Šolsko obzorje. Iz Ljutomera. V četertek po vuzmi, 4. aprila bode imelo naše novo okr. učit. društvo svoj pervi in vstanovni občni zbor, h kteremu vljudno vabimo vse društvenike, pa tudi druge tovarše iz ljutomerskega, gorenjeradgonskega in ormužkega okraja. Zlasti pa pričakujemo, da nas s svojim prihodom počaste vsaj vsi učitelji ljutom. okraja. Na dnevnem redu so razni govori o šclskih naukih, nasveti o delovanji in ocverstenji novega društva in volitev odbora. Pri tej priliki naj povem še kaj o tukajšnjem šolskem življenji. Učiteljska posvetovanja imamo tukaj bolj poredkoma, kakor v mestu I. na Kr., kjer sem pred služboval; temu so vzrok razne nevgodne okoliščine, kterih pa nočem naštevati. Šolsko obiskovanje otrok v naši šoli bilo je do sedaj dovelj redno; bojimo se pa, da se nam bodo po vuzmi šole izpraznile, ker bodo starši otroke zavoljo paše doma priderževali, in mi učitelji vkljub novim šolskim postavam in z vsemi krajnimi in okrajnimi šolskimi svetovalci ne bodemo vedeli sredstva, s kterim bi si pomagali. Eavno na tej strani so učitelji in novi šolski uradi v prav veliki zadregi. Ako bi, postavim, pri nas tirjali, da bi vseh 600 za Solo vgodnih otrok moralo v šolo hoditi, nimamo v šolskih izbah za vse dovelj prostora, kajti bilo bi jih v tem primerljeji v vsakem razredu poprek po 150. Da bi pa v tem slučaji kaznovali starše, ki zarad daljave, revščine ali nemarnosti otrok v šolo ne pošiljajo, bilo bi to nepravično, pa tudi neusmiljeno in neizpeljivo. Iz ravno teh vzrokov se ne more kaznovati tistih otrok, ki so se sicer v šolo vpisali, pa jo neredno obiskujejo; kajti če tisti ni kaznovan, ki nikdar v šolo ne pride, se dosledno ne more kazen naložiti tudi ne takemu, ki samo nekaj dni brez pravega vzroka doma ostane. Za predsednika krajnega šolskega sveta ima tu domoljubnega, v šolskih zadevah zvedenega in delalnega moža. Samo to bi si učitelji želeli, da bi za materijalno podporo šoli, za pripravo raznih potrebnih sredstev raji privolil potrebni denar, da bi šola tudi v tej zadevi mogla napredovati. Po njegovem prizadevanji je šola dobila lep in prostoren šolski vert in telovadišče; toda zdaj nam primanjkuje raznih semen i orodja, da bi ga mogli lepo obdelati jn oskerbeti. Naši šoli so tukajšnji meščani in uradniki pri priliki nabiranja darov za loterijo, ki se ima napraviti na korist šolarske in čitalniške knjižnice, darovali več denarja, s kterimi smo otrokom preskerboli že nekaj knjig in 3 iztise »Verteca«, ki ga mladina prav z veseljem čita. Jako jim je všeč otroška glediščina igra »Jvaznovana radovednost« v poslednjiin »Vertecu«, kteri naj bi nam še kaj tacega donašal. V 4. razredu predstavili smo bili to igrico še predno so otroci »Vertec« v roke dobili, da so iineli nepričakovano, tedaj tudi veče veselje. Vidimo, da bode naši ukaželjni mladini kmali manjkalo duSne lirane — menim primernih knjig — in da ne bodemo mogli vstrezati njeni vedoželjnosti, ako ji ne bodemo spisali raznih berilnih knjig, kakoršnih že imajo tudi drugi slovanski narodi. Jako potrebno bi bilo, da bi se poslovenili vsi Schmidtovi in Hoffmanovi spisi za mladost. L. Iz kočevskega Okraja. Na poziv c. k. okr. šol. sveta kočevskega se nas je bilo 7. t. m. zbralo 19 učiteljev k konferenciji, da smo se posvetovali, kje in kako bi se napravila za naš -okraj okr. učiteljska knjižnica. Dolgo časa že nismo imeli učiteljskega zbora, za to smo bili vsi, ki smo se zbora vdeleževali, v nadi, vendar cnkrat se sniditi s preljubimi prijatli in sobrati učitelji; pa zmotili smo se. Nemile okoliščine, ali bolje rečeno »prazen žep« je branil 8 tovaršem priti v Kočevje. Med potjo sem prenočil pri prijatlu, ktori bi bil rad šel k zboru, pa zagotovil me je, da mu ni mogoče, ker še toliko ne premore, da bi si kupil »biksa«. Takih in enakih reči so nazoči gg. učitelji od svojik ostalih sosedov mnogo vedeli povedati. Zborovali smo, ker g. okr. Sol. nadzornika ni bilo doma, pod predsedništvom g. učitelja L. Dovžana. Kje da naj bo knjižnica za naš okraj, smo bili kmali edini. Sklenilo se je, da naj bo v Kočevji, pa knjige naj bi se po določenem redn pošiljale poStnine prosto, če ne, zopet ne bi imeli vsi učitelji koristi od knjižnice, ker pošiljanje knjig skorej stane toliko, da dosežejo stroški njihovo vrednost. Ker ministerski dopis praša, koliko da naj bi kranjski učitelji plačevali odstotkov za knjižnico, se je sklenilo tako le: Ker ni upati, da bi se naše plače kmali tako vredile ko po soseduih deželah, za to tudi kranjski učitelji ne bi mogli v ta namen odrajtovati '/2 % ko drugod, naj tedej za nas zadostuje XU%- Po volitvi knjižničnega odbora, v kterega so bili voljeni gg. Ig. Bohm, Lov. Dovžan, Jože Eaktelj in Jože Bozija, so se pričeli pogovori, kaj je storiti, da bi se učitelji ložeje vdeleževali okraj. zborov. Naše plače so take, da nam solda ne ostaja za nenavadne stroške, sej še navadnih in naj potrebniših ne zmoremo, ker se v tej zadevi nič ne stori, in tudi upati ni, da bi kmali doživeli boljših časov, naj bi se saj taki stroški, ktere imajo učitelji zavoljo občine koristi, povernili. Naši sosedje na Hervaškem dobijo, ko grejo k zborom potnino, in nobenemu ni treba ostajati doma, le nam se ne da nič; tako pa se zapirajo nam vrata do izobraženja in s tem tudi narodu. Neki učitelj je tožil, da si je bil komaj pvihranil toliko soldov, da bi se naročil na »Tovarša«, sedej so pa šli za potnino; drugi pravi, da bi mu nikakor ne bilo moč priti k zboru, ko bi k sreči ne bil nekdo umerl, da jo tako vendar nekaj grošev za današnjo južno zaslužil, kaj bo pa za voznika, ker 11 ur peš hoditi ni moč sim in tje. Znabiti, ko bi se vsi učitelji oglasili in prosili na pravem mestu, bi saj toliko dosegli, da bi dobili povernjene stroške k okraj. učitelj. zborom. Terkajmo in prosimo; če bodemo tiho, nam nihče ne bo nič ponudil. Po končanem zboru smo si potolažili želodec, kakor je ravno kdo mogel, potem smo se pa zopet zbrali na določenem mestu k slovesu. Med prijaznimi pogovori prinese nekdo, kakor nalašč več pisem, iz Koroškega in Štajerskega. Učitelji, ki so šli od nas na Koroško, so svojim Kranjskim tovaršem sporočali, kako se jim godi v novi domovini, pa tudi naznanjali, kam bo ta ali uni prosivec službo dobil. Dosedaj sta iz kočevskega okraja v »Tov.« bila naznanjena dva učitelja, ki gresta na Koroško, po veliki noči gresta zopet dva; toliko srao čuli iz imenovanih pisem, in kakor sem čul, bo iz našega okraja v kratkem, če sreča poteče, preselilo se še pet drugih, torej skupaj devet. Ce bo tako dalje šlo, Kranjska res v kratkem ne bo imela druzega, ko p r a z n e S o 1 e. Mnogo M jih še zapustilo domovino, pa jim sedaj Se branijo različne okoljnosti. Bog zna, ali bodo vender kdej oni, ki imajo osodo naSo in narodovo v rokah, spreglcdali, da je treba nagle pomoči ? Le pustite učitelje tcrpeti pomanjkanje, sad boste kmali imeli. Kdor ne podpira šolstva, ni prijatelj naroda, akoravno nam svoje domoljubje še tako z besedami kaže. Taboraki. Iz Dolenskega. V Kerškem je iuiel 21. marca okr. šolski svet svojo sejo. Sklepalo se je, kako bi se napravila učiteljska knjižnica. Sklenilo se je, da se 11. t. m. sldičejo vsi ueitelji tega okraja v Kerško, kjer se bojo posvetovali in določili: 1) kje bo imela nova učiteljska knjižnica svoj sedež; 2) iz kterih virov se bo vzderževala, in 3) so bo volil odbor, ki bo prevzel nalogo, da bo vodil in oskerboval to novo napravo. Da se bo ta knjižnica ložjo vtemeljila, je v ta namen ljubljanska hranilnica že darovala 9 gold., ki se bojo odboru koj izročili, za njegovo daljno početje. K tej knjižnici se bojo tudi pridjale vse tiste knjige, ki jih je nekdanja učiteljska knjižnica pri dckaniji v Leskovcu že imela. Verli tega pa tudi vse gg. učitelje in druge šolske prijatelje lepo prosimo, da bi kaj izverstnega pedagog-ičnega blaga in drugih podučnih knjig in spisov tej knjižnici darovati blagovolili, da si tako ta lepa naprava skoiaj opomore. Zastran knjižnice, ki naj bi jo vsaka šola imela za poduk mladine in na korist srenje, se je nasvetovalo, naj bi se vsaka šola zapisala v društvo sv. Mohorja, in sicer zarad koristnih knjig, ki jih to društvo izdaja. Eavno tako naj si vsaka šola naroči »Verteca«, in ti stroški naj se zanaprej zapišejo v šolski proračun. Ža vse druge l