m Načeta jablana. ospodar Slarko je usadil na vrtu blizu liišuib okon mlado, jednototno jablano. Rastla je kakor iz vode, in ko so je na vrtn vzbudila četrta vzpomlad, bila je vsa v evetji. Oj kako krasui ruileci in beli cvetovi! Smijalo se je srce v gospodarjevib. prsib, kadar koli je pogledal to prelepo vzpomladansko r.vetjo. In kaj šo lo ta prijetna vonjavs. Soba je je bila polna, kadar so iuati zjntnij odprli okna ua vrtno stran. »Jejrnina! innogo jabolk, raaogo jabolk bomo imeli," klicala sta Slavkova otroka, Milan in Zmagoslava. ,Obilo jih bode, ako nam jih le Gospod Bog da učskati in če ovožje ne odpade," reko o5e. »Menda iife, o6e," pravi Milan. aBilo bi ga paS škoda," pristavi Zmaguslava. In Gospod Bog je dal, da ovoSje ni odpadlo. Rastlo je! Kolikor evctov, toliko jabolk! Kadar ac jo bližal konec meseca malega srpana, dobila so jabolka rudcča lica. Kakor rudeMčni otroci zrla so iz drevesue krožnje ter se nssmehi-v»Ia otrokom. Veselje jih je bilo glcdati. Ni torej čiiilo, da sta jili Milan in Zmagoslaia rada gledala! Saj tako zgodjijih in krasnih jabolk nista videla U uikoli. Ko sto nekoE pod drevesom stojoč to prelepo sadje opazoTala, pridružijo se jiraa o6e in rek6: nNu, kako se vama dopadcjo ta jabolka?" ,Oj krasna, krasna so! A kdaj jih bodemo sracli jesti?" vpraša Milau. nOtroei, akoraj, skoraj; morda rie za žlirinajst dai, ker to so nlovren6i<'e". Reče se jim zato tako, ker navadno o sv. Loirencu dozore, a sv. Lovrenec je desetega avgusta ali velikega srpana," razlagali so jiraa oče. ,Oj ko bi vže skoraj prišel sv. Lovrenee, kako se ga vender veselim!" smijala se je brdka Zmagosla?a. ,Potein si bodeva vže smela po katero jabolko utrgati, kaj ne oče?" namuznp se Milan. »Utrga! vama jih bodcm 8am," odgovore of.e, ,kajti ta jablana rodi Iftos prvič, a prvega ovofja ne sme nihče diug od mladega drevesea odtrgati iu snesti, kakor le gospodar sam. Ako bi ga kdo drug utrgal in okusil, ue rodilo bi drevesee potem dolgo iSasa več. Tako pravijo naSi gospodarji vže od pradavoa; zapomnita si to, in jabolk so mi uiti pritakniti ne smeta! ,Jaz so jih vže ne bodora," uklikne Zmagoslava. ,Jaz tudi no," dostavi Milan. BVerujem vama, verujem," reko oče. ,In kadar jabolka dozor6, dobita jih vaak najpred po jedno. Bodo vama dobro dišala, kaj ne?" nDa, Teselim se jih vže," radaje se Milan. BIu jaz Se bolje," pritrdi Zmagoslara. Oče so na to odšli na polje za »vojira delom, a komaj so bili otrokoina izpred oJi, priskače na yrt sosedov Pavlek, aicer ljub deček a volik razposajcnoc. ,Kakšna «o neki ta jabolka? Zdi se mi, da so vže zrela!" vpraša y jednej sapi Milana in Zmagoslavo. 131^ ^LovrenSiee so; za štirinajst dni bodo zrela," reče mii Milan. BIa oče Dama dado takrat vsakeiuu po jeduo/ prislavi veselo Zmagoslava. nA kdo bi tako dolgo čakal," huduje se Pavlek, Jahko jih takoj poku-simo, saj jih imate, da sarai ne veste koliko!" BAli poinisli, da so si jih oče dobro prešteli," nasprotuJG mu MiJan. nRekIi so, da jib nesine nihče drug odtrgati, kakor gospodar sara, ker to dreveseo rodi letos prvifc, a prvega ovofcja se ne sme nibfce drng dotaknoti, sicer bi drevesce muogo Jct ue olirodilo več," razlaga Zmagoslava. ,Ali vender jih lahko takoj pokusimo," reče ?avlek, iu predno bi se bili kaj tacemu nadejali, dviguol se je na okno ter udaril po prvem, naj-bližjem jabolku. ,1'avlek! Pavlek!" upila sta otroka. »Kisla so še," reče jima Puvlelc odhajajoč \z vrla. Otroka sta jokaje zbežala za očotom na polje. nO6e! o6b!" kliče Milan ™ \% dalei, .sosedov Pavlek uam je načel jablano, o ne hudujte se!" nIn zdaj nc bodo več mnogo lct obrodilo drevosce, kaj ne oče?" toži žalostna Zrangoslava. Oče se stolažijo, videč, da sta otroka žalostna. nKako seje to zgodilo? GoTorila?" In otroka sta pripovedovala vse, nevedoč, da ju Paviekov o6e poslužojo. Bili so ravuo Da svojejn vrtu za plotom blizu poija. BMalopridnciž!" rekli so sami v sebi, ,koliko skrbi in ialosti mi dela." V tem pride Pavlek, dela se, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo. nPojdi sein !" reko mu oče. Za roko ga drže6, peljejo ga k plotu. nPo-alušaj, kdko tam Slavkora utroka toiiU, kaj se jima je zgodilo." Pavlok posluša. Otroka še vedno jokaje pripovedujeta. Pavleka oblije rudecica kakor bi gorelo iz njega. ,Kaj neki se jinia je žalega pripetilo, ali ne veS?" vpraSajo ga oče po kratkera molku ter s strogim o6esom preiskujejo njegovo vest. Pavlek molie pOTOsi oei. ,Ker mi tega nečeš poTedati sara, povem ti torej jai. Ali ne sliSiš, malopridnež, da si ti utrgal jabolko z drevesca na Slavkovem vrtu, ks-tero ima letos prvo ovoije! Ali ne veš, da se prvega ovofja ne sme nibCe drng dotaknoti, kakor le gospodarjeva roka! In če bi tudi ne bilo prvo ovočje, kdo ti je dal pravico, klatiti jabolka z tujega drevesa ter tako tuje drevo kaziti ?" Pavlek pade na koleni ter prosi odpuščenja. nNe tako, poniglavec! Naj-pred pojdeš tji na polje k Slavkoviin, da ti odpuste. Pojdi takoj!" Pavlek je dobro vedcl, da pri očetu ne pomaga noben izgovor. Splazil sc je pieko plota ter jokaje bližal Slavkovim. .Prosim vaa, odpustite mi," prosil je, Bnikoli več ne storim kaj tacega," Zmagoslava je pogledala MUaDa, in pollej oba očeta. Iz njenega o6esa se je utrnol dragocen biser — STetla solzica, a Milana je oblila rudečica. ^Odpustite mu, oče!" prosila je Zmagoslava, ,morda pa render dobri Hog dopusti, da Daše drevesce zopet obrodi." nDa, oče, odpustite mu," prosi Milan, nsaj se bode poboljšal." Očeta Slavka so navdajali sladki občutki. 0 srečni oče! Da-si je bilo njegoTO sre« ažaljeno laradi užaljemh otrok, toliko bolje ae je idaj rairado- 138 ?alo, viclef; njiju dobro srce, ko sta prosila za skesanega Pavleka. Srečen o5e, kateremu otroci tako sladko izmeno čutov t srci delajo, in srečni otroci, kateri imsjo tako plemenito in ciobro srce! Takšne otroke ima Bog rad, in to so oui otroci, o katerih je Jezus dejal: nPustite malo k meui priti, ker njih je nebeško kraljestvo." Očetu Slavku so 8e udrle debele solze po licu. nRad ti odpustim," rekli so Pavleku, nker sem prepričan, da imaš dobro srce in sta tndi moja otroka dobra. Idi z Bogom, ne bodi stakljiv ter ne sezaj nikoli vei! po tujem blagu!" Pavlek poljubi ofietu Slavku roko ter hoCe oditi. nA mene ne&eš po-tjnbiti?" re&e mu Zmagoslava. rIn raeno?" oglasi se Milan. Poljubivši Zmagoslavo in Milana, bridko se jamc jokati Pavlok. 0 da bi pat načeta jablana mogla videti tc miie obrazke nedolžnih otrok, takdj bi morala pozabiti storjeno jej kvaro. Saj dobro in skesaao srcc takoj popravi vse, kar je komu žalega storilo. In ko se Pavlek zopet jokaje splazi preko plota, poljubijo ga očc, rekoč: nL)a mi kaj taeega nikoli več ne 3toriž!a nNikoli več, oče dragi!"--------— In za leto dnij, ko jo vzpomlad zopet pozdra?ila naše kraje, imela je jablana cvetja, kakor da bi ga kdo nasul po njej. Iu ko se je bližal sv. Lov-renec, bilo je na njej toliko rudecih jabolk, da se jc kar sihila pod obilo težo. Dobri Bog je torej Zmagoslavo vender le uslišal, da je jablana zopet obrodila ... Saj so jo svetle solzice dobrih otrok porosile in jej izprosile C»etja iz nebes. - (h ,cV«iih* prikiU Radoslav Knaflič.)