasvete kako ustvariti srecno družinsko in uspešno poslovno življenje. Priznana podjetja in znamke bodo pred-stavila svoje najboljše kampanje namenjene otrokom. Kako obenem doseci najboljše za otro-ke kot vašo ciljno skupino in vaš posel? Kids Con-ference bo potekala od 17. do 19. oktobra 2018 v Rovinju, Hrvaška. Vec. Vir: Kids Conference Dan za spremembe-«Povezujemo skupnost!« V okviru že 9. Dneva za spremembe se bodo po vsej Sloveniji v soboto 7. aprila organizirale akci-je, ki bodo spodbujale povezovanje v skupnosti. Prirocniki za izvedbo akcij so vam na vo-ljo tukaj. Ne prepušcaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! Poglejte okoli sebe in takoj boste našli stvari, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi po-magali, naravo, ki bi lahko spet zadihala. Vir: Slo-venska filantropija PRO PR konferenca Od 11. do 14. aprila 2018 se lahko udeležite 16. PRO PR konference v Hotelu Mona na Zlatibo-ru v Srbiji. PRO PR je prva mednarodna konferen-ca za komunikacijski menedžment južni Evropi, ki jo že vec kot 15 let organizira agencija Apriori World iz Zagreba. Vec. Vir: Slovensko društvo za odnose z javnostmi Poslovna odlicnost Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost (v nadaljevanju: priznanje) je najvišje prizna-nje Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti po-slovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativ-nosti. Priznanje spodbuja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in ce-lovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Rok za prijavo je 29. maj 2018. Vec. Vir: Urad RS za meroslovje Karierna tržnica Karierni center Univerze v Mariboru v sodelova-nju z Zavodom RS za zaposlovanje (OS Maribor in OS Ptuj) v letu 2018 že petic organizira karierni sejem in hitre zaposlitvene razgovore. Hitri zapo-slitveni razgovori bodo tudi letos ciljno usmerjeni za delodajalca, ki se bo odlocil za sodelovanje. »5. karierna tržnica v živo« bo 18. 4. 2018, med 10. in 13. uro v prostorih rektorata Univerze v Mari-boru. Namen dogodka je študentom in diploman-tom UM ter mladim iskalcem zaposlitve zagotoviti priložnost, da vzpostavijo osebni stik s potencial-nimi delodajalci. Vec. Vir: Karierni center Univerze v Mariboru PODIM konferenca 2018 PODIM je najvecji in najvplivnejši start-up dogo-dek v regiji, ki se ga udeležijo štiri kljucne skupine udeležencev. Vsako leto povežejo 800+ start-upov, investitorjev, predstavnikov korporacij in ostalih deležnikov regijskega start-up ekosistema z globalnimi voditelji in misleci ter zagotavljamo ucinkovito platformo za investiranje v najobetav-nejše start-upe v regiji in širše. S povezovanjem globalnega in regionalnega start-up ekosistema prispevajo k razvoju regije Alpe Adria in obmocju Zahodnega Balkana. PODIM konferenca bo pote-kala 15. in 16. maja 2018 v Hotelu Habakuk v Ma-riboru. Vec. Vir: PODIM Razpisi in priložnosti Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisnik je Jav-ni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za leto 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev ozi-roma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre-živninski sklad Republike Slovenije Creative Europe - MEDIA Sub-programme: Support for TV Programming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v progra-mu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 mili-jona evrov. Vec. Vir: razpisi.info Spodbude za zagon inovativnih Podjetij Slovenski podjetniški sklad je 23.3.2018 v Ura-dnem listu RS št. 19/2018 in na spletni strani SPS-a objavil javni razpis P2 - Spodbude za zagon ino-vativnih podjetij. Mlada inovativna podjetja s po-tencialom rasti bodo lahko z nepovratnimi sred-stvi v višini do 54.000 EUR razvijala produkt (MVP) in vstopila na trg. Razpis je odprt do 20. 04.2018. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Nagrada družbeno odgovornih pod-jetniških praks za partnerstva, inovacije in spremembe 2018 Mreža za družbeno odgovornost Slovenije je lan-sirala razpis za 3. nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks za partnerstva, inovacije in spremembe. Namen nagrade je izpostaviti naj-boljše slovenske partnerske projekte s podrocja družbene odgovornosti in s tem povecati izme-njavo najboljših praks. Rok za prijavo je 3.5.2018. Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slove-nije Objavljen javni razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odlicnost za leto 2018 Razpis za nacionalno priznanje za poslovno odlic-nost, daje poudarke na merila, ki jih organizacije uporabijo na nacin, da dodatno poudarijo dose-ganje odlicnosti s poudarkom na voditeljstvu, di-gitalni transformaciji in uporabi nelinearnih po-slovnih modelih (krožni, eksponentni), ki jim ob hkratni ucinkoviti rabi virov in energije omogoca-jo doseganje vecje poslovne ucinkovitosti, s tem pa ob upoštevanju nacel poslovne odlicnosti tudi vecjo konkurencnost na trgu. Rok za prijavo na javni razpis je 29. maj 2018. Vec. Vir: Urad RS za meroslovje Nova knjiga: Družbeno odgovorno gospodarjenje Viktorja Žaklja knjiga je prvo delo o politicni ekonomiji družbeno odgovorne družbe na svetu. Doslej so vsi znani avtorji omejevali družbeno odgovornost na raven organizacij, državni ravni pa so globalni dokumenti svetovali, naj bo njen vzor, ne da bi povedali, kako naj to doseže. Žakljeva raziskava se lo-teva izbranega dela odgovora na to vprašanje z obravnavo odnosa med trgom in družbenim indikativ-nim planom z dialekticnim sistemom mnogih bistvenih vidikov (po poglavjih), da bi se približala zako-nu zadostne in potrebne celovitosti (iz Mulejeve dialekticne teorije sistemov), za katerega en sam vi-dik, ce je še tako poglobljen, ne zadošca, ker je nujno enostranski in zato marsikaj izpusti, cetudi je morda bistveno. Zato je globalno edinstvena. Tako avtor povzame obravnavani problem: Živimo v casu iskanja izhoda iz gospodarske, družbene pa tudi politicne krize, ki je kriza kapitalizma kot družbeno-ekonomskega sistema. Ta cas se kaže kot po-sledica neoliberalne ideologije, ki je dodatno zaostrila družbeno-ekonomska protislovja kapitalizma, intenzivirala neracionalno gospodarjenje z razpoložljivimi naravnimi viri ter poglobila prepad med gospodarsko razvitimi in manj razvitimi obmocji sveta, znotraj posameznih držav pa je zaostrila social-no diferenciacijo. Nacrtovalci izhoda iz krize ne problematizirajo kapitalisticnega družbeno-ekonomskega sistema, ki dejansko generira in poglablja krizo, ampak skušajo s sicer problematicnimi t. i. varcevalnimi ukrepi na nacionalnih ravneh, ki seveda niso dovolj, preseci zanje povsem obicajni ciklicni pojav, ti pa so – kot je znano - imanentni kapitalisticnim družbeno-ekonomskim razmerjem. To, po Žakljevem mnenju, ne bo dovolj. Zato Hipoteza: potrebne so spremembe družbeno-ekonomskega sistema, revitalizacija in redefinicija nekaterih kljucnih pojmov in politik, ki povežejo v dialekticni sistem trg, poslovno in državno planiranje ter družbeno odgovornost kot izraz dialekticno-sistemskega ravnanja – v 'ekosocializem'. Viktor Žakelj nas bralce plasticno opozarja, da sodobno življenje ni tako enostavno, da bi njegovo ure-janje smeli prepustiti niti trgu niti državnemu planu. Oba nacina usklajevanja potreb in možnosti clo-veštva pac vsak zase ne zmoreta delovati dovolj celovito, saj sta monopolizirana v korist drobnega od-stotka cloveštva, namesto da sta sredstvi za enake pravice in možnosti, a tudi zmožnosti vseh. Družbe-na odgovornost – odgovornost vsakogar za vplive na družbo, je pobuda, sprejeta na globalni ravni, da bi premagali cloveško enostranskost in uveljavili cim vec soodvisnosti in celovitosti. Indikativno dru-žbeno planiranje mora take procese podpirati informacijsko, ne ukazovalno. Trg pa mora nuditi prilož-nost vsakomur, da te informacije uporabi po svoji presoji in s svojim tveganjem. Naslov: Družbeno odgovorno gospodarjenje Avtor: Viktor Žakelj Leto izdaje: 2018 Ljubljana, VGB Ĺ˝AKELJ Viktor Foto: osebni arhiv Knjigo, ki je pravkar iz tiskarne, popolnoma sveža in vroca, je prebral in recenzijo napisal posebej za IRDO Mozaik ddr. Matjaž Mulej. Nacionalni akcijski nacrt - Slovenija Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, strokovno podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018) V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažuriran . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si