Šolsko obzorje. Iz Ljutomera. V četertek po vuzmi, 4. aprila bode imelo naše novo okr. učit. društvo svoj pervi in vstanovni občni zbor, h kteremu vljudno vabimo vse društvenike, pa tudi druge tovarše iz ljutomerskega, gorenjeradgonskega in ormužkega okraja. Zlasti pa pričakujemo, da nas s svojim prihodom počaste vsaj vsi učitelji ljutom. okraja. Na dnevnem redu so razni govori o šclskih naukih, nasveti o delovanji in ocverstenji novega društva in volitev odbora. Pri tej priliki naj povem še kaj o tukajšnjem šolskem življenji. Učiteljska posvetovanja imamo tukaj bolj poredkoma, kakor v mestu I. na Kr., kjer sem pred služboval; temu so vzrok razne nevgodne okoliščine, kterih pa nočem naštevati. Šolsko obiskovanje otrok v naši šoli bilo je do sedaj dovelj redno; bojimo se pa, da se nam bodo po vuzmi šole izpraznile, ker bodo starši otroke zavoljo paše doma priderževali, in mi učitelji vkljub novim šolskim postavam in z vsemi krajnimi in okrajnimi šolskimi svetovalci ne bodemo vedeli sredstva, s kterim bi si pomagali. Eavno na tej strani so učitelji in novi šolski uradi v prav veliki zadregi. Ako bi, postavim, pri nas tirjali, da bi vseh 600 za Solo vgodnih otrok moralo v šolo hoditi, nimamo v šolskih izbah za vse dovelj prostora, kajti bilo bi jih v tem primerljeji v vsakem razredu poprek po 150. Da bi pa v tem slučaji kaznovali starše, ki zarad daljave, revščine ali nemarnosti otrok v šolo ne pošiljajo, bilo bi to nepravično, pa tudi neusmiljeno in neizpeljivo. Iz ravno teh vzrokov se ne more kaznovati tistih otrok, ki so se sicer v šolo vpisali, pa jo neredno obiskujejo; kajti če tisti ni kaznovan, ki nikdar v šolo ne pride, se dosledno ne more kazen naložiti tudi ne takemu, ki samo nekaj dni brez pravega vzroka doma ostane. Za predsednika krajnega šolskega sveta ima tu domoljubnega, v šolskih zadevah zvedenega in delalnega moža. Samo to bi si učitelji želeli, da bi za materijalno podporo šoli, za pripravo raznih potrebnih sredstev raji privolil potrebni denar, da bi šola tudi v tej zadevi mogla napredovati. Po njegovem prizadevanji je šola dobila lep in prostoren šolski vert in telovadišče; toda zdaj nam primanjkuje raznih semen i orodja, da bi ga mogli lepo obdelati jn oskerbeti. Naši šoli so tukajšnji meščani in uradniki pri priliki nabiranja darov za loterijo, ki se ima napraviti na korist šolarske in čitalniške knjižnice, darovali več denarja, s kterimi smo otrokom preskerboli že nekaj knjig in 3 iztise »Verteca«, ki ga mladina prav z veseljem čita. Jako jim je všeč otroška glediščina igra »Jvaznovana radovednost« v poslednjiin »Vertecu«, kteri naj bi nam še kaj tacega donašal. V 4. razredu predstavili smo bili to igrico še predno so otroci »Vertec« v roke dobili, da so iineli nepričakovano, tedaj tudi veče veselje. Vidimo, da bode naši ukaželjni mladini kmali manjkalo duSne lirane — menim primernih knjig — in da ne bodemo mogli vstrezati njeni vedoželjnosti, ako ji ne bodemo spisali raznih berilnih knjig, kakoršnih že imajo tudi drugi slovanski narodi. Jako potrebno bi bilo, da bi se poslovenili vsi Schmidtovi in Hoffmanovi spisi za mladost. L. Iz kočevskega Okraja. Na poziv c. k. okr. šol. sveta kočevskega se nas je bilo 7. t. m. zbralo 19 učiteljev k konferenciji, da smo se posvetovali, kje in kako bi se napravila za naš -okraj okr. učiteljska knjižnica. Dolgo časa že nismo imeli učiteljskega zbora, za to smo bili vsi, ki smo se zbora vdeleževali, v nadi, vendar cnkrat se sniditi s preljubimi prijatli in sobrati učitelji; pa zmotili smo se. Nemile okoliščine, ali bolje rečeno »prazen žep« je branil 8 tovaršem priti v Kočevje. Med potjo sem prenočil pri prijatlu, ktori bi bil rad šel k zboru, pa zagotovil me je, da mu ni mogoče, ker še toliko ne premore, da bi si kupil »biksa«. Takih in enakih reči so nazoči gg. učitelji od svojik ostalih sosedov mnogo vedeli povedati. Zborovali smo, ker g. okr. Sol. nadzornika ni bilo doma, pod predsedništvom g. učitelja L. Dovžana. Kje da naj bo knjižnica za naš okraj, smo bili kmali edini. Sklenilo se je, da naj bo v Kočevji, pa knjige naj bi se po določenem redn pošiljale poStnine prosto, če ne, zopet ne bi imeli vsi učitelji koristi od knjižnice, ker pošiljanje knjig skorej stane toliko, da dosežejo stroški njihovo vrednost. Ker ministerski dopis praša, koliko da naj bi kranjski učitelji plačevali odstotkov za knjižnico, se je sklenilo tako le: Ker ni upati, da bi se naše plače kmali tako vredile ko po soseduih deželah, za to tudi kranjski učitelji ne bi mogli v ta namen odrajtovati '/2 % ko drugod, naj tedej za nas zadostuje XU%- Po volitvi knjižničnega odbora, v kterega so bili voljeni gg. Ig. Bohm, Lov. Dovžan, Jože Eaktelj in Jože Bozija, so se pričeli pogovori, kaj je storiti, da bi se učitelji ložeje vdeleževali okraj. zborov. Naše plače so take, da nam solda ne ostaja za nenavadne stroške, sej še navadnih in naj potrebniših ne zmoremo, ker se v tej zadevi nič ne stori, in tudi upati ni, da bi kmali doživeli boljših časov, naj bi se saj taki stroški, ktere imajo učitelji zavoljo občine koristi, povernili. Naši sosedje na Hervaškem dobijo, ko grejo k zborom potnino, in nobenemu ni treba ostajati doma, le nam se ne da nič; tako pa se zapirajo nam vrata do izobraženja in s tem tudi narodu. Neki učitelj je tožil, da si je bil komaj pvihranil toliko soldov, da bi se naročil na »Tovarša«, sedej so pa šli za potnino; drugi pravi, da bi mu nikakor ne bilo moč priti k zboru, ko bi k sreči ne bil nekdo umerl, da jo tako vendar nekaj grošev za današnjo južno zaslužil, kaj bo pa za voznika, ker 11 ur peš hoditi ni moč sim in tje. Znabiti, ko bi se vsi učitelji oglasili in prosili na pravem mestu, bi saj toliko dosegli, da bi dobili povernjene stroške k okraj. učitelj. zborom. Terkajmo in prosimo; če bodemo tiho, nam nihče ne bo nič ponudil. Po končanem zboru smo si potolažili želodec, kakor je ravno kdo mogel, potem smo se pa zopet zbrali na določenem mestu k slovesu. Med prijaznimi pogovori prinese nekdo, kakor nalašč več pisem, iz Koroškega in Štajerskega. Učitelji, ki so šli od nas na Koroško, so svojim Kranjskim tovaršem sporočali, kako se jim godi v novi domovini, pa tudi naznanjali, kam bo ta ali uni prosivec službo dobil. Dosedaj sta iz kočevskega okraja v »Tov.« bila naznanjena dva učitelja, ki gresta na Koroško, po veliki noči gresta zopet dva; toliko srao čuli iz imenovanih pisem, in kakor sem čul, bo iz našega okraja v kratkem, če sreča poteče, preselilo se še pet drugih, torej skupaj devet. Ce bo tako dalje šlo, Kranjska res v kratkem ne bo imela druzega, ko p r a z n e S o 1 e. Mnogo M jih še zapustilo domovino, pa jim sedaj Se branijo različne okoljnosti. Bog zna, ali bodo vender kdej oni, ki imajo osodo naSo in narodovo v rokah, spreglcdali, da je treba nagle pomoči ? Le pustite učitelje tcrpeti pomanjkanje, sad boste kmali imeli. Kdor ne podpira šolstva, ni prijatelj naroda, akoravno nam svoje domoljubje še tako z besedami kaže. Taboraki. Iz Dolenskega. V Kerškem je iuiel 21. marca okr. šolski svet svojo sejo. Sklepalo se je, kako bi se napravila učiteljska knjižnica. Sklenilo se je, da se 11. t. m. sldičejo vsi ueitelji tega okraja v Kerško, kjer se bojo posvetovali in določili: 1) kje bo imela nova učiteljska knjižnica svoj sedež; 2) iz kterih virov se bo vzderževala, in 3) so bo volil odbor, ki bo prevzel nalogo, da bo vodil in oskerboval to novo napravo. Da se bo ta knjižnica ložjo vtemeljila, je v ta namen ljubljanska hranilnica že darovala 9 gold., ki se bojo odboru koj izročili, za njegovo daljno početje. K tej knjižnici se bojo tudi pridjale vse tiste knjige, ki jih je nekdanja učiteljska knjižnica pri dckaniji v Leskovcu že imela. Verli tega pa tudi vse gg. učitelje in druge šolske prijatelje lepo prosimo, da bi kaj izverstnega pedagog-ičnega blaga in drugih podučnih knjig in spisov tej knjižnici darovati blagovolili, da si tako ta lepa naprava skoiaj opomore. Zastran knjižnice, ki naj bi jo vsaka šola imela za poduk mladine in na korist srenje, se je nasvetovalo, naj bi se vsaka šola zapisala v društvo sv. Mohorja, in sicer zarad koristnih knjig, ki jih to društvo izdaja. Eavno tako naj si vsaka šola naroči »Verteca«, in ti stroški naj se zanaprej zapišejo v šolski proračun. Ža vse druge l<njige, ki bi mladini in srenjčanom koristile, sta pa šolski patron in pa dotično županstvo dolžna poskerbeti. Tedaj, pridite vsi učitelji iz kerškega okraja na omenjeni dan v Kerško, da se bo to delo na blagor vaš in vam izročene mladine srečno dognalo. Ft. Kaliger. Iz Zgornjih RateČ. (»V. družbi je moč in napredek.) Ta blaga misel navdušila je bila učitelje radoljškega okraja, da so pri učiteljskem shodu leta 1870. sklenili osnovati okrajno učiteljsko društvo s sedožem v Kadoljici. 30. avg. preteč. 1. povedal nam je naš gospod okrajni Solski nadzornik pri učiteljskem posvetovanji veselo novico, da so pred letom v vižje poterjenje odposlana pravila okrajnoga učiteljskega društva poterjena. Ker pa pri posvetovanji nismo vsi učitelji bili nazoči, odložiti smo morali prevažno reč, pa žalostno dovolj, da je še sedaj odložena. Da bi se pa nase društvo vender že vstanovilo, sešli naj bi se kak četertek saj bližnji učitelji radoljškega okroga, se o reči natančneje pogovorili, odločili dan, kdaj naj bi se volil saj začasni odbor, ako prej ne, saj o binkoštih, ter to oddaljnim učiteljem naznaniti blagovolili; kajti, ako bodemo čakali priliodnjoga učiteljskega posvetovanja, ktero bode naj gotovejše o velilrih počitnicah, bode se nam taka godila kot pretečeno leto. Učitelji vojaki bodo zopet pri vojaških vajah, ta in uni bo pa zopet drugače zadoržan, da se ne bode mogcl vdeležiti posvetovanja. Ne puščajmo vnemarno tedaj drazega časa, temveč združimo naše slabe materijalne in duševne moči, lotimo se pogumno dela, in gotovi smo dobrega vspolia. Navdaja naj nas nada, de naš trud ne bode zastonj, ampak v lastui prid, v prid učeče se mladine, naroda in mile nam domovine! Kaj več o tem naj še kdo drugi pove. Grebenec. \z Kočevja. Odpotovaje iz pfemile slovenske dežele k sosedom na Korosko zakličem vsem prijateljem in znancetn: »ZBogom!« j gantner učitclj. Iz Ljubljatie. Ministerstvo za bogočastje in uk je vzajemno s kupčijskim ministerstvom določilo, da se bode pri vstanovi postave za prosto poštnino oziralo tudi na prosto poštnino pri pošiljanji knjig iz učiteljskih knjižnic. — Postava o plači učiteljev v vadnicah pri c. k. izobraževališčih za učitelje je na naj višjem mestu poterjena. Tudi odškodnina za posebno podučevanje se bode dala učiteljem, ki več posebej ne podučujejo; zraven tega dobodo še enako ces. uradnikom podporo zavoljo dragine. Vidi se, da deržava učitelje v svojih šolali plačuje v zgled vsem srenjam. — Velika razstava na Dunaji, v ktero pridejo izdelki in pridelki vsega sveta, in ktera se bode 1. maja 1. 1873. začela, konec okt. 1873. 1. pa končala, bode obsegala vse oddelke človeškega uma in dlana, tedaj tudi vse, kar zadeva odgojo, uk in omikovanje. Tudi ljudski učitelji so tedaj povabljeni, da bi se vdeleževali te velikanske razstave. VeC o tem bodemo pozneje govorili; za sedaj naznanjamo le to, da zadnji čas za oglas tega, kar kdo misli v razstavo poslati, je odločen do 1. julija letošnjega leta. — Deržavni zbor je z bogatimi rokami obdaroval ces. uradnike in duhovnike. Privošimo jim lepo pomoč, a ljudski uCitelji smo tu zopet ostali pri »vratili poterpljenja« — Quem dii odere . . . — Pri poslednjem učit. večeru 20. preteč. m. se je zraven mičnega petja tudi govorilo: »o mikroskopu« (g. Vizjak); »Verli mož« (dekl. gospodič. Gerkmanova); »Ljubljana nekdaj« (g. P . . .); »Kratkočasno govorilo« (gosp. Gerkman). Prihodnji učiteljski večer bode 10. t. m. — Geometrija ali merstvo za Ijudske šole z mnogimi v les vrezanimi slikami, spisal Jan. Lapajne, se tiska v Milicevi tiskarnici, in pride kmali na svetlo. — Tudi druga knjižica »Niže merstvo« (viša geometrija), ki je posebno namenjena za poduk dijakom dež. gozdarske šole v Šneperku, je prišla na stroške dež. zaklada v osmerki (4 in pol pole debela) v 400 iztisih na svetlo. Prestavil jo je iz hervaškega v slovenski jezik prof. Tušek. Prodaja se po 30 kr. v pisarnici dež. odbora. — »Dve veliki slovenski maši« na besede »Oče večni v visokosti« in »V ponižnosti klečimo« je na svetlo dal Ant. Forster, vodja cerkv. petja in godbe v stolni cerkvi. Obe ste zloženi za 4 glase in orgle in imate v sebi pravega cerkvenega duha, kakoršnega g. skladatelj temeljito razuuie in vsem svojim skladbam vdihuje. Dobivate se obe maši v enem zvezku za 50 kr. pri sldadatelju v seminižču ali pri Giontinetu in Kleru v Ljubljani. Razpis služeb. V Slovenskem Gradcu na Spod. Štajerskem je izpraznjena nadučiteljeva služba s 600 gold. letnega plačila, s 100 gold. opravilne doklade in s stanovanjem ali s 150 gold. povračilom. Prošnje naj se oddajajo pri krajnem šolskem svetu v Slovenskem Gradcu do konec t. m. V Vremu na Notranjskem (na Kranjskem) je izpraznjena učiteljeva služba. Prošnje za njo oddajajo se pri okrajnein šolskem svetu v Postojni do 10. t. m.