EU dokončno potrdila novo ureditev finančnega nadzora Alitalia z oktobrom ponovno vzpostavlja letalsko zvezo z Milanom Linate /4 Primorski Poplavni val ne pozna meja Danjel Radetič Vipava je od marca lanskega leta trikrat poplavila polja in njive med Rupo, Gabrjami in Sovodnjami, med zadnjim vikendom pa je voda zalila tudi nekaj hiš in kleti. Domačini se zato upravičeno sprašujejo, kaj se dogaja z reko, ki se v poletnih mesecih komajda pretaka iz tolmuna v tolmun, ob večjem deževju pa tako močno naraste. Prebivalci vasi v sovo-denjski občini so prepričani, da pretok zaustavljajo temelji treh mostov med Rubijami in Sovodnjami, zaraščeni bregovi pa še dodatno otež-kočajo pretakanje vode. Tem vzrokom za poplave je treba nedvomno dodati še vsa nepotrebna regulacijska dela, ki so jih v zadnjih desetletjih opravili ob Vipavi na obeh straneh državne meje. Bregove so marsikje utrdili s kamenjem, da bi preprečili izpodjedanje zemlje, s tem pa so tudi pospešili pretok reke. Voda zaradi tega ponekod hitreje odteka, nato pa ob vsakem ozkem grlu poplavi vse okoliške površine. Tako se je v soboto zgodilo v Rupi, Gabrjah, Mirnu in v številnih drugih vaseh ob Vipavi, kjer je reka naletela na mostove, nasipe in druge ovire, ki jih je zgradil človek. Za reševanje težav Vipave je zato nujno sodelovanje vseh občin, ki se od izvira vrstijo ob njenem toku, pri načrtovanju katerihkoli posegov pa je treba upoštevati tudi vse spremembe, ki jih je v zadnjih časih doživela Vipavska dolina. V porečje Vipave je grobo posegla gradnja avtoceste, viaduktov in predorov pri Re-brnicah, ob reki so nastale nove industrijske in obrtne cone, ponekod so zrasla nova naselja. Vipavi so skrčili življenjski prostor, ki ji ga je treba vrniti. Vsi nadaljnji regulacijski posegi na reki morajo zato ciljati na upočasnitev pretoka, ne pa na pospeševanje njegove hitrosti, za kar so si prizadevali pred leti. Voda se mora tudi ob večjih nalivih čim počasneje iztekati v reko; zato je treba pretok nujno upočasniti tudi na vseh pritokih, ki jih ne gre spreminjati v kanale s kamnitim oklepom, pač pa jim je treba pustiti čim bolj naraven videz, saj bodo le tako uspešno zadrževali vodo. Občinske uprave bi morale seveda nadzorovati vse gradbene posege, ki jih zasebniki opravljajo ob reki, pri čemer je treba upoštevati, da so poplavne loke sestavni del vsakega porečja. Reke so od vedno poplavljale sosednja območja, zato ni čudno, da so cerkve v Rupi, na Peči in v Gabrjah zgradili na vzpetinah, saj tako jim Vipava tudi ob največjih poplavah ni mogla do živega. Po takratnih načrtovalcih bi se morali zgledovati tudi današnji, ki se marsikje s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti preveč približujejo rekam in njihovim poplavnim območjem. dnevnik ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA 2010 Št. 225 (19.932) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po včerajšnjem glasovanju v poslanski zbornici Nova zaostritev med Finijem in Berlusconijevo stranko Poslanci»rešili« nekdanjega vladnega podtajnika Cosentina trst - Obisk pri vinogradnikih od Lajnarjev in Piščancev Trgači nad Rojanom S Silvanom Ferlugo in Andrejem Boletom o svetlih in temnih straneh letošnje letine TRST - Po vinogradih je v teh sončnih dneh pred napovedanim deževnim vikendom vse živo. Škarje so spet zapele, med trtami ponovno odmeva smeh in kramljanje trgačev, ki se najbolj svečanega opravila na kon- cu vinogradniškega leta nadvse veselijo. Trgatev se je namreč začela tudi v bregu nad Rojanom. Traktorji pridno vozijo polne zaboje grozdja v kleti, preše stalno meljejo, bodoča žlahtna tekočina pa se v kadeh dviga. Veseli druščini trgačev sta se včeraj v zgodnjih jutranjih urah zbrali pri Silvanu Ferlugi pri Laj-narjih in Andreju Boletu pri Piščancih. Na 7. strani RIM - Včerajšnje glasovanje v poslanski zbornici, ki je zavrnila uporabo obremenilnih prisluškovanj za bivšega vladnega podtajnika Cosentina, je prinesla nove napetosti med Ljudstvom svobode in predsednikom zbornice Finijem. Odnosi so se zaostrili tudi po objavi nekaterih »dokumentov« o aferi stanovanja v Monte-carlu, ki naj bi bilo last Finijevega svaka. Cosentina je v tajnem glasovanju v parlamentu »rešilo« tudi dvanajst »prostih strelcev«, najbrž iz Finijevega političnega gibanja in tudi iz levosredinske opozicije. Na 6. strani Fini za sistemsko financiranje manjšine Na 3. strani V Bocnu ledinska imena v nemščini Na 6. strani Ad Formandum odprl novo šolsko leto Na 7. strani Repen: začetek obnove vaškega Placa Na 8. strani Konec tedna v Boljuncu Praznik vode Na 8. strani SK: Arsov večer v Trstu Na 9. strani SGGZ opravlja prve korake Na 16. strani doberdob-rupa-sovodnje - Vrtci in šola Poln urnik bo stekel najpozneje v ponedeljek etôus» 040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18 www.British-FVG.net SJiïJll ! y MURsm ,i/CftMBkll>CI: ESOt.C-umirHlH.n-. Authorised centre 2 Četrtek, 23. septembra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Pretoki rek na poplavljenih območjih se le počasi zmanjšujejo V pričakovanju novih padavin se nadaljuje sanacija po poplavah Mednarodni mejni prehod Dragonja od včeraj popoldne ponovno odprt - Našli še tretjo žrtev poplav LJUBLJANA - Medtem ko so se v Sloveniji pretoki rek na poplavljenih območjih le počasi zmanjševali in se je povsod nadaljevala sanacija prizadetih območij, so včeraj ob reki Pivki našli še tretjo žrtev poplav. Za prihajajoči konec tedna so znova napovedane padavine, zato je že stekla tudi priprava zaščitnih ukrepov pred morebitnimi novimi težavami. So pa včeraj popoldne po tridnevnem zaprtju spet odprli mednarodni mejni prehod Dragonja, kjer so za silo sanirali del ceste, ki ga je odnesla voda. Zaradi počasnega odtekanja rek so tako še vedno poplavljena večja območja na Ljubljanskem barju, v spodnjem toku Save in Krke ter polja Notranjskega in Dolenjskega Krasa. Rdeče opozorilo, torej opozorilo najvišje stopnje, je na hidroa-larmu agencija včeraj razglasila za porečji Ljubljanice in Krke, oranžno opozorilo (druga najvišja stopnja) pa za porečji Kraške Ljubljanice in Spodnje Save. Po zadnjih ocenah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije so poplave terjale približno 40 milijonov evrov neposredne škode, pri čemer bo ta številka verjetno še narasla. Na ministrstvu za okolje in prostor glede na ocene nastale škode zaradi poplav ocenjujejo, da bodo pri odpravi posledic izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev državnega proračuna. Do sredstev za obnovo so upravičeni tudi državljani - lastniki objektov, namenjenih bivanju ali izvajanju dejavnosti. Včeraj dopoldne, ko je odtekla voda ob reki Pivki v Postojni, so našli truplo 43-letnega Janeza Pozveka, ki so ga pogrešali od 19. septembra. Pokojni je živel v bivaku, v bližini katerega so tudi našli njegovo truplo. Gre za že tretjo žrtev tokratnih poplav. V torek zvečer pa bi skoraj prišlo do incidenta na Ljubljanskem barju. Prebivalci Črne vasi so se namreč uprli namenom Civilne zaščite, ki je želela s prekopom ceste proti Črni vasi zmanjšati vodostaj na poplavljenem območju. O zbiranju občanov na križišču Ižanske in Črnovaške ceste so bili policisti obveščeni okoli 20.40, a do večjih izgredov ni prišlo, je pa eden izmed udeležencev poškodoval fotoaparat fotoreporterki časnika Finance. V časniku so napad protestnika obsodili, obenem pa pričakujejo "odločno delovanje in učinkovito ukrepanje" organov pregona in pravosodja. Na kraj shoda je prišel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic in miril razgrete strasti. V današnji izjavi za javnost po jutranjem ogledu stanja na terenu je pojasnil, da bi bil prekop ceste zaradi zmanj- šanja vodostaja na poplavljenem območju glede na trenutno stanje nepotreben ali celo nesmiseln. Po napovedih agencije za okolje bodo kraška polja Notranjskega in Dolenjskega Krasa, Ljubljansko barje ter območje ob spodnjem toku Krke poplavljena tudi v prihodnjih dneh. Vremenska napoved meteorologov medtem napoveduje ponovne padavine. Deževati bo pričelo v petek popoldne v zahodni Sloveniji, v soboto pa bo oblačno in deževno po vsej državi. Največjo potencialno nevarnost tako sedaj predstavljajo plazovi. Zemljine so namreč namočene in vsebujejo že precejšnjo količino vlage. Sprožilna vrednost oz. potrebna količina padavin za pojav plazov je zato precej manjša kot navadno, je za STA pojasnil direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac. Da bi poplave lahko s sabo prinesle tudi povečano možnost okužb zaradi poslabšanih higienskih razmer, pa so opozorili z Inštituta za varovanje zdravja. (STA) Mejni prehod Dragonja so včeraj ponovno odprli zagreb - V Slovenskem domu bo na ogled do 28. septembra Odprli dokumentarno razstavo o Slovencih v Bosni in Hercegovini ZAGREB - Dokumentarno razstavo o Slovencih v Bosni in Hercegovini (1530-2010) Od za-brisa do prenove identitete je danes v Slovenskem domu v Zagrebu odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk. Poudaril je, da se o usodi Slovencev v Bosni in Hercegovini ni vedelo veliko do zadnje vojne, ko se je slovenska diplomacija vpletlo v evakuacijo Slovencev in so jih takrat bolje spoznali. Ob odprtju je o razstavi govoril tudi njen avtor Stanislav Koblar, ki je poudaril, da so prva slovenska društva v BiH ustanovili konec 19. stoletja, čeprav prvi stiki Slovencev z BiH segajo v 16. stoletje. Neprekinjena prisotnost Slovencev poteka že več kot 130 let, široko prebujanje narodne zavesti in pojav ducata sa- Vojko Volk kroma moraslih slovenskih organizacij pa beležijo med letoma 1992 in 1997. Dodal je, da Slovencev v Bosni in Hercegovini ni bilo nikoli več kot 7000 ali 8000 oz. največ 0,3 odstotka prebivalstva, sicer pa da so Slovenci nesorazmerno svojemu številu ustvarili velike presežke na vseh področjih življenja v Bosni in Hercegovini. Dokumentarna razstava tudi kronološko predstavlja prisotnost Slovencev v BiH ter njihove dosežke na različnih področjih, od industrije in delavskih društev ter gibanj, do umetnosti in kulture. Razstava bo na ogled v Slovenskem domu v Zagrebu do 28. septembra, potem ko je bila v začetku julija že na ogled tudi v slovenskemu državnem zboru. Premiero je imela lani v Cankarjevem domu, potem pa je obiskala tudi več mest v Bosni in Hercegovini, kot so Sarajevo, Banja Luka in Tuzla. (STA) Preizkus obtožnega predloga v zadevi Patria verjetno končan ta teden LJUBLJANA - Preizkus obtožnega predloga v zadevi Patria še ni zaključen, bo pa najverjetneje v tem tednu, je pojasnila predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk. Gre za obtožni predlog, ki je bil na sodišče vložen zoper pet oseb - domnevno zoper Janeza Janšo, Toneta Krkoviča, Jožeta Zagožna, Walterja Wolfa in Ivana Črnkoviča. Obtožni predlog zoper omenjene je vrhovno državno tožilstvo na ljubljansko okrajno sodišče vložilo 6. avgusta letos. Po poročanju tednika Mladina vrhovno državno tožilstvo Janšo obtožuje "poskusa sprejemanja daril", Zagožna "sprejemanja daril za nezakonito posredovanje", Krkoviča sprejemanja daril, Črnkoviča "dajanja daril za nezakonito posredovanje", Wolfa pa "dajanja pomoči". Vsi razen Wolfa, ki se na vložitev obtožnega predloga še ni odzval, so navedbe iz obtožnice, katere vsebino je objavil omenjeni časnik, odločno zavrnili. Tožilstvo za Prijatelja predlaga štiri leta in 10 mesecev zapora KOPER - Tožilstvo je za priprtega poslanca Srečka Prijatelja, obtoženega kaznivih dejanj izsiljevanja in samovoljnosti ter nedovoljenega prometa in proizvodnje z orožjem ali eksplozivom, sodišču predlagalo enotno zaporno kazen štirih let in desetih mesecev. Na okrožnem sodišču v Kopru se je v sojenju poslancu Srečku Prijatelju danes končal dokazni postopek. Tožilka Barbara Milič Rožman je v zaključni besedi poudarila, da je dokazni postopek postregel z dovolj dokazi, ki so v oporo obtožbenim očitkom. Za nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja je tožilka predlagala dve leti in deset mesecev zaporne kazni, za nadaljevano kaznivo dejanje samovoljnosti štiri mesece, za kaznivo dejanje nedovoljenega prometa in proizvodnje orožja ali eksploziva pa eno leto in deset mesecev zapora. Za Prijateljevo ženo Aleksandro Prijatelj, obtoženo pomoči storilcu kaznivega dejanja, je tožilka predlagala sedem mesecev zapora. Pri predlogu kazni Srečku Prijatelju je tožilstvo upoštevalo, da je izsiljevanje na škodo direktorja družbe Pre-mik.net Marjana Mikuža trajalo več kot eno leto. Kot je v zaključni besedi dejala Milič Rožmanova, se Prijatelj očitno poslužuje groženj, ko ne doseže izplačil, država pa mora takemu človeku dopovedati, da to ni dopusten in primeren način. "Razum je zapustil um in ostal je samo sum," pa je po koncu obravnave dejal Prijatelj. Sojenje se bo nadaljevalo v sredo z zaključnimi besedami obrambe. begunje - Slovesnost pred spomenikom Spomin na nacistično nasilje nad Sinti BEGUNJE - Malo številčna etnična skupnost Sintov v Sloveniji je včeraj praznovala svoj dan. Po dolgoletnih prizadevanjih za priznanje njihovega prispevka k osvoboditvi izpod nacističnega režima so se ob drugi obletnici postavitve spomenika Sintom - žrtvam nacističnega genocida zbrali na slovesnosti v Begunjah. Ob tem so znova opozorili na težave s statusom. Predsednik Združenja Sintov Radovljice Rudolf Seger je pojasnil, da le stežka pripravljajo prireditve ob dnevu Sintov, za katerega so razglasili datum postavitve spomenika. Za razliko od Romov jim država namreč ne namenja nobenih sredstev in le če bi se vpisali pod Rome, bi bili deležni financiranja. Vendar Sinti vztrajajo pri ločnici z Romi, od katerih se kulturno, sociološko in etnološko močno razlikujejo, četudi so se podobno kot oni iz Indije selili na zahod. Vse od naselitve v Kropi v 19. stoletju so se Sinti dobro vključili v socialne norme večinskega prebivalstva. Danes v Sloveniji, večinoma v radovlji- ški občini, živi še okrog 130 Sintov. Pomen Sintov in njihov prispevek k narodnoosvobodilnem boju v drugi svetovni vojni so pred dvema letoma prepoznali nekateri posamezniki. Poleg predsednika Zveze združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Janeza Stanovnika je njihov doprinos prepoznal predsednik Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je postal skupaj z občino in nekaterimi drugimi donator-ji pokrovitelj postavitve spomeniku pri Muzeju talcev v Begunjah na Gorenj-skem.Oba sta se tudi udeležila včerajšnje proslave ob spominu na leta 1941 do 1945 in ob drugi obletnici postavitve spominskega obeležja. Etnična skupnost slovenskih Sin-tov je med vojno štela približno 150 staroselcev in še 300 potujočih Sintov, ki so bili razpeti med Avstrijo in Slovenijo. Okrog 300 Sintov so nacisti pobili, ostale pa so izgnali v koncentracijska taborišča ali v Srbijo, pri čemer se jih je veliko pridružilo partizanskim vrstam. (STA) kubed - Včeraj popoldne Zadnje slovo od borca in našega novinarskega kolega Franca Udoviča KUBED - V sončnem popoldnevu sredi istrske idile je bila včeraj na pokopališču v Kubedu poslovilna slovesnost za našim kolegom Francem Udovičem. Zaro s pepelom pokojnika so k zadnjemu počitku pospremili sorodniki in sovaščani, pa tudi nekdanji kolegi in prijatelji s Tržaškega. Območna zveza borcev je bila prisotna s praporom, prav tako društvo Tigr. Obalno zvezo borcev in društvo Tigr sta predstavljala Dušan Fortič in Lucijan Pelicon, tržaško združenje VZPI-ANPI pa Stanka Hrovatin in Edvin Švab. Ob odprtem grobu je domači kvartet zapel Francu v slovo nekaj narodih in partizanskih pesmi, z občutenimi besedami pa sta se od njega poslovila Lucijan Pelicon in Edvin Švab. Obnovila sta njegove življenjske etape in izbire, ki so od rane mladosti dalje potekale v znamenju boja za svobodo, poštenosti, poklicne doslednosti in nenehenega prizadevanja za boljše življenje ljudi. Tako kot mnogi Primorci njegove generacije je Franc Udovič okusil nacifašistično zatiranje, izgnanstvo in deportacijo, se vključil v osb-vobodilno gibanje in je tudi po os- voboditvi ostal angažiran v naprednem gibanju. Predvsem kot pokončen človek, pronicljiv in poliedričen novinar in umetnostni kritik je pustil za seboj zgled kot posnemanja vredno dediščino. (du) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. septembra 2010 3 pulj - Obveza predsednika italijanske poslanske zbornice »Italija bo poskrbela za sistemsko financiranje italijanske manjšine« Fini se je zahvalil Italijanom, ki so ostali v Istri in na Reki - Sedaj novi odnosi z ezuli PULJ - Italijanski parlament bo poskrbel za sistemsko financiranje italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški, je predsinočnjim v Pulju napovedal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Na srečanju s tamkajšnjimi Italijani je povedal, da bo parlament spremenil sedanji triletni zakon za državno financiranje italijanske manjšine, ki po novem naj ne bi bila več odvisna od letnih proračunskih zakonov. Fini je izrecno omenil italijansko manjšino, morda pa je v zvezi s tem vprašanjem imel v mislih tudi slovensko manjšino, ki je -podobno kot italijanska - odvisna od vsakoletnih proračunov oziroma finančnih zakonov. Obe manjšini, kot znano, že dalj časa zahtevata sistemsko rešitev za državne finančne prispevke. Predsednika spodnjega doma italijanskega parlamenta je v Pulju sprejel predsednik tamkajšnje italijanske skupnosti Fabrizio Radin, pred zelo obiskanim srečanjem s pripadniki manjšine pa se je Fini sestal s predsednikom Italijanske unije Furiom Radinom in predsednikom njenega izvršnega odbora Mauriziom Tremu-lom. Oba sta se mu zahvalila za prvi obisk v Istri, ki je naletel na veliko medijsko pozornost na Hrvaškem in v Italiji. Fini se je Italijanom iz Pulja javno zahvalil, da so ostali v Istri in zvesto gojili italijanski jezik in kulturo v razmerah, »kjer ni bilo lahko biti Italijan«. Predsednik zbornice je s tem priznanjem postavil na glavo dolgoletno politično usmeritev italijanske desnice in nekaterih ezulskih gibanj, ki so dolgo časa Italijane v Istri proglašali za izdajalce in za komuniste, ki so zatajili svoje narodne in jezikovne korenine. Ti časi so očitno dokončno mimo, tudi za Finija, ki se je kot vodja MSI in nato Nacionalnega zavezništva zavzemal za vrnitev Istre Italiji. Predsednik zbornice, ki v Zagrebu in v Pulju pravilno ni hotel komentirati italijanskih političnih dogajanj, je pozval italijansko manjšino k vzpostavitvi trdnejših vezi z ezul-skimi organizacijami na Tržaškem in drugod po Italiji. Ti odnosi so že danes precej dobri, morajo pa se še dodatno izboljšati, je prepričan Fini. Njegove torkove besede v Pulju je med prvimi pozdravil Lucio Toth, predsednik združenja Venezia Giulia-Dal- Gianfranca Finija je v Pulju sprejel predsednik tamkajšnje italijanske skupnosti Fabrizio Radin la voce del popolo celovec - Cilj Valentina Inzka Ob 100-letnici plebiscita pričakuje novo Koroško CELOVEC - Izjava novega predsednika NSKS Valentina Inzka, da si bo v svoji narodnopolitični funkciji prizadeval za veliko spremembo ozračja, tako da bo tudi prostor za dvojezične table in se bo ob 100. obletnici plebiscita (leta 2020) predstavila nova Koroška, je naletela na ostro kritiko predsednika koroških svobodnjakov (FPK) Uweja Scheucha. Slednji je Inzkove izjave označil za sanjarjenje ter zatrdil, da spremembe ozračja ne bo ne v deželi ne glede dvojezičnih krajevnih tabel, prav tako ne bo nove Koroške, dokler bodo na oblasti svobodnjaki. Na vizijo o multikulturni Koroški, o kateri je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Inzko ob robu svojega obiska v Strasbourgu, je Scheuch dejal, da zanj predstavljajo Koroško jezera in gore, petje in udobnost, ter ljubezen do domovine, gotovo pa ne nekaj prometnih tabel. Na izjavo Scheucha se je kot prvi Valentin Inzko odzval predsednik (slovenske) Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik in dejal, da očitno predsednik FPK Scheuch še vedno ni ugotovil, da se ozračje že spreminja, sicer ne v zadovoljivi meri, pa vendar tako, da da- je upravičeno upanje. »Očitno je šef FPK Uwe Scheuch obtičal s svojimi narodnopolitičnimi predstavami v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vendar sem trdno prepričan, da bo prej ali slej prišel čas, ko bo moral tudi predsednik FPK spoznati, da je sprememba ozračja dejansko zajela deželo Koroško,« je še pristavil Smrtnik. Predsednik EL je ob tem opozoril na vrsto pozitivnih akcij, ki jih podpira prebivalstvo, ne glede na narodno pripadnost. Med te štejejo mdr. stalno naraščajoče število k dvojezičnemu pouku, nedavna akcija uglednih osebnosti »Botrstvo večjezično-sti«, zelo uspešna akcija »Vidna domovina / Sichtbare Heimat« in redna srečanja med večinskem narodom in manjšino v okviru Kulturnega tedna koroških Slovencev, ki ga že več let prireja dežela Koroška v sodelovanju z obema krovnima kulturnima organizacijama SPZ in KKZ. Ivan Lukan mnenje tožilca Ballaman je ravnal povsem nezakonito Edouard Ballaman TRST - Danes že bivši predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouard Balla-man je ravnal nezakonito. Tako trdi tožilec Računskega sodišča Maurizio Zappatori, ki v celoti potrjuje pisanje videmskega časnika Messaggero Veneto. Slednji je pred nekaj tedni dokumentirano razkril, da je Ballaman (Severna liga) uporabljal službeno vozilo s šoferjem za povsem privatne namene. S službenim avtom naj bi se celo vozil k zobozdravniku in pospremil ženo na letališče. Zappatori je svoje stališče utemeljil na osnovi raziskave, ki jo je na sedežu deželnega parlamenta izvedla finančna straža. Slednja je preverila vse uradne dokumente Ballamanovih »potovanj« in postavila pod drobnogled delovne naloge šoferjev deželne uprave. Z afero se ukvarja tudi tržaško kazensko sodišče, ki bo na osnovi preiskave Računskega sodišča in finančnih stražnikov najbrž kazensko ovadilo Ballamana zaradi goljufije in zlorabe položaja. Messaggero Veneto je »vroče« dokumente o Ballamanu objavil v začetku septembra, teden kasneje je predsednik odstopil in se obenem avtosuspendiral iz Severne lige ter se posledično včlanil v mešano deželno svetniško skupino. Njegovo početje je sprožilo veliko ogorčenje med pristaši Lige, afera pa je doživela velik odmev tudi v vsedržavnih občilih. Za novega predsednika deželnega sveta bo prihodnji teden spet izvoljen zastopnik Severne lige. Kandidat za to funkcijo je Maurizio Franz, za katerega je to tretji mandat v skupščini. Poletni fotoutrip '1O ... tudi morska deklica bere na počitnicah Primorski... helena volpi mazia. 4 Četrtek, 23. septembra 2010 GOSPODARSTVO letalski promet - V Trstu predstavili novi povezavi Alitalie z Milanom in Genovo Trst in FJK spet povezana s finančno prestolnico Italije Novi povezavi z Milanom Linate in Genovo od 4. oktobra po zelo ugodnih cenah TRST - Letalski prevoznik Alitalia bo s 4. oktobrom uvedel dve novi zračni povezavi iz Trsta oziroma Ronk, in sicer z Milanom Linate in z Genovo, s katerima bo po predvidevanjih pritegnil novih 70 tisoč potnikov na leto. Novost so včeraj v Trstu predstavili direktor Alitalie za trženje Andrea Stol-fa, deželni odbornik za infrastrukture Ric-cardo Riccardi in predsednik letališke družbe v Ronkah Sergio Dressi. Stolfa je poudaril, da je povezava Ronke-Linate, ki je bila ukinjena kar 12 let, prvi let nove Alitalie v smeri Sever-Sever oziroma na osi vzhod-zahod. Na osnovi sporazuma z Deželo FJK, ki Alitalii za vzdrževanje te linije pomaga z dotacijami, bodo cene novih povezav zelo privlačne. Za enosmerno vozovnico Trst-Milano Linate bo zadostovalo že 49 evrov, kar pomeni zelo močno konkurenco vlaku, da ne govorimo o avtomobilu. Pri Alitalii računajo na pretežno poslovne potnike in na pritegnitev potnikov iz Slovenije in Hrvaške. Letalo bo na liniji Trst - Milano Li-nate letelo dvakrat na dan od ponedeljka do vključno petka, enkrat na dan pa v soboto in nedeljo. Iz Ronk bo letalo vzletelo ob 6.50 (od ponedeljka do sobote) in ob 18.15 (vse dni v tednu razen ob sobotah). Iz Milana se bo letalo vračalo ob 9.00 (od ponedeljka do sobote) in ob 20.20 (vse dni razen sobote). Povezave z Genovo bodo operativne vsak dan od ponedeljska do petka z enim poletom, in sicer z vzletom iz Ronk ob 10.50 in povratnim letom iz Genove ob 13.00. »Prepričani smo, da imata Trst in Furlanija-Julijska krajina dobre potenciale za razvoj letalskega prometa, nove povezave pa dokazujejo željo Alitalie, da postane referenčna letalska družba za Fur-lanijo-Julijsko krajino in da se odziva na potrebe tega prostora po mobilnosti, tudi v podporo turizma in lokalnega podjetništva,« je na srečanju z novinarji izjavil Andrea Stolfa. Za deželnega odbornika Riccardija pa »zagon novih povezav, ki ga je omogočilo tudi odlično sodelovanje med Deželo in Alitalio, pomeni odgovor na tveganje marginalizacije deželnega letališča«. Letalske zveze so po njegovih besedah strateške za gospodarstvo te dežele, dovolj je pomisliti na potrebe velikih podjetij, kot so zavarovalnice in Fincantieri. Za Deželo FJK, ki je ekonomsko podprla uvedbo nove povezave z Milanom, ima operacija veliko več koristi kot stroškov, je zagotovil odbornik. Sergio Dressi, predsednik družbe Aeroporto FVG Spa, ki upravlja letališče Z leve Andrea Stolfa, Riccardo Riccardi in Sergio Dressi na predstavitvi novih letalskih povezav kroma v Ronkah, je poudaril, da je bila ponovna vzpostavitev letalske zveze z Milanom eden od njihovih ciljev. »Posebno zadovoljstvo pa nas navdaja ob dejstvo, da je bila nova povezava vzpostavljena z Milanom Linate, in to po 12 letih premora. Če k temu dodamo še ponovno vzpostavitev letalske zveze z Genovo, potem lahko mirno rečemo, da je ponudba našega letališča vse bljižja potrebam strank,« je dodal Dressi. Odbornik Riccardi se je ustavil tudi pri vprašanju morebitnih zavezništev z večjimi letališkimi sistemi in dejal, da obstaja več hipotez. Za Deželo FJK, ki je nedavno postala 100-odstotna lastnica letališča, je najbolj realistično zavezništvo z beneškim letališčem Marco Polo oziroma družbo Save, ki ga upravlja. Pogajanja že tečejo, vendar deželna uprava svojega letališča ne želi razprodati, ampak kvečjemu prodati, je zagotovil Riccardi. Alitalia predvideva, da bosta novi povezavi v dveh letih letalski družbi zagotovili približno 30-odstotno rast prometa v naši deželi, kar je daleč nad povprečno stopnjo rasti v državi. Že letos se bo promet Alitalie skozi letališče v Ron-kah povečal za 6 do 7 odstotkov glede na lansko leto, število potnikov pa se bo približalo številki 345 tisoč, je navedel Stol-fa, ki je tudi napovedal, da bo letalska družba na svojih letalih in spletnih mestih turistično oglaševala lepote Furlanije-Julij-ske krajine. (vb) fjk - Dogovor med Tondom in Zaio Predsednika FJK in Veneta komisarja za železnico Pismo rimski vladi je bilo že poslano, zagotavlja Tondo VIDEM - Predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo ocenjuje, da se je deželno gospodarstvo izvilo iz krize na področju proizvodnje, ne pa tudi na področju zaposlenosti. »Tudi prihodnji meseci na tem področju ne bodo lahki,« je napovedal in ob tem spomnil na 420 milijonov evrov, kolikor je Dežela namenila za boj proti učinkom krize in za podporo produktivnih kategorij. »Več bi bilo zelo težko narediti,« je ocenil Ton-do, za katerega se mora zdaj pozornost osredotočiti na 16 tisoč zaposlenih, ki so v tem trenutku v dopolnilni blagajni. Predsednik Dežele je včeraj v pogovoru z novinarji povedal, da sta se na nedavnem sestanku s kolegom iz Veneta Lucom Zaio dogovorila, da bosta od vlade zahtevala imenovanje izrednega komisarja za izgradnjo hitre železnice na petem koridorju. »Pismo vladi je bilo že poslano,« je zagotovil Tondo in dodal, da sta se z Zaio strinjala, da bi bil najustreznejši kandidat za to mesto Bortolo Mainardi, član upravnega sveta državne cestne družbe Anas. »Delati je treba hi- arhiv sejmi - Odprli 86. izvedbo sejma Na jesenskem zagrebškem velesejmu se predstavlja 500 podjetij iz 29 držav ZAGREB - Na 86. Jesenskem zagrebškem velesejmu, ki so ga odprli včeraj in bo potekal do 26. septembra, se predstavlja več kot 500 podjetjih iz 29 držav. Glavne teme sejma so energetika, gradbeništvo, moda, glasba, multimedija in ples, partnerska država pa je letos Kitajska. Letošnji sejem bo eden od najkrajših in z najmanjšim številom udeležencev, piše hrvaški časnik Jutarnji list, ki poudarja, da je bilo leta 2005 na velesejmu 1750 podjetij iz 40 držav. Število udeležencev in držav se je nato vsako leto zmanjševalo. Kot je objavljeno na spletni strani zagrebškega velesejma, je med letošnjimi udeleženci približno deset slovenskih podjetij. Zagrebški velesejem je imel nekoč ambicijo, da bi postal največja tovrstna prireditev v tem delu Evrope. Medtem so cene razstavnega prostora postale višje, kot so na sejmih v Nemčiji, infrastruktura pa je vse slabša, še piše Jutarnji list. Jesenski zagrebški velesejem so praviloma odpirali predsedniki Hrvaške, letošnjega pa je odprl Boris Cota, odposlanec hrvaškega predsednika Iva Josipovica, ki je na službeni poti v ZDA. Cota, ki je Josipovicev svetovalec za gospodarstvo, je poudaril, da si bo hrvaško gospodarstvo nekoliko opomoglo v letu 2011, medtem ko bo letos bruto domači proizvod (BDP) nižji za 1,5 odstotka. Opozoril je, da vlada po nedavnem rebalansu proračuna pričakuje primanjkljaj v višini 4,2 odstotka BDP, čeprav nekateri ekonomski analitiki napovedujejo večjo luknjo v državni blagajni, zvišanje javnega dolga do 50 odstotkov in zunanjega dolga tudi do 100 odstotkov BDP. sejmi - Odprli ga bodo v soboto ob 11.30 V Vidmu odpira vrata 57. sejem Casa Moderna VIDEM - V soboto, 25. septembra, bodo na videmskem sejmišču odprli 57. sejem Casa Moderna, ki letos obeta kopico novosti in presenečenj. Tradicionalno in vedno zelo dobro obiskano sejemska prireditev so včeraj medijsko predstavili predsednik in direktor sejemske družbe Udine e Gorizia fiere Spa Sergio Zani-rato in Claudio Gottardo, Giuseppe Morandi- ni, predsednik banke Cari FVG, ki je glavni sponsor sejma, predsednik videmske trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo in Antonio Nonino, predsednik multiservisnega podjetja Amga, ki je tehnični sponsor sejemske prireditve. V pričakovanju odprtja sejma, na programu v soboto ob 11.30 v Beli dvorani sejmišča, in rezanja simboličnega traku, kar bo naredila deželna odbornica FJK za ozemeljsko načrtovanje in mednarodne odnose Federica Segan-ti, je na sejmišču zelo živahno. V teku so še zadnja pripravljalna dela za osemdnevno razstavno prireditev, ki bo potekala v devetih paviljonih in na zunanjih površinah. Neposredno ali posredno se bo predstavilo več kot petsto razsta-vljalcev iz vse Italije z najprestižnejšimi domačimi in mednarodnimi blagovnimi znamkami. Na ogled bo veliko novosti, rezultatov vztrajnega raziskovalnega dela za izboljšanje bivalnih pogojev in za nove stanovanjske rešitve. Sejem bodo spremljali posveti in predavanja, priložnosti za srečevanje poslovnih partnerjev in posebne storitve za obiskovalce, med kateri je na primer možnost pogovora z izvedencem. EVRO 1,3364 $ +1,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 22.9. 21.9. ameriški dolar japonski jen 1,3364 113,14 1,3120 112,05 ruski rubel 41,4560 8,8008 8,8008 40,7955 59,9160 danska krona 7,4499 0,85530 7,4489 0,84545 švedska krona 9,1276 7,8965 9,1459 7,9295 češka krona 24,578 1,3217 24,665 estonska krona 15,6466 279,65 15,6466 279,88 poljski zlot 3,9415 1,3678 3,9450 1,3536 avstralski dolar 1,3983 1,9558 1,3852 romunski lev 4,2590 3,4528 4,2668 3,4528 latvijski lats 0,7095 2,2798 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2840 7,2840 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25625 0,29031 0,47313 0,14833 0,17667 0,24833 0,617 0,876 1,139 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.984,87 € +117,54 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. septembra 2010 tro in dobro, po modelu za gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Be-netke-Trst. Prav zato sva predlagala Mainardija, človeka, ki zelo dobro pozna infrastrukturne probleme obeh dežel,« je še povedal Tondo. Deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani pa je v zvezi z izhodom iz krize povedal, da je Tondova uprava v zadnjih mesecih sprejela celo vrsto klavzul pri podeljevanju finančnih podpor, saj želi z njimi preprečiti, da bi podjetja s tem denarjem razvijala posle zunaj Furlanije-Julijske krajine. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,13 INITEDIII IDr»DA 3 «D +1,39 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,91 1600 +2,86 +0,62 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,05 251 57 +2,76 +2,33 TELEKOM SLOVENIJE 90,98 +0,94 +1,55 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 24,30 +0,04 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 7DA 1A NOVA KRE. BANKA MARIBOR Ml IMnTCCT 10,41 +0,10 KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO DrV7A\/ADn\/AI Mir A C A\/A 14,72 +6,74 PROBANKA - - CAI I IC I II IDI I AM A SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 172,24 179 00 +1,72 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,50 17,18 -2,72 +1,18 +2,63 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. septembra 2010 -1,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,162 84,3 1515 -2,43 -0,44 -1 43 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,78 1 046 -1,65 +0 10 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,705 +0,27 EDISON ENEL ENI 0,935 3,87 15 79 -0,21 -1,78 -1 00 FIAT FINMECCANICA 10,86 +0,09 -1 63 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,45 15,01 +0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,41 1125 -2,03 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,59 518 -0,97 -2,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,87 1 90 -2,45 +1,10 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,88 13 24 -0,73 -0,59 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,39 -2,86 -1,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 5,82 1 02 -0,27 +0,34 -1 82 TENARIS TERNA 14,09 311 -1,19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,10 710 +0,56 -1,45 -1 46 UNICREDIT 1,82 -4,00 SOD NAFTE (159 litrov) 74,68 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 839,52 3.293,21 +1,28 +1,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.898,32 -0,49 FIRS, Banjaluka 1.424,13 +0,00 +0,05 SRX, Beograd 253,59 +1,32 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.178,78 -0,84 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.759,44 1.982,36 -0,01 +0,34 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.136,88 1.171,55 6.208,33 -0,25 +1,34 -1,08 CAC 40, Pariz 5.562,02 3.735,05 2.515,90 -0,25 -1,30 -0,63 PX, Praga 1.137,6 2.794,55 +0,37 -0,29 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.566,32 3.096,10 22.047.71 2.591,55 19.941.72 -0,37 +0,02 +0,20 +0,10 -0,30 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 23. septembra 2010 5 GLOSA Slovenija bi lahko Evropi ponudila svoj model za integriranost Romov v družbi Jo2e Pirjevec Moram priznati, da se ciganov bojim. Naj razložim zakaj. Pred petnajstimi leti, v času ko je bila Rusija po razpadu Sovjetske zveze v najhujši gospodarski krizi, sem raziskoval v Nobelovem inštitutu v Oslu. Štipendija, ki sem jo dobival, je med drugim predvidevala tudi mesec dni bivanja v kakem središču, kjer so bili na voljo arhivi in biblioteke, vezani na moje delo. Izbral sem Moskvo. Preden sem odpotoval, sem v International Herald Tribune bral poročilo o razmerah v ruski prestolnici: njegovo avtorico je napadla skupina mladih ciganov in jo oropala pred Leninovo biblioteko, se pravi v samem središču mesta. »Če srečate v Moskvi ciganske otroke,« je svetovala časnikarka, »si ne pomišljajte dosti, temveč bežite!« Nasmehnil sem se, češ, glej panične Američane, ki naredijo iz muhe slona. Toda čez dober teden, ko sem se znašel v Moskvi in se v soboto okrog poldne napotil v hotel Metropol na kolikor toliko spodobno kavo, se mi je zgodilo natanko to, kar je pisalo v IHT. Stopil sem iz hotela, se napotil proti podzemski na drugi strani velikega trga, na katerem stoji Bolšoj, in šel mimo Marxovega spomenika. Nenadoma me dohiti ciganski fantič in me prosi za miloščino. Če me kdo kaj prosi, mu navadno dam, otrokom pa ne, ker pravijo, da jih s tem samo navajaš na prosjačenje in v bistvu vzgajaš berače. Zato nisem segel v žep po drobiž. V tistem trenutku pa me obkoli skupina petih, šestih najstnikov, me praktično ohromi, mi iztrga iz notranjega žepa suknjiča listnico in zbeži proti metroju. V hipu jih ni bilo več. Ljudje, ki so sedeli na bližnji klopi, se še premaknili niso. Jaz sem bil ob vozniško dovoljenje in tristo dolarjev, a sem bil zadovoljen, da sem pustil potni list v hotelski sobi in da me niso ranili, kakor bi me lahko. Ker sem vedel, da ne bo nič pomagalo, kraje sploh nisem prijavil policiji. Od takrat se ciganom skušam izogniti, čeprav vem, da zaradi ene same negativne izkušnje ne bi smel soditi vsevprek. Da si olajšam vest, pošiljam vsak mesec skromno vsoto prijatelju, ki je v Samarkandi organiziral otroški vrtec za lokalne ciganske otroke. Ti so namreč v uzbeški revščini med najrevnejšimi. Kajti tudi v srednji Aziji ne ljubijo ciganov. Vse to sem povedal, da razložim svoj odnos do francoskih in italijanskih oblasti, kar zadeva njihovo politiko do Romov. Slednji so zares lahko nadvse nadležni in včasih celo nevarni, vprašljivo pa je, ali je iz civilizacijskega in etičnega zornega kota sprejemljivo ravnanje, kakršnega udejanja francoski predsednik Sarkozy in kakršnega odobravata italijanski premier Berlusconi in njegov notranji minister Maroni. Vprašanje je tudi, ali je obsodba takega početja, obsodba, ki jo je pred kratkim enoglasno izrazil evropski parlament, zadostna. V Evropi, predvsem na Balkanu in v Podonavju, imamo okrog 10 milijonov Romov, ki so državljani EU, kolikor so države, v katerih živijo, njene članice. Kljub temu so skoraj povsod močno diskriminirani, izolirani, če ne celo prisiljeni na kolektivni izgon, kakor se v zadnjih tednih dogaja v Franciji. Ne zaradi individualne krivde ali prekrška, temveč zaradi rasne pripadnosti. Očitno je, da si Evropska unija take politike ne more privoščiti, če se noče odreči temeljnim vrednotam, na katerih sloni naša civilizacija. Da si jo privoščijo francoski in italijanski desničarji, že samo po sebi kaže stopnjo njihove politične zrelosti in daljnovidnosti. Z deportacijami Romov v »domovine«, od koder prihajajo, namreč samo zasilno krpajo luknjo, ki bo že jutri spet na široko zijala. Kot je dejala neka starka, potem ko so jo iz Pariza izgnali v Bukarešto: »Jutri se bom vrnila v Francijo«. Če se Evropska unija z romskim problemom ne bo soočala tako, kakor je treba, bo ostal še desetletja odprt. Jasno je, da je treba izdelati globalen načrt, kako dvigniti življenjsko raven teh desetih milijonov nomadov, kako predvsem nuditi potrebno vzgojo njihovim otrokom, da se bodo lahko vključili v družbo kot enakovredni državljani. V Sloveniji se je ta politika posrečila v Prek-murju, kjer se je lokalna romska skupnost, kolikor sem mogel videti v Murski Soboti, dobro zasidrala v okolje, v katerem živi. Ali ne bi bilo pametno, da bi naši poslanci v bruseljskem parlamentu sprožili takšno pobudo in postali nosilci projekta, katerega cilj naj bi bil, da Evropa za vselej premosti svoj mačehovski odnos do etnične skupnosti, ki je vsem v napoto? VREME OB KONCU TEDNA Najmočnejše padavine bodo tokrat v FJK Darko Bradassi_ Pred nami je novo poslabšanje, ki sicer nima nič skupnega z minulim ob koncu preteklega tedna, toda bo vseeno ponekod izrazito .Tokrat bo pod udarom predvsem Furlanija Julijska krajina, zlasti zahodna in gorata polovica dežele. Po sedanjih izgledih kaže, da bo na zahodu in v gorskem svetu, predvsem v Karnijskih Alpah lahko padlo veliko dežja in da bo pihal okrepljen veter. Količine ne bodo primerljive s sobotnimi in nedeljskimi nad Slovenijo, vseeno pa bodo ponekod obilne in bi lahko povzročile tudi krajevne težave. Zaradi močnega jugovzhodnika bosta v Furlaniji Julijski krajini predvidoma pod največjim udarom zlasti predalpski in alpski pas ter morda, vendar v manjši meri, nekateri zahodni nižinski predeli. Drugod bo poslabšanje občutno, toda v mejah normalnejšega dogajanja. Po odhodu zadnje nedeljske fronte se je nad večjim delom Sredozemlja in Evrope okrepil anticiklon, ki je prinesel sončno vreme in višje temperature. Otoplili so se tudi višji sloji ozračja. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je v torek na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila več kot 13 stopinj Celzija, kar je povsem poletna vrednost. Višji sloji ozračja so trenutno za približno 4 stopinje Celzija toplejši od dolgoletnih meritev, ničta izoterma je bila včeraj na višini 3700 metrov. Toda kmalu bo prišlo do nove spremembe in se bo stanje normaliziralo, pravzaprav se bo ozračje ohladilo pod dolgoletno normalnost. Nad Britanskim otočjem je nastalo ciklonsko območje, ki se bo v prihodnjih dneh z vnosom hladnega severnega zraka poglobilo in se bo nato pomaknilo v našo bližino. Nad našimi kraji bo najbolj aktivno v noči na soboto ter v soboto, ko se bo, kot kaže, odtrgalo tudi manjše, toda zelo mrzlo hladno višinsko jedro, ki se bo pomaknilo ravno proti nam. Nad nami pa se bo predvidoma zadrževalo tudi večji del nedelje. S ciklonom bo prišel bolj vlažen in hladnejši zrak, ozračje se bo v višjih slojih do nedelje ohladilo za okrog 6 ali 7 stopinj Celzija. Anticiklon bo vztrajal še danes in deloma jutri, ko bodo čez dan vetrovi že obrnili od jugozahoda. Danes bo še prevladovalo sončno vreme z razmeroma visokimi dnevnimi temperaturami, jutri pa se bo postopno, predvsem v popoldanskih urah že povečala oblačnost. Proti večeru bodo na Tržaškem in v vzhodni polovici dežele že možne manjše krajevne padavine. V noči na soboto se bo dež okrepil. Predvsem v goratih predelih Furlanije Julijske krajine bodo padavine močne ali obilne, drugod bodo povečini zmerne do močne. Ob morju je možno, da bo nekaj manj dežja in da bodo vmes tudi obdobja s spremenljivim vremenom. Pihal bo okrepljen jugovzhodni veter. Ne gre izključiti, ravno zaradi jugovzhod-nika, da se bodo močnejše padavine pojavljale tudi v Posočju. V nedeljo se bo nad nami zadrževal še nestanoviten zrak in bo prevladovalo spremenljivo ali oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami. Nekoliko hladneje bo. Od ponedeljka se bo vreme postopno izboljšalo, toda bodisi v ponedeljek kot v torek bo lahko padlo še nekaj kapelj dežja. Na sliki: nad nami še vztraja anticiklon, nad Britanskim otočjem pa se poglablja ciklon-sko območje PREJELI SMO Koga lahko moti ime Jožefe Maslo? Skoraj trideset let se je otroški vrtec v Ilirski Bistrici imenoval po Jožefi Maslo (18911944). Leta 1982 so ji postavili tudi doprsni kip, ki ga je ustvaril Marjan Keršič - Belač. Tako naj bi lik pokončne in uporne Maslove mame z Ostrožnega Brda pričal tudi kasnejšim rodovom o boju slovenskih ljudi za osvoboditev izpod fašističnega (in nacističnega) okupatorskega nasilja. Jožefa Maslo, mati enajstih otrok, si je vsekakor zaslužila takšen vpis v (krajevno) zgodovino. Iz bogatega življenja te ponosne in odločne ženske naj omenim samo nekaj bistvenih značilnosti. Kot pokončna Slovenka je kljubovala najprej fašističnemu nasilju ter vzgajala otroke v svobodoljubju, rodoljubju, poštenosti in resnicoljubnosti. Po začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh se je v okviru Osvobodilne fronte vključila v narodnoosvobodilni boj, v katerem so bili aktivni tudi vsi njeni otroci: od najstarejših partizanskih borcev do najmlajših dveh kurirčkov. Cena za takšno pokončnost je bila krvava: najprej požig domačije (poleti 1942), fašistični zapor in strahotno mučenje, izguba dveh sinov partizanov; po kapitulaciji Italije spet vsa vpeta v različna dela za narodno osvoboditev dokler ni bila (3. januarja 1944) izdana, spet mučena in poslana v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se je njeno človekoljubno življenje po vsem strahovitem trpljenju v tej znani tovarni smrti končalo v krematoriju (decembra 1944). To je bila torej osebnost, po kateri se je imenoval vrtec. Komur koli iz kakšne evropske države, ki je bila okupirana in iz katere so prav tako vozili transporti množice nepokor-nih v taborišča, bi lahko s ponosom pokazali kip in povedali, da se otroški vrtec imenuje po njej. Ne bi doživeli zavračanja in spraševanja: »kako je to mogoče«, temveč odobravanje in spoštljiv odnos. V juliju letos sem v Primorskih novicah prebrala, da se vrtec ne bo več imenoval po Jo- žefi Maslo, ker da je potrebno vrtcu dati »nevtralno ime«, ki ne bi nikogar motilo in ne bi prispevalo k nadaljnjemu razdvajanju slovenskega naroda. Ob tej novici niti nisem bila presenečena, saj sem jo dojela kot dodatek k temu, kar se v Sloveniji dogaja že od osamosvojitve naprej. Ves ta čas se izvaja sistematična, jasno začrtana in postopna ter celovita usmeritev, katere cilj je dokončno izničenje vsega, kar je povezano z NOB in OF. Za zveste naslednike in podpornike tistih, ki so se »pravočasno«, v prelomnem času druge svetovne vojne borili proti »banditom« in »tolovajem« (kot so imenovali partizane), ki so nasprotovali programu OF in raje prisluhnili in ponudili svoje »redoljubne« usluge okupatorskim oblastem, je namreč vsak znak, ki priča o resničnem boju za osvoboditev, moteč. Tako se je že v času prve vladavine »pomladnih strank« pojavil pravi protipartizanski, »protikomunistični cunami«, ki je zajel javne ustanove, predvsem šole. Začela so se odpravljati imena šol po partizanskih borcih in enotah, po pomembnih dogajanjih v času NOB, začeli so se odstranjevati doprsni kipi junakinj in herojev po šolah, razbijati podobe (fotografije), spreminjati pouk zgodovine, in tako naprej. In v ta tok sodi tudi odstranitev imena Jožefe Maslo iz naslova vrtca v Ilirski Bistrici. Nad prizadevanji za odpravo "motečih" znakov v javnem življenju veselo plapola zastava »sprave«. Govor o spravi je postal zaščitni znak vseh tistih, ki izničujejo pomen OF in NOB in ki postavljajo začetek prave, svobodne zgodovine slovenskega naroda v leto 1990 oziroma 1991. Vse dosedanje dogajanje v RS pa nedvomno kaže na to, da je vprašanje razklanosti slovenske družbe v bistvu vprašanje prisilne sprave. Razklanosti po pomladniški razlagi zagotovo ne bi bilo, če bi bilo obče sprejeto, da je partizanski boj zločinski, kajti »komunisti« (kot je bila kar skupna oznaka za partizane s strani sodelujočih z okupatorji) naj bi pobijali nedolžne »rodoljube« predvsem v mirnem času, po koncu vojne. Zaenkrat takšna razlaga ni sprejeta pri večini, res pa je, da mnogi kolebajo ali pa so že postali pristaši in za- govorniki te nove »resnice«. Ali ni že skrajni čas, da se ta poplavni val zaustavi in da se začne država Slovenija in njeni državljani in državljanke obnašati približno tako, kot se večina v »zahodnih demokracijah«, na katere se modri voditelji kar naprej sklicujejo? Sedanje stanje naraščajoče sovražnosti na podlagi sprevrnjenih razlag preteklosti in s tem ustvarjanja vedno novih napetosti med ljudmi ni sprejemljivo in ne vodi v humano prihodnost. Prizadevanja za resnično, kolikor mogoče skladno sožitje med ljudmi se lahko oprejo na vzorce, ki so bili izoblikovani v skupnem trpljenju večine pripadnikov slovenskega naroda, obsojenega na pogin. K temu lahko pripomorejo tudi različna spominska obeležja, ki vsebujejo nakopičeno, kristalizirano moralno sporočilo nosilcev in dejanj v prelomnem obdobju druge svetovne vojne. S spominskimi obeležji so povezane vrednote, kot so svoboda, solidarnost, patriotizem, katerih ponotranjenje vodi k pokončnemu značaju posamezne osebe in k humanim medčloveškim odnosom. Zato so (spominska) obeležja in poimenovanja, povezana z NOB, pomemben prispevek k ozaveščanju in moralnemu oblikovanju sedanjih mladih ljudi, da bodo lahko združeni kljubovali obstoječim in prihodnjim različnim oblikam socialnih pritiskov in nepravičnosti. Da ne bi govorila le v svojem imenu (in imenu sedaj nenavzočih - zaklanih, postreljenih, zažganih pripadnikov NOB in OF), naj navedem še podatek iz raziskave slovenskega javnega mnenja leta 2005. Takrat je bilo ob 60-letnici konca druge svetovne vojne zastavljeno vprašanje, ali smo Slovenci lahko ponosni na zmago nad nacizmom in fašizmom. Velika večina (81,1%) se je odločila za odgovor: »da, lahko smo ponosni« . In na kaj so lahko ponosni tisti, ki jih v poimenovanju vrtca moti ime junaške matere Jožefe Maslo v Ilirski Bistrici? Zdi se, da se bo nasprotnikom vendarle treba nehati skrivati za temačnimi spravnimi tančicami in razkriti pravi obraz. Za dejansko bolj prijazen jutrišnji dan. Dr. Maca Jogan, Ljubljana natečaj urada vlade rs Za diplomska, magistrska in doktorska dela o Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so jih zagovarjali na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaju lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih.Upo-števana bodo dela, ki so jih zagovarjali v obdobju od 01.11.2009 do 31.10.2010. Nagrajena dobo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva; podeljeni bosta prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad ( 6) in fonda 4.000 evrov Strokovna komisija bo upoštevala izvirnost teme -pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komenskega 11, 1000 Ljubljana, s pripisom » ZA NAGRADNI NATEČAJ«, pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim ( tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 1.12.2010, rezultati natečaja bodo predvidoma znani do sredine pomladi 2011. Svečana podelitev nagrad bo v začetku maja 2011. Dodatne informacije dobite na tel. 01 230 80 00 ( vsak delavnik med 9h in 15h). 6 Četrtek, 23. septembra 2010 AVTOMOBILI / politika - Zbornica zavrnila uporabo obremenilnih prisluškovanj Poslanci spet »rešili« Cosentina Od kod 12 »prostih strelcev«? Zahteve neapeljskih tožilcev zavrnilo 308 parlamentarcev, za pa jih je bilo 285 RIM - Sodišče ne bo moglo uporabiti telefonskih prisluškovanj, ki obremenjujejo nekdanjega vladnega pod-tajnika in danes navadnega poslanca Ljudstva svobode Nicola Cosentina. Tako je včeraj sklenila poslanska zbornica, ki je z 308 proti 285 zavrnila zahtevo neapeljskih tožilcev, ki sumijo Co-sentina sodelovanja z organiziranim kriminalom. Ljudstvo svobode tolmači glasovanje kot politično zmago Ber-lusconijeve koalicije, v levosredinski opoziciji pa govorijo o sramotni odločitvi, ki ščiti politiko in politike pred roko pravice. Včerajšnje glasovanje ima politični in preiskovalno-sodni pomen. Dejstvo, da je 308 poslancev v tajnem glasovanju zavrnilo zahtevo sodnikov, predstavlja gotovo politični uspeh za Silvia Berlusconija, čeprav ni dobil pričakovanih 316 glasov (večina v zbornici). Dvanajst parlamentarcev je glasovalo v prid Cosentinu in torej proti usmeritvi lastnih poslanskih skupin. To so bili lahko poslanci Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda, lahko pa so se tako odločili tudi nekateri predstavniki levosredinske opozicije. To bo ostalo skrivnost, ki pa je takoj po glasovanju sprožila pričakovane polemike. V Ljudstvu svobode so prepričani, da je treba »proste strelce« iskati v vrstah gibanja predsednika poslanske zbornice, njihov poslanski vodja Italo Bocchino pa zavrača sumničenja in pravi, da so vsi njegovi somišljeniki volili za uporabo telefonskih prisluškovanj. Po mnenju Bocchina je treba »neposlušne« poslance iskati v vrstah opozicije, ki seveda zavrača očitke. Kakorkoli že, tožilci ne bodo mogli uporabljati telefonskih prisluškovanj, ki naj bi pričala o Cosentinovih odnosih s kriminalnimi združbami v Kam-paniji. Poslanska zbornica je svojčaš zavrnila zahtevo sodnikov po aretaciji nekdanjega vladnega podtajnika, ki je potem sicer odstopil, sedaj pa še rdeča luč za prisluškovanja. To postavlja politike nad zakoni, je prepričan demokrat Dario Franceschini, vodja Severne lige Umberto Bossi pa izpostavlja le politično razsežnost glasovanja v prepričanju, da bo Berlusconi uspešno prestal tudi bližnjo parlamentarno preizkušnjo, v kateri - kot kaže - ne bo zahteval vladne zaupnice. Včerajšnja dogajanja v poslanski zbornici so zaostrila že itak napete odnose med Ljudstvom svobode in Fini-jevim gibanjem. Ne gre samo za poli- tiko, temveč tudi za znano afero, v katero je vpletena Finijeva žena Elisabet-ta Tulliani. Včeraj se je pojavil nek dokument, ki naj bi dokazoval, da je Fi-nijev svak Gian Carlo Tulliani res lastnik »spornega« stanovanja v Monte-carlu, ki je svojčas sodil v nepremičninsko premoženje Nacionalnega zavezništva. Finijevi odvetniki so prepričani, da je dokument ponarejen oziroma neverodostojen, dnevnika Libero in Giornale (slednji je v lasti Berlusconi-jevega brata Paola) pa menita nasprotno in napovedujeta nova »razkritja«, ki naj bi dodatno obremenjevala Finija in družino Tulliani. To se dogaja, potem ko sta Fini-jeva odvetnica Giulia Bongiorno (sicer predsednica poslanske pravosodne komisije) in Berlusconijev advokat Nicolo Ghedini dosegla neke vrste dogovor o problemih sodstva. Neke vrste kompromis med ministrskim predsednikom in Finijem, ki - kot dokazujejo včerajšnja dogajanja - očitno temelji na zelo majavih tleh. Poslanec Italo Bocchino in predsednik zbornice Gianfranco Fini unicredit - Banka v rokah Rampla Profumo po odslovitvi deležen zlasti priznanj MILAN - Po »dogovorjenem« torkovem odstopu pooblaščenega upravitelja Alessandra Profuma so vajeti Unicredita začasno v rokah predsednika Dietra Rampla. Upravni svet je namreč predsedniku začasno prisodil pristojnosti pooblaščenega upravitelja, hkrati pa mu je poveril nalogo, naj v teku nekaj tednov predlaga Profumovega naslednika. Slednjemu je upravi svet priznal pravico od odpravnine v višini 40 milijonov evrov. Medtem je bil včeraj Profumo deležen številnih priznanj za delo, ki ga je opravil v 15 letih vodenja Unicredita. Pooblaščeni upravitelj banke Intesa San Paolo Corrado Passera je obžaloval, da bančni sektor izgublja »izrednega profesionalca«. Prvi mož Bnl-Bnp Paribas v Italiji Luigi Abete je poudaril, da Profu-mo vsekakor zapušča veliko opravljeno delo, saj je znal združiti nekaj italijanskih bank in iz tega narediti peto najpomembnejšo banko v Evropi. Podobno se je izrazila predsednica Confindustrie Predsednik Dieter Rampl ansa Emma Marcegaglia, ki je poudarila, da bo zdaj treba najti človeka, ki bo na Pro-fumovi višini. Vodja Severne lige Umberto Bos-si je obžaloval, da je bil Profumo odslo-vljen, preden bi mu našli primernega naslednika, pa čeprav se je z njegovo odstranitvijo strinjal. Po njegovem bi morali zdaj paziti, da ne bi banke prevzeli Nemci. Predstavnik Demokratske stranke Matteo Colaninno pa je menil, da je Profumo žrtev nesprejemljivih političnih pritiskov, začenši tistega Severne lige. abruci Aretirali deželnega odbornika LS PESCARA - Načrt o sežigalnici odpadkov je privedel v hišni pripor deželnega odbornika za zdravstvo iz Abrucov Lan-franca Venturonija. Predstavnik Ljudstva svobode naj bi omogočil podjetniku Ro-dolfu Di Ziu zagotovitev del za gradnjo sežigalnice brez licitacije, seveda proti plačilu. Tudi Rodolfo Di Zio, čigar podjetje ima monopol pri uničevanju odpadkov v Abrucih, je od včeraj v hišnem priporu. Sodstvo je uvedlo preiskavo zaradi podkupovanja tudi proti dvema senatorjema Ljudstva svobode, Paolu Tancredi-ju iz Terama in Fabriziu Di Stefanu iz Chietija, ter proti županu iz Terama Mauriziu Brucchiju. Parlamentarca naj bi zahtevala in tudi prejela od Di Zia denar (več deset tisoč evrov), s katerim sta »financirala« župansko volilno kampanjo in izvolitev Brucchija za župana v Teramu in Luigija Alboreja Mascia v Pescari. Di Stefano je od Di Zia zahteval in tudi prejel 20 tisoč evrov, ki jih je nato posredoval kandidatu za evropskega poslanca Cres-cenziu Rivelliniju, ta pa mu je »vrnil« 5 tisoč evrov. V zabojniku odkrili 7 ton eksploziva REGGIO CALABRIA - V zabojniku so odkrili 7 ton eksploziva najboljše sorte T4. Skrit je bil za pošiljko mleka v prahu. Preiskovalci so ugotovili, da je zabojnik prispel v pristanišče Gioia Tauro z ladjo iz Irana, namenjen pa naj bi bil v Sirijo. Po oceni vodje oddelka za boj proti mafiji Pietra Grassa naj bi eksploziv ne bil namenjen italijanskim kriminalnim organizacijam temveč naj bi šlo za mednarodno trgovanje z eksplozivom. Seveda pa je precej čudno, da je tako velika pošiljka eksploziva, namenjena v Sirijo, prispela v Italijo. Aretirali osem policistov: tihotapili so drogo NEAPELJ - Agenti mobilnega oddelka neapeljske kvesture so aretirali osem agentov sodne policije. Obtoženi so tihotapljenja z drogo. Zaposleni so bili na komisariatu v kraju Secondigliano in naj bi bili vpleteni v širšo mrežo tihotapljenja in prodaje mamil. Poleg osmih agentov so aretirali še prav toliko drugih tihotapcev droge. Obnova po potresu: župan odstopil z mesta namestnika komisarja LAQUILA - Župan Massimo Cia-lente je odstopil z mesta namestnika komisarja za obnovo po potresu, ki je aprila lani prizadel abrucijsko mesto. Cialente je svojo odločitev pismeno sporočil predsedniku vlade Silviu Berlusconiju in komisarju za obnovo po potresu Gianniju Chiodiju. Župan je zapisal, da je po imenovanju drugega namestnika komisarja Antonia Cicchettija postal položaj obnove po potresu vedno bolj zmeden. Sam je že večkrat opozoril na zmedo pri upravljanju posegov po potresu, ker to ni obrodilo sadov, se je odločil za odstop. Od danes spet Santorov Annozero RIM - Santorov Annozero se nocoj vrača na italijansko drugo televizijsko mrežo Rai. Kljub temu, da še nista podpisala pogodbi - zaradi zavlačevanja vodstva Rai - bosta v oddaji tudi letos prisotna politični komentator Marco Travaglio in vi-njetist Vauro. Na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci je vodja oddaje Michele Santoro poudaril, da ne bo predhodno posredoval generalnemu direktorju Rai Mauru Masiju informacije o vsebini oddaj. južna tirolska - Dogovor med Rimom in Pokrajino Bocen Gorski smerokazi bodo dvojezični, ledinska imena pa le v nemščini BOCEN - Na Južnem Tirolskem bodo gorske table in smerokazi po novem obvezno dvojezični, ledinska imena na njih pa bodo pisana v izvirni zgodovinski obliki, torej v nemščini ali la-dinščini. Planinska koča (v nemščini Alpenhütte) bo tako tudi rifugio alpino, starodavno ime gore ali planine pa le v izvirnem nazivu. To je srž dogovora, ki sta ga včeraj popoldne v Bo-cnu podpisala minister za dežele Raf-faele Fitto in predsednik bocenske Pokrajine Luis Dürnwalder. Dogovor sledi zelo ostrim polemikam med Bo-cnom in Rimom, ki se je opredelil proti enojezičnim tablam in smerokazom (skupaj jih je več kot 30 tisoč) južno-tirolskega planinskega društva (Alpenverein Südtirol). Minister Fitto je med ostro polemiko z Južnimi Tirolci celo zagrozil, da bo italijanska vlada samovoljno odstranila »sporne« table, ki sodijo v pristojnost Bocna. Oglasil se je tudi zunanji minister Franco Frattini, polemika je nato prerasla v institucional- ni spor med osrednjo in pokrajinsko oblastjo, nakar so se strasti umirile in napočil je čas dogovarjanja in političnih pogajanj. Rimska vlada je zahtevala in dosegla spoštovanje vidne dvojezičnosti in torej tudi pravic italijansko govorečega prebivalstva. Z druge strani pa je Pokrajina Bocen uveljavila načelo, da je treba uporabljati izvirna ledinska imena, ki jih je fašizem nasilno poita-lijančil. Durnwalder je tudi dobil priznanje, da je pokrajina še naprej edina pristojna za cestno in drugo topo-nomastiko. To tudi pomeni, da bo morala prav pokrajina sedaj spremeniti napise na tablah v južnotirolskih gorah, nekatere tudi odstraniti. Dogovor je v Bocnu v glavnem doživel odobravanje, slišati pa je tudi pripombe. Kritični so na italijanski desnici, ki očitajo Rimu, da je klonil Južnotirolski ljudski stranki, kritični pa so tudi nemški skrajneži, ki obtožujejo predsednika bocenske pokrajine, da je »izdal« Južno Tirolsko. Sporna enojezična tabla na Južnem Tirolskem gospodarstvo - Govorice Daimler naj bi se zanimal za odkup Fiata Industrial RIM - Nemški proizvajalec avtomobilov Daimler želi kupiti del italijanskega Fiata, in sicer Fiat Industrial, za devet milijard evrov, je včeraj pisal rimski dnevnik La Repubblica. Gre za predponudbo, ki pa jo Fiat zavrača, saj za podjetje želi 10,5 milijarde evrov, je še zapisal avtor članka Salvatore Tropea. Zaradi nesoglasij glede cene sta družbi pogovore o prevzemu sedaj zamrznili. Tako v turinskem ko-losu ostajajo pri načrtu, da Fiat Industrial do konca leta uvrstijo na borzo. Turinski koncern se je v času krize odločil za delitev na dve podjetji. Eno podjetje, tako imenovani novi Fiat, združuje avtomobilsko proizvodnjo, Fiat Industrial pa preostalo proizvodnjo, ki med drugim zajema kmetijske in gradbene stroje pod znamko Case New Holland ter tovornjake znamke Iveco. Iz stuttgartskega velikana so že sporočili, da se s Fiatom niso pogovarjali o tovrstnem poslu. »Trenutno se v naši panogi vsi z vsemi pogovarjamo o sodelovanju. Glede konkretnih navedb časnika La Rep-publica, pa sporočamo, da pogovorov o tej temi ni bilo,« so iz Daimlerja sporočili za francosko tiskovno agencijo AFP. V Fiatu medtem pisanja rimskega časnika zaenkrat niso želeli komentirati. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu trgatev - Obisk pri vinogradnikih pri Lajnarjih oz. Piščancih Škarje so zapele tudi v bregu nad Rojanom Silvano Ferluga in Andrej Bole o letošnji letini - Divji prašiči Boletu uničili 1.000 trt Po vinogradih je v teh sončnih dneh pred napovedanim deževnim vikendom vse živo. Škarje so spet zapele, med trtami ponovno odmeva smeh in kramljanje trgačev, ki se najbolj svečanega opravila na koncu vinogradniškega leta nadvse veselijo. Trgatev se je namreč začela tudi v bregu nad Rojanom. Traktorji pridno vozijo polne zaboje grozdja v kleti, preše stalno meljejo, tekočina pa se v kadeh dviga. Vesela druščina osmih trgačev se je včeraj zbrala pri Lajnarjih, na čudovitem vinogradu »Plante«, ki se odpira na Tržaški zaliv. Na dveh hektarjih zemlje se Silvano Ferluga z ljubeznijo posveča svojim trtam in prideluje povečini malvazijo in vitovsko, nekaj glere in sauvignona, pa tudi refoška in merlota. Budilka je včeraj zazvonila ob 6. uri, ko so bili ob 7. uri trgači pripravljeni, pa so se pojavile težave. »Saj ne more iti vse kot po olju... Vsako leto se kaj pripeti, tokrat se nam je zataknilo s črpalko,« se je hudoval Ferluga. Ne dajte v brento tega, kar ne bi dali v usta, poduči Ferluga vsakega trgača, tako da so vsi zelo pazljivi, čeprav je grozdje povečini lepo in zdravo. »Padavine so bile letos precejšnje: maja je deževalo ves mesec, junija in julija je bilo bolje, avgusta pa ga je spet polomilo. Nič dobrega ni obetalo, tako da smo si pričakovali obolelo letino, narava pa je naposled naredila svoje,« pravi Ferluga in dodaja, da so odstranili le nekaj gnilih jagod pri muškatu, ki zahteva posebno lego. Kaj pa divji prašiči? Na začetku avgusta jih je bilo precej, poudarja Ferluga, sedaj pa jih je bistveno manj. Bistri so, saj so se lotili najbolj sladkih grozdov, pri tem pa polomili nekaj vejic. Vinogradnik je svoje vinograde pred kakimi 20 leti zatravil in rezultat je bil doslej spodbuden. »Trta raste bolj počasi, grozdje pa nedvomno pridobi na kakovosti tudi zaradi višjih korenin. Nekoliko več dela je s košnjo, vendar vsaj blata ni.« S trganjem bodo nadaljevali tudi danes (črnega grozdja se bodo lotili čez 10 dni). Na prvi pogled Ferluga ocenjuje, da bodo potrgali kakih 10 ton grozdja, kar se bo spremenilo v 50 morda 60 hektolitrov vina. Večino ga porabi na osmici, nekaj tudi ustekleniči, a samo, če ustreza njegovim zahtevnim okusom. Krasen dan so izkoristili tudi pri Piščancih. Pri Boletovih se je živžav začel včeraj, dva dni pred napovedanim, »zaradi vremenskih napovedi, pa tudi zaradi divjih prašičev, ki so mi letos že uničili vinograd s tisočimi trtami,« je potožil Andrej Bole, ki smo ga ujeli med tovorjenjem traktorja na vinogradu. Po njegovih ocenah so mu od avgusta uničili kake 4 tone povečini belega grozdja. »Ko bo še to zmanjkalo, pa se bodo lotili črnega.« Po domeni s pokrajinsko upravo so jih sicer nekaj že polovili, vendar vseeno premalo. »Tako ne gre, saj se preživljamo z vinogradništvom in na tak način smo bili ob pol zaslužka. Srn, ptičev ali jazbecev se lahko še rešiš, divjih prašičev pa ne. To sem doživel na lastni koži.« Predlansko leto je zato trte dvignil na latnik in če se bo izkazalo za pravo rešitev, bo to storil tudi z vsemi ostalimi. No, kar je »ostalo« na trtah je zelo v redu, predvsem malvazija, medtem ko je bila vi- tovska, (predvsem tista na latniku), zaradi obilnih padavin podvržena gnitju, kar pa ni povzročalo večjih preglavic spretnim trgačem. Re-foška se bodo lotili najbrž prihodnji teden, letina bo vsekakor količinsko nekje »srednja«, pravi Bole, morda po kakovosti celo malo slabša od preteklih let, vendar bo to treba seveda šele preveriti, ko bo grozdje vseh 20-tisoč trt »na varnem« v kleti. »Še pred 20 leti smo uporabljali brente, ki smo jih danes - po furlanskem zgledu - zamenjali z zaboji. Še vedno pa vztrajamo pri ročni trgatvi, kije najboljša in za kakovostna vina nujno potrebna,« je poudaril Bole in ponosno pokazal na skupinico trgačev - teh je ob koncih tedna običajno tudi dvajset. Trgatev pa ostaja v bistvu taka kot nekoč. »Že pred 120 leti so priporočali vrenje na belo, kljub temu, da ni bilo nobene tehnologije. In rezultat je bistveno boljši;« maceracijo, na primer, pa Bole ocenjuje kot modno muho. Nam pa ne preostaja drugega kot čakati na Martinovo ... Sara Sternad Četrtek, 23. septembra 2010 TRST / APrimorski ~ dnevnik Bela jadra, plava riba v Ribiškem naselju V Ribiškem naselju bo konec tedna zaživela prireditev v sklopu Dnevov kmetijstva Vele bianche, pesce azzurro (Bela jadra- plava riba. Pot zemlje in vode, virov življenja), ki jo prirejata navtično društvo Laguna in Občina Devin-Na-brežina s podporo Pokrajine Trst, Dežele FJK in Trgovinske zbornice. Štiridnevna prireditev (od danes do nedelje) bo minila v znamenju športnih in umetniških dogodkov, razstav, obiskov jam, posvetov in glasbenih poslastic. Na trgu bo poskrbljeno za večji šotor ter za kioske s hrano in pijačo, gostje bodo lahko segli tudi po okusni plavi ribi. Opozoriti velja med drugim na sobotno okroglo mizo o kmetijskih virih v luči turističnega razvoja (ob 10.30) v okviru letošnjih »potujočih« Dnevov kmetijstva. Slovenski deskar v težavah Včeraj zjutraj se je v morju pred barko-vljanskim borovim gozdičem znašel v težavah deskar. 32-letni Ljubljančan se je podal med valove, zaradi močnih sunkov vetra pa sta deska in jadro postala neobvladljiva, moškega je začelo nevarno zanašati proti odprtemu morju. Njegov prijatelj, ki je opazil, da si deskar ne more sam pomagati, je ob 8.10 po telefonu poklical na pomoč operativno komunikacijski center tržaške pristaniške kapitanije. V zaliv sta po navodilih iz kapitanije zaplula motorna čolna obalne straže in gasilcev, reševalci so Slovenca živega in zdravega našli v vodah pred tržaškim pristaniščem. Spravili so ga na varno, negativnih posledic ni bilo. Klapavice še strupene Tržaško zdravstveno podjetje (ASS1), ki po zastrupitvah s toksinom DSP v Pie-montu, Aosti in Liguriji preverja stanje tržaških klapavic, je včeraj potrdilo, da je toksin v tržaških gojiščih še vedno prisoten. V ponedeljek in torek je bila količina toksinov še večja, zaradi česar bodo gojišča še naprej zaprta, prodaja pa prepovedana. Gojišča bodo odprli šele takrat, ko bodo dvakrat v časovnem razmiku 48 ur zabeležili odsotnost toksina. Klapavic na italijanskih trgih ni več, ker je od 16. septembra (na ta dan so prepovedali prodajo) minilo že preveč časa. Školjke so v prejšnjih dneh prispele v Piemont, Dolino Aosto, Ligurijo in Emilijo Romagno, trdijo pri podjetju ASS1. šolstvo - Socialno podjetje Ad Formandum odprlo novo šolsko leto s slikami Katerine Kalc Obnovljeni prostori in razstava za stalno izobraževanje vse do poznih let Z odprtjem razstave slik akademske slikarke Katerine Kalc v obnovljenih prostorih socialnega podjetja Ad Formandum so včeraj popoldne formalno odprli novo šolsko leto 2010-2011. Če je triletni program splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja Operater v gostinstvu, namenjen mladim med 14. in 18. letom starosti že stekel, se morajo tečaji jezikov in računalništva za ljudi od 18. do 64. leta starosti še začeti. V teh dneh je v teku predvpisovanje, vpisovanje pa se bo uradno začelo v ponedeljek, in sicer ves dan od 7.30 do 22. ure. Šolsko leto je ob udeležbi Katerine Kalc odprl direktor Branko Jazbec in uvodoma spomnil, da je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje pred enim letom postal socialno podjetje in se preimenoval v Ad Formandum. Poleti so olepšali prostore, je povedal Jazbec, in še predvsem vežo, v kateri sprejemajo tečajnike. Med temi so tudi umetniki, je dodal, kot je Katerina Kalc. Ta je rade volje posredovala sedem svojih slik s kraško krajino, ki krasijo stene v obnovljenih prostorih. Slikarka je leta 2001 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, danes pa živi in dela na Tržaškem. Ukvarja se s slikarstvom in je razstavljala na samostojnih razstavah na Tržaškem in na Goriškem ter na skupinskih razstavah v Novo šolsko leto je ob udeležbi akademske slikarke Katerine Kalc odprl ravnatelj Branko Jazbec kroma Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Češkem, na Madžarskem in v Nemčiji. V zadnjih letih se posveča pretežno kraškim krajinam in detajlom iz kraške narave. Ravno tečajniki so tisti, ki jih v po- nedeljek pričakujejo v velikem številu, saj ponuja Ad Formandum možnost izobraževanja vse do poznih let, je še poudaril Jazbec. Vpisovanje se bo začelo v ponedeljek in se bo nato nadaljevalo vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure, od 12. do 14. ure in od 17. do 19. ure. Dodatne informacije nudijo prek tel. št. 040566360, elektronska pošta ts@adfor-mandum.eu. (ag) 8 Četrtek, 23. septembra 2010 TRST / repentabor - Župan Pisani poročal na občinski seji Začela so se dela za obnovo repenskega Placa Prvo soboto septembra z nogometno tekmo Stari-Mladi slovo od starega trga Prvo soboto v septembru je re-penski Plac s tradicionalno nogometno tekmo med Starimi in Mladimi dočakal svoje zadnje dejanje. Vaščani so se z žogobrcem na travniku poslovili od starega trga, zato je bila letošnja nogometna predstava ob splošnem veselju prežeta tudi z otožnostjo. »Tekma med Starimi in Mladimi je zapečatila usodo starega Placa, saj se je dan kasneje začela njegova prenova,« je med torkovo občinsko sejo sporočil repentabrski župan Marko Pisani. V ponedeljek, 6. septembra, je bil prostor ob zidu, ki je ločeval asfaltni del trga od travnika, zagrajen, nekaj dni pozneje je bager začel s podiranjem zida in nakazal uvod v nov, razširjen trg, kot sta si ga zamislila projektanta, bo-ljunška arhitekta brata Starec. Repenci so več kot desetletje čakali na obnovo trga. Pripravljenih je bilo nekaj idejnih načrtov, ki pa niso zadovoljili vaščanov in občinskih upraviteljev. Prejšnji upravi župana Aleksija Križmana je vendarle uspelo zediniti želje krajanov in vizijo projektantov. Občina je odkupila travnik, predpogoj za razširitev trga in izbrskala potrebna finančna sredstva. Tako je bilo vse pripravljeno, po oddaji dela v zakup se je prenova lahko začela. Tekma med Starimi in Mladimi je bila nekakšen labodji spev starega trga; nov, širši, na novo tlakovan trg bo - po predvidevanjih - za-vekal avgusta prihodnjega leta, ob Kraški ohceti. Na njem ne bo nobene arhitektonske strukture ali pregrade. Levi in desni del trga (gledano v smeri proti Kraški hiši) bosta postala usklajena, na isti ravni ležeča kamnito-travniška celota z nekakšno sprehajalno potjo z desetimi kamnitimi klopcami v sredini. Sedanje plesišče ob lipi na spodnjem delu trga bo ostalo, a bo postalo okroglo.Trg (kakih 1.600 kvadratnih metrov površine) bo tlakovan s temno sivimi tlakovci, le ob poslopjih na levi strani trga bo ozek kamnit pas. Štirna bo urejena, na desni strani travnika pa bodo zgradili popolnoma nov zidek. Na spodnjem delu, ob orehu, bo prostor za ekološki otok ali za sanitarije ob praznikih in prireditvah, kot je Kraška ohcet. Prehod skozi trg bo zagotovljen, prav tako parkiranje vozil, da ne bodo domačini ter lastniki in upravitelji trgovine, gostilne in osmic nergali, na novem trgu pa bodo obdržali isto število parkirnih prostorov. Obnova bo stala kakih 750 tisoč evrov. M.K. Desno: s tekmo Stari-Mladi slovo vaščanov od starega trga; spodaj: začetek del na repenskem Placu kroma občinski svet Zgonik, izredna seja o železnici Trasa visokohitrostne železnice bo v ospredju današnje izredne seje zgoniškega občinskega sveta. Kraška občina doslej ni bila še uradno seznanjena z namerami o gradnji podzemske železnice, prav tako ni bila seznanjena z vrtanjem tal na njenem ozemlju, ki so jih opravili za analizo terena. Zato je uprava posegla pri italijanskih železnicah, in zahtevala, naj njeni predstavniki vendarle pojasnijo, kaj nameravajo storiti. Res žalostno je namreč, da krajevno prebivalstvo in njegovi izvoljeni predstavniki niso bili obveščeni o zadevi, ki se jih neposredno tiče. Občinska seja na zgoni-škem županstvu se bo začela ob 11. uri, udeležila pa se je bosta tudi predstavnik italijanskih železnic inž. Cumin in deželni odbornik za prevoze in promet Ric-cardo Riccardi. Dan srca v Dolini Združenje Cuore Amico iz Milj pod pokroviteljstvom Občine Dolina prireja jutri že tradicionalni Dan srca na dolinskem županstvu. Obisk občanov je že v preteklih letih pokazal, da pozitivno sprejemajo pobudo. Dan srca se bo začel ob 8. uri, zaključil pa ob 12.30 in v okviru preprečevanja bolezni srca in ožilja predvideva krvne izvide, merjenje krvnega pritiska ter delitev informativnega gradiva. Kot je znano, neprimerne krvne vrednosti, predvsem količina holesterola in triglice-ridov, prekomerna teža, visok pritisk ali cigaretni dim škodijo delovanju našega srca. To je sporočilo pobude, ki jo prirejajo v upanju, da bi pomagali ljudem in jih spodbudili, da spremenijo svoj življenjski slog. Predstavitev Glasbene šole proseške godbe Jutri bo ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku predstavitev Glasbene šole Godbenega društva Pro-sek. Srečanje je namenjeno učencem osnovnih šol s Proseka, Zgonika in Barkovelj (skupno gre za približno 120 učencev). Glavno vlogo pri predstavitvi bodo imeli gojenci Glasbene šole, ki bodo sovrstnikom predstavili inštrumente, ki jih igrajo v godbi. Na srečanju bo zaigral Mladinski or-kesterček, ki deluje v okviru šole, prisotni pa bodo seveda tudi člani Godbenega društva Prosek. Prvenec Sergia Tavčarja Na pobudo ŠZ Bor bodo na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta št. 7) danes predstavili prvenec Sergia Tavčarja z naslovom »La Jugoslavia, il basket e un telecronista. La storia della pallacanestro jugoslava rac-contata dalla voce di Telecapodi-stria«. Srečanje bo v mali dvorani ob 19. uri. Jesen v glasbi V evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili št. 1 bo v okviru 8. prireditve Jesen v glasbi drevi ob 20. uri koncert, posvečen Robertu Schumannu. Biološka oporoka Na sedežu metodistične cerkve (Scala dei Giganti št. 1) spet sprejemajo biološko oporoko. Odločitev o tem, kako naj zdravniki z njimi ravnajo v primeru terminalne bolezni bodo lahko posamezniki podpisali pred odvetnikom v soboto, 25. septembra, ter 8. in 23 oktobra. Dodatne informacije nudijo prek elektronske pošte testamentobiologico.ts@gmail.com in tel. št. 3394782406. občina dolina - Ta konec tedna na pobudo združenja Bioest Praznik vode v Boljuncu Predavanja, stojnice, glasba in zbiranje podpisov proti plinskemu terminalu ter jedrskim načrtom Konec tedna bo dogajanje v Boljuncu v znamenju vode. »Ko govorimo o vodi, ne govorimo le o okolju, ampak se dotaknemo še najrazličnejših vprašanj, povezanih z zaščito narave« je geslo dvodnevnega Praznika vode, ki ga s pokroviteljstvom Občine Dolina ponuja okoljevarstveno združenje Bioest. Prireditev so predstavili v dvorani dolinskega občinskega sveta. Županja Fulvia Premolin je povedala, da je voda bistvenega pomena za razvoj ozemlja in za svet sam. »Pozorni smo na to temo, letos smo vodi namenili tudi Kmetijske dneve. Združenju Bioest se zahvaljujem, ker je v pobudo vključilo tudi naše šole in integracijo ostarelih oseb, ki so za nas bogastvo,« je dejala dolinska županja. V soboto bo v Bo-ljuncu namreč zaživel tudi projekt z naslovom »Voda ... življenje«, ki od lani združuje priletne osebe tržaškega občinskega doma za ostarele Casa Serena in dijake dolinske nižje srednje šole Simona Gregorčiča. To bo priložnost za druženje med različnima generacijama, ki bosta skupaj prisluhnili predavanju o vodi in izdelali maketo o proizvodnji hi-droelektrične energije (v soboto ob 16. uri). Tiziana Cimolino je spomnila, da je Praznik vode stekel že lani, dolinsko občino pa so izbrali, ker so tukajšnji upravitelji pozorni na okolje in se ukvar- jajo z bržkone največjim biserom tržaške pokrajine - Dolino Glinščice. Dvodnevni program prireditve, ki bo na Jami v Boljuncu, vključuje vrsto predavanj in debat, na voljo pa bodo tudi stojnice z najrazličnejšim blagom in informativnim gradivom o načrtih sodelujočih združenj. Neva Monaco je omenila posvet o vodi v Trstu (v soboto ob 15. uri bo predaval Paolo Guglia), predavanje o Oltrisu in njegovih vodotokih (v soboto ob 16.45), Tiziana Cimolino, Neva Monaco, Fulvia Premolin in Luciano Ferluga pa še predavanja o vodi kot viru in pravici (v nedeljo ob 15. uri), o glasbeni terapiji v času nosečnosti (v nedeljo ob 16. uri) in srečanje proti genetsko spremenjenim organizmom (v nedeljo ob 17.45). Odprtje bo v soboto ob 11. uri, glasbo pa bodo ponujali ansambli Alfa omega, Quebra Molas (v soboto), Tolooloose in Ritmi urbani (v nedeljo). Vsak dan ob 15.30 bo animacija za otroke. Luciano Fer- luga je povedal, da bodo še naprej zbirali podpise proti uplinjevalniku, prav v Boljuncu pa se bo začelo tudi zbiranje podpisov za ljudski zakonski predlog o nadaljnji zaustavitvi jedrskih načrtov v Italiji (pobudo podpirajo WWF, Legambiente in Italia no-stra). Če bo Praznik vode zaradi dežja premoker, bo prireditev v boljunskem večnamenskem kulturnem centru. (af) zaslišanje - Ostaja v priporu Kari ni vedel, da je brat umrl »Nisem vedel, da je moj brat umrl.« Tako je po besedah njegovega odvetnika Sergia Mamelija zatrdil 24-le-tni Massimo Kari, ko ga je tržaški sodnik za predhodne preiskave včeraj dopoldne zaslišal. Sodnik je za Karija odredil pripor. Odvetnik je še povedal, da se Kari, ki je vozil v vinjenem stanju, sobotnih dogodkov ne spominja. Za smrt mladega Maicola naj bi izvedel, ko je prebral obtožnico. Nekaj dni je bil povzročitelj nesreče zaradi poškodb v bolnišnici, od torka je v priporu, kjer bo po včerajšnji sodnikovi odločitvi tudi ostal. Mladenič, član večje sintske družine iz stanovanjskega kompleksa na Melari, je bil zaradi tatinskih dejanj že v zaporu, v soboto pa je bil na 24-urni prostosti. Ta dan je proslavil zelo nesrečno. V soboto zvečer je z Maicolom ukradel avtomobil, ki je bil v parkirišču stanovanjskega kompleksa. Po le nekaj ovinkih je na mokri Ulici Forla-nini in v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, po kateri je kmalu umrl njegov petnajstletni brat Maicol. Massimo Kari je z ukradenim fiatom čelno trčil v zaščitno ograjo, nakar je izstopil in zapustil umirajočega bratca. Ukradel je še avtomobil opel tigra človeka, ki se je ustavil, da bi nudil pomoč, zatem pa se že po sto metrih še drugič zaletel, tokrat v vrtna vrata neke hiše na vogalu z Ulico Bergamino. Policija ga je aretirala, dolžijo ga nenamernega uboja, opustitve pomoči in tatvine v obteže-valnih okoliščinah. / TRST Četrtek, 23. septembra 2010 9 1 gregorčičeva dvorana - V torek uvodni večer V Slovenskem klubu Arsov večer glasbe in zvoka Javno radijsko oddajo izoblikovali Marko Kravos, Alenka Rebula, Igor Zobin Utrinek s torkovega večera v Slovenskem klubu kroma MARODNI DOM - Jutri ob 18.30 Palčičeva Prehajanja, slikarjeva izkušnja na odrskih deskah Nadaljuje se niz dogodkov, ki jih Slovenska kulturno gospodarska zveza posveča slikarju Klavdiju Palčiču ob njegovi 70-letnici. Tokrat gre za odrska Prehajanja, to je za razstavo, posvečeno Palčiče-vemu ustvarjanju za odrske deske, ki bo pripravljena v sodelovanju s Kulturnim društvom za umetnost Kons. Kot scenograf in kostumograf je slikar sodeloval s številnimi gledališči, med katerimi sta Slovensko stalno gledališče in gledališče Verdi v Trstu, Drama v Ljubljani, gledališče La Fenice v Benetkah. Za svoje delo tudi na tem področju je Klavdij Palčič leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Razstava v Narodnem domu, bo prikazala skice in risbe za scene in kostume predstav pri katerih je umetnik sodeloval od poznih 60-tih let do danes in bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob četrtkih pa tudi od 15.30 do 18.30, vse do 15. oktobra. Ob razstavi bo tudi izšel katalog, katerega avtorji besedil so Miroslav Košuta, Giu-lio Montenero in Marko Sosič (Založništvo tržaškega tiska). Na otvoritvi, ki bo v Veliki dvorani Narodnega doma v petek popoldne (jutri) ob18.30, bo predpremierno predstavljen dokumentarni film, portret Klavdiju Palčiču z naslovom Biti to, kar si, ki ga je pripravila novinarka Mirjam Muženič za Regionalni RTV center Koper - Capodistria. S prijetnim pogovorom o poeziji in glasbi, a tudi o Trstu in njegovem mediteranskem duhu, je Slovenski klub v torek stopil v novo leto delovanja. V sodelovanju z Radiem Slovenija je v Gregorčičevi dvorani priredil večer poezije in glasbe Glas zvoka - Zvok glasu, ki je potekal pod okriljem 3. programa Ars: ljubljanska ekipa se je namreč odločila za javno radijsko oddajo, ki jo bo v prihodnje predvajala na svojih valovih (termin ni še znan). Večer je vodil Marjan Strojan, nastal pa je pod uredniško taktirko Jasne Potočnik Topler. Strojan je tudi sam pesnik in odličen prevajalec angleške poezije, med drugim pa tudi predsednik slovenskega PEN kluba. Kot je uvodoma poudaril, je Trst kot nalašč za klepet o književnosti, saj so se po njegovih ulicah sprehajala in v njem ustvarjala velika imena svetovne literature, od Joycea do Stendhala, od Sve-va do Pahorja. Protagonisti torkovega pogovora v Slovenskem klubu pa so bili pesnica, ese-jistka in psihologinja Alenka Rebula, pesnik, pisatelj in prevajalec Marko Kravos ter harmonikar Igor Zobin. Strojana je uvodoma bolj za šalo kot zares zanimalo, ali je bil France Prešeren, ki je napisal eno samo zbirko, len, ko pa je Kravos avtor tolikih zbirk. Tržaški pesnik je odgovoril, da je bil Pesnik morda le nesrečen, ker ni nikoli stopil v Trst in videl njegovega morja in sonca. Sicer pa Kravos izda povprečno eno zbirko vsakih šest ali sedem let ...vmes pa piše prozo, pravljice, radijske igre. Alenka Rebula je svoji pesniški zbirki Mavrični ščit in V naročju izdala s še-stindvajsetletnim zamikom, medtem pa se je posvetila strokovni literaturi in napisala uspešnici Globine, ki so nas rodile ter Blagor ženskam; letos je izdala še Sto obrazov notranje moči. Alenka Rebula pesni, ko se ji »nekaj zatakne«, v verzih išče izhod: poezija je po njenem mnenju veliko bolj praktična kot slutimo, lepota rešuje. Marko Kravos skuša lepoto ponovno ustvariti ne samo skozi poezijo, temveč tudi skozi glas in ritem. Pred podobnim izzivom pa se večkrat znajde tudi harmonikar, skladatelj in aranžer Igor Zobin: glasba in beseda imata po njegovem mnenju isti izvor, ko sklada za glas in instrumente, postaneta isto. Vsakdo čuti potrebo, da se izrazi, Zobin skuša zvok, ki ga obdaja, uloviti, predelati in ponovno izraziti z glasbo. Njegova glasba, njegov izbor melodij Angelisa in Piazzole se je na torkovem večeru prepletal z izborom poezij. Tistih, v katerih Alenka Rebula bosa pleše med kresovi, v katerih se Evridika in Orfej rešita samo v dvoje, v katerih je »on, ki si mu zamrznila vse poti«. In v Kravosovih, nekoliko bolj ironičnih, v katerih pajki visijo na pesniških nitkah, v katerih gre pesnik »s sprehajalnim korakom skozi vse to«, v katerih je smrt zadnja priložnost, da pesnik »vzame sebe zares«. Poljanka Dolhar občina trst - Tržaškemu pisatelju, režiserju, dramatiku Bordonu srednjeveški pečat Včeraj mu ga je podelil župan Roberto Dipiazza - Furio Bordon je tudi direktor gledališkega niza v sklopu Mittelfesta Župan Dipiazza izroča pečat gledališčniku Furiu Bordonu kroma Nisem verjel, da je lahko priznanje, ki ti ga podeli tvoje mesto, slajše od državnih ali mednarodnih nagrad: s temi besedami se je Furio Bordon zahvalil za srednjeveški pečat, ki mu ga je včeraj podelila tržaška občinska uprava. In nadaljeval: to gre najbrž pripisati dejstvu, da sem na rojstno mesto zelo navezan. Če sem, v dobrem in slabem, tak človek, je to tudi zasluga Trsta, ki mi je nudil veliko. Trst je čudovito mesto, v tujini velja za pravi mit, predvsem po zaslugi svoje preteklosti: upam, da bo, tudi s pomočjo svojih upraviteljev, tako tudi v bodoče. Furio Bordon se je rodil v Trstu, kjer je dokončal pravo in se zaposlil kot pravni zastopnik, a že pri petindvajsetih letih je pravniške kroge zamenjal za literarne in gledališke. Njegovo prvo komedijo (Canto e controcanto) je uprizorilo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, v njej je nastopila Mariangela Melato. Njegove gledališke in radijske igre so požele velik uspeh in prejele razne nagrade. Tak je primer predstave Le ultime lune, uvodnega dejanja večjega projekta o »nezaščitenih« starostnih obdobjih, ki je bilo posvečeno starosti. V prvi postavitvi (1995/96) je nastopal Marcello Mastroianni, delo pa je bilo že uprizorjeno v dvajsetih različnih jezikih in prejelo tudi nagrado kritike v Bruslju, kjer je bilo razglašeno za najboljšo predstavo leta. Njegov literarni prvenec Giochi di mano je leta 1974 izdala založba Mondadori, v zadnjih letih njegova dela izhajajo pri založbi Salerio. Bordon je bil tudi direktor Stalnega gledališča FJK, festivala v tržaškem rimskem gledališču, od lani pa vodi gledališki niz v sklopu čedaj-skega Mittelfesta. skd igo gruden - Pogovor s komensko knjižničarko in pravljičarko Marijo Umek Pravljične urice za otroke Predviden je niz delavnic, ki so namenjene otrokom iz vrtcev in osnovnošolcem - V soboto O pravljici, ki se je izgubila . Jesen je že pred vrati in z njo se bližajo hladni popoldnevi, ob katerih se radi stiskamo na domačem kavču in prisluhnemo burji, ki šumi skozi okno. Ta čas je kot nalašč za pravljice; v tem magičnem vzdušju prireja društvo Igo Gruden v sodelovanju s knjižnico Komen Pravljične urice za otroke. Mladi in starejši so toplo vabljeni na prvo srečanje bo v soboto, ob 15.30 v društveni dvorani. Otroke bo s svojim pripovedovanjem navdušila knjižničarka Marija Umek iz Komna, ki že dalj časa uspešno vodi številne dejavnosti za najmlajše. Po pravljici bo na vrsti delavnica, v sklopu katere bo lahko vsak otrok izdelal svojo knjigo. Na pobudo ko-menske knjižnice bo možna tudi izposoja slikanic in drugih knjig, ki jih bodo lahko otroci vrnili čez mesec dni na naslednjem srečanju. Vsi, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, so toplo vabljeni da se udeležijo prve pravljične dogodivščine ter se nam pridružijo tudi na naslednji, ki bo v predvi- Knjižničarka Marija Umek A v doma v soboto, 23. oktobra. Koliko časa se že ukvarjate z delavnicami za otroke? Delavnice vodim približno od kadar sem tu zaposlena, torej že šest let. Prej sem delovala eno leto v Sežani, nato pa sem prišla v Komen, kjer se srečujem z obiskovalci vseh staro- sti. Knjižnica namreč še zdaleč ni golo izposojanje knjig, ampak je pogovor in svetovanje, prilagajanje mlajšim in starejšim bralcem. V sklopu knjižnice prirejamo celo vrsto pobud, od potopisnih predavanj do srečanj z literati. Delo, ki ga opravljam v knjižnici, je zelo pestro in ga ne bi zamenjala za nobeno drugo. Katere dejavnosti ponujate otrokom? V času počitnic prirejamo tematske delavnice, ki se imenujejo Knjižni kamenček, v sklopu katerih imamo pripovedovanje pravljic in izdelovanje ročnih del. Tovrstne delavnice potekajo tako med poletjem kot tudi med letnimi počitnicami, ko imajo otroci več dni časa, da se jih udeležijo. Med letom pa dejavnosti za otroke potekajo vsak zadnji petek v mesecu. Na pobudo društva Igo Gruden je nastal tudi Knjižni kamenček na poti, v sklopu katerega prirejamo delavnice v Nabrežini. Poleg tega pri- rejamo tudi srečanja z osnovno šolo, da navajamo otroke na uporabo knjižnice in jih spodbujamo, da postanejo samostojni bralci. V sodelovanju z vrtcem organiziramo bralno značko za najmlajše, Bralni palček. Vsako leto imamo tudi obiske vrtcev in osnovnih šol, v sklopu katerih so nas obiskali tudi otroci iz šempolaj-skega vrtca. Med letom prirejamo srečanja za šolarje, ki želijo predstaviti svoje raziskovalne naloge javnosti. Povrh vsega pa sodelujemo tudi z medobčinskim društvom prijateljev mladine iz Sežane. Kaj vas pri vašem poklicu najbolj navdušuje? Najbolj sem navdušena nad zadovoljstvom ljudi in bralcev, ki pridejo v knjižnico. Katero pravljico boste v soboto predstavili nabrežinskim otrokom ? Na vrsti je zgodba O pravljici, ki se je izgubila. Agata Venier / /¿Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Bazovico Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure Četrtek, 23. septembra 2010 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 23. septembra 2010 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 -Dolžina dneva 12.08 - Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 5.57. Jutri, PETEK, 24. septembra 2010 NADA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1020,8 mb raste, veter 15 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 25. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040/772148, Ul. Curiel 7/B - 040/281256, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7/B, Trg Ve-nezia 2, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040/308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty - 3D«; 18.20, 20.15, 22.15 »The American«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Niente paura«. CINECITY - 16.30, 19.15, 21.45 »Man-gia, prega, ama«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Mordimi«; 16.15, 18.00, 19.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty -3D«; 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Sharm El Sheik«; 15.50, 17.50, 22.10 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; 19.50, 21.30 »La solitudine dei numeri primi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek - E vissero felici e contenti - 3D«. FELLINI - 16.30, 18.15 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.10, 21.45 »20 si-garette«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La soli-tudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Fratelli in erba«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00 »Hibrid«; 19.00 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 16.30, 18.40, 20.50 »Butec na večerji«; 17.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 16.50, 19.10, 21.30 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.20 »Karate Kid«; 19.05 »Ljubezen na daljavo«; 16.55 »Charlie«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Odpleši svoje sanje«; 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.25 »Hibrid«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sharm El Sheik«. TRST SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »Mordimi«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 3: 17.30 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty - 3D«; 22.10 »The American«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »Fratelli in erba«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »La solitudine dei numeri primi«. Čestitke Bravo LANA ANDOLŠEK! SKD TABOR iskreno čestita svoji plesalki za super pevski podvig na Festivalu otroške popevke Brinjevka 2010 in ji želi še veliko plesno-pevskih uspehov. Danes bo v Samatorci velika fe-šta. Naš GABRIEL PERIC bo ugasnil sedmo svečko. Da bi vedno tako lepo prepeval z nono Sonjo, ki je v torek slavila rojstni dan, so želje vse žlah-te iz Samatorce in Nabrežine. Danes praznuje 40. rojstni dan naša draga ELIZABETA. Polno zdravja, sreče in veselja v življenju ti želimo: Igor, Tamara, Matjaž, Peter, mama Anica, Boris, Majla, Matej in Urška. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. S Izleti KLUB PRIJATELJSTVA obvešča, da je odhod na izlet v Stično v sredo, 29. septembra, ob 7.30 s trga Oberdan in ob 7.45 z Opčin pri tramvaju. DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski iz- let na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mačkolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchsc-hlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbirbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pa-sijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41290386, 040-299409 (Norma), 040370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in eskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. in Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Sa-lež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Piazza Europa 2010 Trst, 24. - 26. septembra U*ve4t\os4' 4rgovMj* A(\ ulični ^ Stojnice, glasba in ulični umetniki organizira: h^ conFcommErcio Trieste PiazzaEuropa 10 Mercato Europeo del Commercio Ambulante program na spletni strani: www.piazzaeuropa.eu v sodelovanju z: 4*i1h Mnhhrpkiyj iv4iuiru4.iL r.iviiiki friJli MMIM s v '^ L^Mnin i. MnmUn pvAftv» (rJiTii. j"-- Sobola, 35. Mjtinbn ob JftM V «Ki JvOTIti 90 fl. h|cn ilVikll. in AlIlLUlhklllli lhfe1lLI|"IU: .^J^i^i itn^THi ftkilH t T 1 .11 ■. - HI h> M11 rc^a: [hiki mibutx" h ^th-k*iiini '■hiiip.i-.kijil |-" J-.-Iiuiii k-."i- ikilb N>dol jjr ^cpU'ml>r;i oh 3(1.30 t kIcOhii^ ii Vcfdl t m il j h imfr> ■ i VJaii^o E rjiKL' IVr-:"' f) r-Pnmfilu > I11H "i" IJ > ¿H h i! I11i11' TJ 11J S h'd' rifijj; Hranai IVro v :-',J'.,k',-jiMU i I H■ rii l-iUivi.ih.,"' mit lij,-. --K' ■ m. liilun I -.'i lii£j ni /.hlru .■)•■ Vi-iill /AP19JIVI MUJHrKI 2010 ai] I bunpynpj »]r> Mil Vfiwivflnlr irfuiniTMjc* hbji.lni SS*r njk Hlcfjhiiil Kun- II ' LTjHK! - iJIHI M 4-.W Aid .Ml HJ hqUi Î4rt IILi I L °J 'J H3 O^AR^^tila PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 3386439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Prijave na tel. št. 3386376575. SOMPD VESELA POMLAD pričenja z rednim pevskim delovanjem. Prva vaja za Otroški pevski zbor bo v petek, 24. septembra, ob 16. uri; za Mlajšo dekliško skupino bo prvo srečanje danes, 23. septembra, ob 19. uri v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. Vabljeni dosedanji in novi pevci! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK GRAMSCI vabi danes, 23. septembra, ob 18. uri v Ljudski dom, Ul. Ponziana 14, na razpravo Kakšna bodočnost za »burlo« v okviru tržaškega in deželnega zdravstva? DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odborni-štvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. DRUŠTVO NO vabi zainteresirane na meritev stanja imunskega sistema v petek, 24. septembra, od 15. do 18. ure v Kamnarski hiši v Nabrežini. Informacije: tel. št. 349-8419497. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše, se bodo vršili v šolskem letu 2010/2011 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali na tel. št. 040200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek v petek, 24. septembra, ob 18. uri na sedežu godbe. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice Trst bo imel vaje v Dijaškem domu v Trstu ob petkih ob 16.00 oz. ob 17.00 (otroci bodo razdeljeni po starostnih skupinah). Prvi sestanek bo v petek, 24. septembra, ob 16.30 v Dijaškem domu. Vabljeni vsi od 4. do 13. leta! 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje v domačiji pri Divači v soboto, 2. oktobra, začetek ob 18. uri. Info v večernih urah: 040-228398 in 3471074873 (Loredana). Prijave do sobote, 25. septembra. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ri-cmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA vabita na 13. Gledališki vrtiljak. Prva predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri in ob 17.30. Vpis abonmajev pri Slovenski prosveti v Ulici Donizetti 3 in na telefonski številki 040370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAM-PERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višješolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štad-jonu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 349-7338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040-212289, info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadalje-valci/Neslovenci, ob 19. uri začetni-ki/Neslovenci. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Kontovela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Info v večernih urah: 040-251161 (Štefi) ali 040220655 (Oskar). STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@tea-terssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora - Prosek 159. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice, vabi na informativni sestanek stare in nove članice v četrtek, 30. septembra, ob 20. uri v društvene prostore. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štalci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor Aljoša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štalci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za 1., 2. in 3. ra- zred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040299632, e-mail veratuta@tiscali.it. AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.ya-smin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Po-lutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. S Poslovni oglasi SEŽANA: novo skladišče 2380m2, VP, 8m visoko, s pisarno in videonadzornim sistemom. Dostop s kamionom in vlakom. Možnost oddaje po delih. Najemnina: 4 EUR/m2/mesec. LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68/a, Sežana. Tel. 0038651-652-101. 0 Prireditve OB PRAZNIKU SV. MIHAELA prireja An-tropozofsko združenje v Trstu, na sedežu Ul. Mazzini 30, ob 20. uri dve predavanji: v petek, 24. septembra, bo Dario Anderle govoril na temo: »Sonce med Marsom in Merkurjem - Moč železa in bakra«. V soboto, 25. septembra, pa bo Michele Codogno predaval o jeklu, ki ščiti dragoceni zaklad duše. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA, Kulturno društvo za umetnost KONS in RTV Slovenija, Regionalni RTV Center Koper-Capodistria vabijo na otvoritev razstave Klavdij Palčič -Odrska prehajanja v petek, 24. septembra, ob 18.30 v galeriji Narodnega doma, Ul. F. Filzi 14. Predpremierno bo predstavljen dokumentarni film Mirjam Mu-ženič »Biti to, kar si«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave akademske kiparke Metke Kavčič »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in valjane pločevine. Glasbeno kuliso bo poustvaril Tomaž Nedoh s saksofonom. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. SKD IGO GRUDEN vabi na prvo Pravljično urico, ki jo prireja v sodelovanju s knjižnico Komen, v soboto, 25. septembra, ob 15.30 v društveni dvorani. Možnost izposoje slikanic in drugih knjig za otroke. V BOLJUNCU bo v nedeljo, 26. septembra, praznovanje nadangela Mihaela na griču nad vasjo. Ob 17. uri bo sv. maša na prostem, na temeljih stare podružne cerkve. Zbirališče bo v Boljuncu pred cerkvijo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo sv. maša v boljunski cerkvi. SKD BARKOVLJ E, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glineni izdelki, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, nastop skupine učencev Glasbene kambrce SKD Barko-vlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta. Začetek ob 20.30. TPK SIRENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Miramar-skem drevoredu št.32 v Barkovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo mar-zio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. 0 Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgoniškem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. ŽELIM s srcem in dobroto oskrbovati starejše ljudi, od 14. ure dalje. Tel. 3356445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali zakonski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040-274102. IŠČEM VOZIČEK v dobrem stanju za novorojene dvojčke. Poklicati na tel. št. 3495357639. LJUBITELJU ŽIVALI podarim še zadnji dve mucki mešane barve. Tel. št.: 3470931967. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM njivo 1.300 kv.m., 15,00 evrov na kv.m., orodje za izdelavo vina in cevi raznih dolžin. Tel. št.: 040-280910. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM GROZDJE refoška in vitovske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in ka-do za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. PRODAM belo grozdje. Tel. 040-280674. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM grozdje vrste refošk. Cena po dogovoru. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 348-5913171. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. PRODAM stenski klavir. Tel. 347-9896031. Prispevki V spomin na tovariša in prijatelja Franca Udoviča darujeta Morana in Sida 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Milko Mingot Žerjal darujeta Sonja in Nada 25,00 evrov za COŠ Fran Venturini iz Boljunca. V počastitev spomina dragega Franca Udoviča daruje Sonja 25,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob praznovanju 100. rojstnega dne Milke Rapotec daruje družina (Gročana št. 53) 35,00 evrov za SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga. V spomin na dragega očeta in moža Pep-kota Antoniča darujejo Sonja, Katja in Anamarija 150,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na drago mamo Emo Oblak Primožič daruje hčerka Luisa - Lojzka 100,00 evrov za KD Ivan Grbec, 50,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja, 50,00 evrov za Ljudski dom Zora Perello in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, Kolonkovca in Sv. Ane. V spomin na Emo Oblak Primožič daruje Orietta Umari Fister 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na prijateljico Emo Oblak Primožič daruje Feliciana Zobec - Ice 30,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na Fabia Pečarja darujeta Laura in Doriano 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 1. obletnici smrti drage Eme Tul daruje Danica 20,00 evrov za bivše depor-tirance ANED. t Prerano je ugasnilo plemenito srce.Zapustil nas je naš dragi Robi Ferfoglia ''Šulin'' Žalostno vest sporočajo mama Noris, oče Paolo, brat Ladislav, nečakinja Nicol, babica Fausta, Dorina, Franco ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 24. septembra, ob 12.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Tržiču v štivansko cerkev ob 13. uri. Darujte v dobrodelne namene. Medja vas, 23. septembra 2010 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ciao Robi, za vedno boš ostal v naših srcih. Milena, Claudio, Jadranka, Tanja, Robi, Nick in Kevin Tvoj nasmeh bo vedno v naših srcih. Ciao Šulin. Klapa Medja vas - Štivan Dragi Robi, pustil si nam veliko praznino. Iskreno sožalje družini izrekajo Radko, Magda in prijatelji sodelavci podjetja Guštin. Ob tragični izgubi našega dolgoletnega sodelavca Robija izrekamo iskreno sožalje svojcem vsi pri Novati & Mio s.r.l. Kmečka zveza izraža občuteno sožalje odborniku Paolu Ferfogli in družini ob prerani izgubi sina Roberta. Ob prehitri izgubi dragega Robija izreka iskreno sožalje svojcem SŠKD Timava Ob nenadni izgubi dragega Robija Ferfoglie se žalovanju svojcev pridružujejo člani planinskih odsekov SK Devin in ŠZ Sloga Ob izgubi dragega Robija Ferfoglie izreka družini globoko sožalje JUS Medja vas Robiju zadnji pozdrav prijatelji Kluba Osmica pri Mačku V 86. letu nas je zapustila nepozabna MAJDA BARTOL GIRALDI. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Slovenska prosveta Društvo slovenskih izobražencev 12 Četrtek, 23. septembra 2010 KULTURA / imeli so štiri koncerte - Izjemno uspela turneja v Argentini Kvintet TriesTango pariz Po 30 letih spet navdušil v domovini tanga Mone^ Gostovali so tudi v Slovenskem domu v Buenos Airesu - Pogovor z Mauriziom Marchesichem retrospektiva Splošna ugotovitev, da je glasba univerzalni jezik, je po eni strani neizpodbitna, po drugi pa je le preveč ohlapna in ne upošteva številnih odtenkov, ki so v stoletjih razvoja začrtali dokaj razpoznavne meje: na področju klasične, predvsem pa v tradicionalnih ljudskih izročilih, so se izoblikovali leksikoni, ki točno omejujejo domet in tudi sporočilnost posamezne govorice. Čeprav dosegajo mnogi glasbeniki iz Daljnega vzhoda zelo visok nivo, je v njihovih interpretacijah skoraj praviloma zaznati določeno odtujenost od evropske glasbe, in to je le en primer, ki dokazuje, kako je glasbeno izročilo globoko zaznamovano s kulturno specifiko, ki je tako rekoč vgrajena v podzavesti posameznika. Iz te premise lahko razumemo, da je podvig tržaškega kvinteta TriesTan-go res izjemno uspel: že peto leto zapored je sestav nastopil v domovini tanga, v Argentini, in to na najprestižnej-šem prizorišču, kjer se srečujejo in nastopajo pravi miti argentinskega tanga. Violinist Stefano Furini, izredno nadarjen umetnik, ki že dvajset let blesti kot koncertni mojster v orkestru tržaškega gledališča Verdi, Maurizio Marchesich, harmonikar, ki poučuje na nižji srednji šoli Sv.Cirila in Metoda in je kot samouk osvojil vse skrivnosti tipičnega argentinskega glasbila-bandoneona, kontrabasist Angelo Colagrossi, tudi on solist v orkestru gledališča Verdi, kot njegov kolega Fabian Perez-Tedesco, tolkalec, ki se ukvarja tudi s skladateljevanjem in je v sestavu edini Argentinec po rodu ter pianist Alberto Boischio so se tudi letos z veseljem odzvali vabilu, ki je vsebovalo štiri koncerte. Turnejo so podprle številne ustanove, med katerimi Dežela Furlanija-Julijska Krajina, Glasbeno društvo Buenos Aires, Združenje Julijcev po svetu, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu itd... Argentina je namreč dežela, ki šteje veliko izseljencev, še posebno iz naših krajev, in na prejšnjih turnejah je kvintet navezal plodne stike z italijanskimi in slovenskimi društvi. Po dveh izredno uspelih nastopih v mestih La Plata in Mar del Plata je TriesTango 22. avgusta razveselil polnoštevilno občinstvo v Slovenskem domu San Martin v argentinski prestolnici. Vabilu je botrovalo lansko srečanje s slovenskim novinarjem Rokom Finkom (ki je med drugim bratranec opernih pevcev Bernarde in Marcosa Finka), ki je bil navdušen nad muzici-ranjem tržaških glasbenikov in je s pomočjo Viktorja Leberja priredil v Slovenskem domu večer z naslovom Ob taktu barv. Prireditev zajema tako likovno kot glasbeno umetnost in ob razstavi slikarke Andrejke Dolinar je kvintet TriesTango začel svoj nastop z dobrodošlico domačega zbora iz San Martina. V časopisu Svobodna Slovenija je 2.septembra izšla izredno laskava kritika , ki poroča o enkratnem uspehu večera. Bandoneonist Maurizio Marche-sich nam je v pogovoru povedal še marsikaj zanimivega: Že peta južnoameriška turneja bi lahko pomenila rutino, kaj je bilo letos novega in posebnega? To, da nastopaš v sami domovini tanga, je občutek, ki se ga ne da posredovati: iz leta v leto postaja naše muzi-ciranje bolj doživeto, stik z občinstvom nas navdaja z neko posebno energijo, ki nima racionalne podlage, zavede pa te v neke vrste transa, med katerim smo glasbeniki med seboj povezani z magično nitjo, nekako začutimo se, ne da bi se morali dogovarjati. Poleg brezhibne organizacije in topline, s katero so nas sprejeli slovenski izseljenci, nam je bil letos v posebno čast nastop na svetovnem Festivalu tanga, ki je sicer že stalnica naših turnej, letos pa se nam je pridružil pravi mit, pevec Hugo Marcel, za katerega smo pripravili izbor najbolj znanih pesmi Carlosa Gardela. Poleg osrednje dvorane je pred našim nastopom potekala milonga, med našim koncertom pa se je ples ustavil in atmosfera, ki se je iz- Od leve Alberto Boischio, Stefano Furini, Angelo Colagrossi, Maurizio Marchesich in Fabian Perez-Tedesco oblikovala, je bila nepopisna... Zmes čutnosti, pozornosti in simpatije je bila v absolutni tišini neverjetno otipljiva in aplavzom ter vzklikom kar ni bilo konca.... Vsako leto doživite vsaj eno zanimivo srečanje, kaj ste letos zabeležili v vaš dnevnik? Zelo smo bili počaščeni, ko smo bili deležni pohvale od glasbenika, čigar korenine segajo v sam izvor tanga. Francisco Torne, vnuk slavnega Aniba-la Troila, je bil prisoten na našem koncertu v Slovenskem domu in res ni skrival svojega navdušenja. Zelo prisrčno in zanimivo pa je bilo srečanje z gospo Zoro, po rodu iz Dutovelj: v mladih letih se je izselila v Argentino, kjer ji je srečna zvezda podarila zadetek na loteriji. Z denarjem si je kupila hotel, v katerem smo nekaj dni prespali, povedala pa nam je, da je že od nekdaj prekinila stike s sorodniki, zdaj pa bi se zelo razveselila, če bi lahko srečala svojega brata, ki naj bi živel v Sežani. Zdaj pa ste se že vrnili na svoja delovna mesta. Kdaj se bo TriesTan-go spet oglasil? Upam, da bomo tudi letos v novembru uspešno izpeljali Festival tanga v Trstu in bližnji okolici, prihodnje poletje se bomo vrnili v Južno Ameriko, dogovarjamo pa se tudi za nastope v nekaterih evropskih državah. Katja Kralj PARIZ - Pariz po 30 letih slikarju Claudeu Monetu (1840-1926) spet posveča zajetno retrospektivo. Od včeraj je okoli 200 slik velikega impresionista razstavljenih v Grand Palais. Razstava bo odprta vse do 24. januarja prihodnje leto. Obiskovalcu bo razgrnila šestdeset let Moneto-vega ustvarjanja. Retrospektivna razstava se kronološko začne z deli, ki jih je Monet naslikal še pod močnim vplivom šole Barbizon, in sklene s serijo znanih podob lokvanjev. Monetova razstava utegne potolči vse rekorde obiskanosti, saj so še pred njenim odprtjem prek spleta prodali že več kot 80.000 vstopnic. Razgrabljene so bile tudi rezervacije za vodene obiske razstave v Grand Palais. note timave - Protagonista Giovanni Perini in Rita Marcotulli Za otvoritveni večer magija glasbe, medicine in filozofije Predavanju Giovannija Pierinija je sledil klavirski koncert Rite Marcotulli ansa V času, ko smo zaradi prevelikega števila prireditev vedno bolj ravnodušni do vsakega dogodka in pasivni zaradi splošnega pomanjkanja specifične izobrazbe in torej sredstev za razumevanje in dojemanje umetniških vsebin, bi povezava med besedo strokovnjakov in izvajanjem glasbenika morda pripomogla k razvoju drugačnega, zrelejšega pristopa h koncertu. Umetniški vodja društva Silver Threats The Black Box Revelation Garage rock T for Tunes / PIAS, 2010 Tudi današnja glasbena rubrika je posvečena zvrsti garage rock. Tokrat bomo pod drobnogled postavili mlado skupino The Black Box Revelation in njeno zadnjo ploščo Silver Threats. Belgijski bend uvrščamo v nov val garage rocka, v katerega spadajo skupine Black Rebel Motorycle Club (o kateri smo spregovorili prejšnji teden), White Stripes in do določene mere tudi The Strokes. The Black Box Revelation sestavljata le dva elementa: pevec in kitarist Jan Paternoster in bobnar Dries Von Dijck, kar seveda spominja na ameriško dvojico The White Stripes. Gre za belgijska najstnika, saj je Paternoster je star devetnajst let, bobnar Von Dijck pa le sedemnajst! Dvojica je svojo glasbeno kariero začela že izredno zgodaj, ko je leta 2004 ustanovila bend The Might Generators, ki sta ga sestavljala tudi Tim Paternoster in kitarist Marquez. Nekega dne sta Jan in Dries, bolj za šalo kot zares, poskusila sama in spoznala, da je »sound«, ki ga na tak način ustvarita, res poseben ... Leta 2007 je zasedba podpisala pogodbo z manjšima glasbenima založbama T for Tunes in PIAS in tako izdala svojo prvo ploščo Set Your Head on Fire. Album je vseboval trinajst komadov in je s svojimi agresivnimi, garage distorzijami navdušil glasbene kritike in seveda publiko. Belgijska dvojica je v letu 2008 opravila veliko nastopov in promovirala svoj glasbeni izdelek, letos pa sta se Paternoster in Von Dijck ponovno zaprla v glasbeni studio in iz cilindra potegnila ploščo Silver Threats. Gre za izreden garage album, v katerem se bluz in sto-ner ritmi na primeren način spajajo s psihedeličnimi zvoki. Ploščo uvaja bluz-rock komad High on a Wire, v katerem lahko prisluhnemo tudi Hammond orglam, nato so na vrsti garage pesmi Run Wild, You Better Get in Touch With The Devil in Do I Know You z izrednimi distorzijami Paternostrove kitare. Sleeping While Moving in Our Town Has Changed For Years Now sta nekoliko počasnejša komada, Love Licks pa takoj zatem poslušalca ponovno »prebudi«! S presenetljivo, devetminutno psihedelično skladbo Here Comes The Kick se album približa koncu, čas je le še za zadnji komad Part of Me. Izredna plošča! Rajko Dolhar Giovanni Perini kroma Punto musicale Carla Agostinello je začela zato iskati znotraj ustaljene pobude dolgoletnega niza Not Timave nove poti za posredovanje glasbene umetnosti. Po lanskem poskusu bosta dva od štirih večerov v Štivanu potekala v obliki predavanja s koncertom. Prvi je bil otvoritveni večer, ki so ga uvedle besede institucionalnih predstavnikov, podžupana de-vinsko-nabrežinske občine Massima Ro-mite in pokrajinskega odbornika Denni-sa Visiolija. Besedo je nato prevzel docent filozofije medicine na Univerzi v Bologni Giovanni Perini, ki je govoril o starodavnih, tesnih povezavah med glasbo, medicino in filozofijo, o nebeški in telesni harmoniji, o ekstazi, pomenu plesa in zvoka v medicinskih posegih, ki mejijo z magijo. V antični filozofiji se pojavlja koncept harmonije sfer, kateremu je govornik dal čisto konkretne poteze s predvajanjem dveh posnetkov o glasbi planetov z zvočnim zapisom elektromagnetnih valov. O tem, da harmonija povezuje znanost in umetnost, telo in srce, govori tudi glasbena ustvarjalnost, zato je predavanju sledil nastop pianistke in skladateljice Rite Marcotulli. Jazz glasbenica, ki se je pred kratkim začela ukvarjati tudi s filmsko glasbo in je s svojo prvo kuliso že prejela Zlati Ciak 2010 (za italijanski film Ba-silicata coast to coast), je izvedla izbor skladb pretežno s svoje cd plošče The light side of the moon. Oblikovanje nežnih vtisov v improviziranem slogu je pridobilo zanimivejše poteze zvočnega raziskovanja pri skladbi iz bolj eksotičnega albuma Koine, ko je verižica, položena na strunah ustvarila sugestiven polifonski dialog med klaviaturo in resonančno ploščo. Tako poje klavir Rite Marcotulli, katere slog se čisto naravno nagiba k filmski kulisi; po izkušnjah pri nemem filmu in poklonu režiserju Truffautu, predvsem pa bo po letošnjem uspehu pianistka skušala še naprej uresničevati sen, ki ga nosi v srcu od otroških let, ko je kot hči tonskega mojstra občudovala na filmskih prizoriščih delo velikih mojstrov filmske glasbe, Morriconeja in Rote. (ROP) ZGODOVINA Četrtek, 23. septembra 2010 13 Mario p V g v • v Sustersic Josip Gorup pl Slavinjski tržaški podjetnik in mecen V registru podjetij so bile tudi informacije o kapitalu. Začetni kapital je znašal 360.000 goldinarjev, razdeljenih na 72 delnic, vsaka je veljala 5.000 goldinarjev. Ni minilo deset let, ko so družabniki sprejeli sklep, da zvišajo družbeno glavnico za 150.000 goldinarjev. Upravni odbor pa je 9. marca 1885 odločil, da ponovno poviša glavnico na 585.000 goldinarjev. Leto kasneje so po spremembah statuta prevzeli tudi predilnico iz Ronk 6 in obenem so tudi pridobili možnost, da so v Trstu lahko prodajali surovine, ki so jih podjetja potrebovala za proizvodnjo, ter tudi proizvode same. Pomemben podatek, ki izhaja iz registra, je tudi, da z odlokom iz dne 23. junija 1894 prot. Št. 11626 Josip Gorup ni bil več član upravnega odbora. Poleg zgoraj naštetih je Gorup kupil še tronadstropno hišo na Vrbski ulici (Via del Salice št. 7, danes Corridonijeva ulica) Vsa ta posestva so bila 12. julija 1924 vpisana v zemljiško knji-go10 na podlagi odloka o prisoditvi lastninske pravice. Na enake de- Natalia Palm nata Gorup de Slavinjski Rodolfo Brosch di Rodolfo Curatelato (skrbništvo) Bogomil Gorup de Slavinjski Tu velja omeniti še eno nepremičnino, ki se še danes impozant-no predstavlja mimoidočemu. Na Coronejski ulici št. 3 (spomnimo naj, da št 1 pripada Kalistrovi hiši) stoji palača, ki jo Tržačani poznajo kot Gorupovo hišo. To poslopje je kupil Kornelij 2. maja 1900. Kalistrova hiša danes. (V prvem nadstropju se vidi balkon, kjer sta bratranca imela svoj urad) (foto m.šušteršič) Bratranca France in Jože (kot so jima domači rekli) sta bila izjemna poslovneža, gospodarska talenta, vendar sta si bila zelo različna, zato je bilo njuno skupno delo večkrat otežkočeno. Franc je bil podjetnik, Jože pa finančnik. Gorup (Jože) je pretežno delal z gotovino, v tem je bila njegova velika posebnost in sposobnost. Denar je imel tako rekoč v žepu, da je lahko po potrebi takoj obračal velike vsote. Velik ugled je imel v mednarodnih finančnih krogih, zato so ga številna podjeta izvolila v svoja vodstva. Gorupove nepremičnine v Trstu Gorup je seveda imel tudi nekaj nepremičnin, tako v Trstu kot v Ljubljani in na Reki. To je razvidno iz priloženega dokumenta, ki ga hranijo v Državnem arhivu na Reki. Prav iz tega dokumenta pa je razvidno tudi, da je Josip Gorup imel najmanj nepremičnin v Trstu. Hiša na Vrbski ulici le (1/13) razdeljena imovina je šla hčeram in sinovom, ki jih je bilo kar štirinajst (osem iz prvega zakona in šest iz drugega zakona). Na prvi pogled manjkata dve imeni, Kornelij in Olga. Olga je bila hčerka iz prvega zakona, ki je umrla leta 1898, zato je dedoval Olgin sin Rolf, ki ga je zastopal oče Rudolf Brosch. Kornelija pa ni bilo v spisku dedičev. Iz zemljiške knjige se da razbrati prenos imovine na Potočni ulici od Janeza Nepomuka Kalistra na nečaka Josipa Gorupa in Franca Kalistra, pa do Gorupovih dedičev. Zapuščina se še nadaljuje do popolne izgube celotne lastnine, razen enega stanovanja, ki ga je prav-nuk Alfred Whycombe Gorup podedoval od svoje matere. Spredaj Gorupova hiša, zadaj prvotno hiša Janeza Kalistra, ki so jo pozneje dedovali Gorupovi. (foto m.šušteršič) Na Krasu pred vasjo Samatorca stoji danes podeželska hiša, ki je bila del Kalistrovega premožanja. Janez Kalister je namreč leta 1858 kupil velik del zemljišča, ki so ga krajani imenovali »Nad Urbanc« (dve parceli), »Griže pod vas« (2 parceli), in »Herbček«(1 parcela). Na najlepšem delu je dal zgraditi lepo veliko hišo, ki je po smrti Janeza Ne-pomuka Kalistra postala last Josipa Gorupa in Franca Kalistra. To je ena izmed redkih nepremičnin v tržaški pokrajni, ki ni ostala v lasti Kalistrov ali Gorupov. Hišo in zemljišče je prevzel tedanji skrbnik. Danes živijo v prenovljeni stavbi skrbnikovi potomci. Fotokopija popisa in cenitve zapuščine Josipa Gorupa7 (Poklon umetnostne zgodovinarke muzejske svetovalke Narodnega muzeja Slovenije v pokoju dr. Vesne Bučič) Po smrti strica Janeza Kalistra sta 26. aprila 1870 na podlagi dekreta, z dne 10. decembra 1869, nečaka (Josip in Franc) podedovala: 1) »Kalistrovo hišo« na vogalu Potočne (hišne številke 8 in 10) ter Hrenove ulice (hišna številka 1) danes Carduccijeva in Coronej-ska ulica.(Hiša še obstaja - veleblagovnica Godina) 2) Manjšo hišo na Hrenovi ulici št. 17 (danes Coronejska ul.; te hiše ni več) 3) Manjšo hišo na ulici del Ronco št. 7 (Beseda ronco ima v italijanščini kar tri pomene: piskanje, slepa ulica [po toskansko] in navadni zet (zool.). Obstaja pa še četrta verzija in ta je najverjetnejša; vinograd, kajti cesta je peljala naravnost do posesti grofa Mattea della Torre, ki je bil sosed ljubljanskega škofa Tomaža Hrena). Tudi ta hiša ne obstaja več. 4) Nekaj nepremičnin, gozdov, vinogradov, vrtov s sadjem in zelenjavo ter dva mlina, na Julijski cesti (via Giulia). Vsega omenjenega danes ni več, povsod so samo stanovanjske hiše. Vse te nepremičnine pa je Josip Gorup, ali Jože, kot so mu rekli domači, dne 17.maja 1872 na podlagi menjalne pogodbe odkupil od bratranca Franca Kalistra in tako postal edini lastnik celotnega nekdanjega nepremičninskega premoženja Janeza Nepomuka Kalistra9. Kopija zemljiške knjige (fotokopijo originala odkupil pravnukalfred whycombe gorup) Mnogi se sprašujejo, kako to, da oče v oporoki ni omenil prvo-rojenega sina, ki naj bi postal glavni dedič zapuščine in naj bi skrbel za vse ostale brate in sestre (kot je to delal Josip Gorup za vso številno družino). Dve sta razlagi. Kornelij se je 1897 poročil z Albertino Volpi de (pl) Monvolpe, hčerko znanega premožnega tržaškega odvetnika. Denarja tudi tu ni primanjkovalo, a pohlepnost je bila velika; tega se je oče Gorup zavedel in zato je Kornelija izpustil iz oporoke. Ostaja pa tudi sum, da oče in sin nista bila na isti valovni dolžini, zato se je Josip Gorup odločil za tako nevsakdanjo potezo. Ne gre pozabiti še neljubi dogodek, ko se je Kornelij podal v nepoštene posle in samo vojna vihra ga je rešila pred zaporom. Zaradi vseh teh dejavnikov torej Kornelijevega imena ne zasledimo na seznamih dedičev (spodaj navajamo primer). Milano Gorup de Slavinjski Vladimiro Gorup de Slavinjski Josa de Copaitich nata Gorup de Slavinjski Maria Meynier nata Gorup de Slavinski Vera baronessa Turkovič nata Gorup de Slavinjski Anna baronessa Preuschen nata Gorup de Slavinjski Milena Fiorese nata Gorup de Slavinjski Dr. Alessandro Gorup de Slavinjski Zora Luckmann nata Gorup de Slavinjski Stefania baronessa Turkovic nata Gorup de Slavinjski (foto m.šušteršič) V tej hiši so se zbirali ob sobotah, nedeljah in praznikih Kalistrovi in Gorupovi. Seveda niso primanjkovali prijatelji in zbrani gostje, s katerimi so hodili na lov, potem pa se v prijetnem domačem okolju veselili do ranega jutra. Med prvo svetovno vojno je bilo v tej hiši poveljstvo enega od odsekov soške fronte. Tu naj bi poveljnik 5. soške armade general polkovnik Svetozar Borojevic von Bojna vodil vojaško sodišče. V hiši je še velika, dolga lesena miza, za katero je sedel Borojevic in sodil de-zerterjem. Hiša na podeželju(renovirana), kjer so preživljali proste dneve (foto m.šušteršič) Se nadaljuje 1 4 Četrtek, 23. septembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob-rupa-sovodnje - Problem pomanjkanja šolskih pomočnikov v vrtcih in šoli rešen Skrbništvo obljubilo dodatno osebje, poln urnik najkasneje od ponedeljka Vest so prejeli včeraj popoldne - Delegacija staršev z otroki na šolskem skrbništvu v Trstu Od jutri (ali najkasneje od ponedeljka) bodo vzgojne dejavnosti v slovenskih otroških vrtcih v Doberdobu, Rupi in Sovodnjah ter na osnovni šoli Peter Butkovič - Domen potekale tudi v popoldanskih urah. Včeraj so na Večstopenjski šoli Doberdob prejeli sporočilo vodstva deželnega šolskega urada, ki je končno priznal slovenskemu ravnateljstvu pravico po dodatnem neučnem osebju, s katerim bodo lahko v treh vrtcih in sovodenjski osnovni šoli zagotovili poln urnik. »Deželni šolski urad nam je sporočil, da nam bo dodelil dodatne šolske pomočnike. Dobili smo dodatnih 48 ur, kar sicer ni vse, kar smo potrebovali, bo pa zadoščalo za kritje polnega urnika v vrtcih in osnovni šoli, za odpiranje in zapiranje sedežev ter za nujno čiščenje prostorov,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjš-ček in nadaljevala: »Dodelitev dodatnega neučnega osebja je veliko olajšanje. Če bomo že jutri (danes, op.ur.) uspeli najti razpoložljive šolske pomočnike, bo popoldanski urnik v treh vrtcih startal že v petek, drugače pa bodo vzgojne dejavnosti v popoldanskih urah stekle v ponedeljek.« Klanjščkova je pristavila, da ostaja trenutno še nerešeno vprašanje dodatnega tajnika, ki bi ga doberdobska večstopenjska šola potrebovala, »prioriteto pa je prav gotovo imelo zagotavljanje nemotenega poteka pouka«. Razplet sta pozitivno ocenila do-berdobski župan Paolo Vizintin in so-vodenjska županja Alenka Florenin, ki sta v zadnjih tednih skupaj z ravnateljico Sonjo Klanjšček ter predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in stranke Slovenske skupnosti odločno pritiskali na pristojne oblasti. V Rimu si je za rešitev vprašanja posebej prizadevala senatorka Tamara Blažina. »Pozitiven rezultat je sad koordiniranega dela med institucijami in šolskimi oblastmi. Seveda bi si želeli, da bi bila zadeva rešena pred začetkom pouka, kljub temu pa smo zadovoljni,« je povedala Floreni-nova, Vizintin pa je komentiral: »Rezultata se veselimo. Zagotavljanje osnovne pravice do izobraževanja otrokom je dolžnost vsake civilne države.« Svojo vlogo so v bitki za dodelitev dodatnega osebja večstopenjski šoli odi- Sedež deželnega šolskega urada je včeraj obiskala delegacija staršev s skupino otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v Rupi, Sovodnjah in Doberdobu kroma grale tudi družine otrok, ki obiskujejo tri slovenske vrtce in sovodenjsko osnovno šolo. Včeraj zjutraj, ko zagotovila o rešitvi problema še ni bilo, se je delegacija staršev s skupino malčkov odpravila naravnost na sedež deželnega šolskega urada v Trstu, kjer se je nameravala srečati s šolsko ravnateljico Danielo Beltrame. gorica - Šest prijav v dveh dneh V Stražcah rafal vlomov v avtomobile »Deželna ravnateljica nas ni sprejela: najprej smo se pogovorili z njenim tajnikom, potem pa s prevajalcem, ki smo mu izročili protestni izjavi,« so povedali starši, ki niso skrivali razočaranja in užalje-nosti: »Pričakovali bi vsaj pozdrav.« Če bi do danes ne dobili odgovora, bi starši prihodnji teden spet potrkali na vrata deželnega šolskega urada, k sreči pa jim po včerajšnjem sporočilu o pozitivnem razpletu ne bo treba ponovno v Trst. »Na šolskem ministrstvu v Rimu so pokazali precejšen posluh do problema Večstopenjske šole Doberdob. Poudarili so mi, da so bili v prejšnjih dneh v stiku z Beltramejevo in da so se naposled dogovorili za rešitev, ki bi - kot sem izrecno priporočal - ne oškodovala italijanskih šol. Funkcionarji na ministrstvu so mi tudi pojasnili, da je do zapletene situacije na Večstopenjski šoli Doberdob prišlo zaradi nesporazumov na deželni ravni in napak v notranji komunikaciji,« je včeraj pojasnil goriški predsednik SKGZ Livio Semolič in tako zaključil: »Sogovornikom na rimskem ministrstvu sem priporočil, naj se ta vprašanja odslej pozorneje obravnavajo, predlagal pa sem jim tudi monitoriranje našega šolskega sistema, ki v nekaterih primerih presega dimenzije italijanskih šolskih realnosti.« Aleksija Ambrosi rojce - Telovadnica Pokrajina brez besede Kljub investicijam v šport Torkovega odprtja prenovljene telovadnice CONI-ja na goriških Rojcah se je med predstavniki javnih uprav udeležil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki pa mu gostitelji niso dali besede, čeprav je uradno zastopal upravo. Marinčič je zato želel dopolniti naše včerajšnje poročilo o dogodku. »Na slovesnosti je bila prisotna tudi goriška pokrajina v osebi moje malenkosti. Novinar je pravilno navedel predstavnike, ki so spregovorili, občinskega in deželnega odbornika za šport, goriškega župana in predsednika CONI-ja. Pokrajine ni omenil, ker njenemu predstavniku, edinemu med petimi zastopniki javnih institucij, občina kot organizator dogodka ni dala besede. Tega pojasnila ni botrovala osebna užaljenost ali polemična ihta. Dol-gujem ga številnim, ki so me neposredno vprašali ali pa so se sami pri sebi po dogodku spraševali, zakaj nisem spregovoril. Preprosto, ker mi ni bila dana beseda. Institucionalni spodrsljaj, o katerem si pač vsak lahko ustvari mnenje. Ne gre zame, ki sem bil skoraj naključno tam kot namestnik službeno zadržane odbornice za šport. Gre pa za institucijo, ki je v zadnjem letu veliko investirala v posodabljanje športnih objektov, kot je na slovesnosti korektno podčrtal deželni odbornik De Anna: milijon evrov, s katerimi je bil aktiviran več kot deset krat večji znesek investicij v prenovo športnih objektov po vsej Goriški. Prispevki so šli skoraj vsaki občini (tudi Gorici, ki je prejela 40 tisoč evrov za nogometni stadion na Rojcah) in so omogočili koriščenje deželnih financiranj, ki predpostavljajo sofinanciranje s strani občine koristnice. Pogosto občine tega denarja nimajo in so lahko do deželnega denarja prišle prav zahvaljujoč se tej dodatni pomoči. Med slovenskimi občinami so tako Sovodnje prejele 40 tisoč evrov za sofinanciranje kritja kotalkališča na Peči, Doberdob pa dvakrat večji znesek za poseg (brez deželnega prispevka) na nogometnem igrišču. Pri tem ne gre za kako posebno zaslugo posamezne uprave ali odbornika. Pomembnejše je - zaključuje Ma-rinčič -, da zasledujemo usklajeno delovanje pokrajine, dežele in občin s ciljem čimbolj smotrne uporabe denarja davkoplačevalcev, ki ga je vedno manj. Potem pa naj se pred mikrofoni prerivajo tisti, ki jim je do tega.« TRZISKA KAPETANIJA Nezakonito ribarili Ribiško ladjo iz Marana je doletela globa v znesku 2.000 evrov, zaplemba ribiških pripomočkov, ki so jih nezakonito uporabili, štirih vlačilnih mrež in še drugega orodja ter ulova, vrednega 300 evrov. Vse skupaj je luška kapetanija iz Tržiča darovala v dobrodelni namen. Posadka kapeta-nije je namreč včeraj navsezgodaj pri Lignanu zalotila ribiško ladjo, s katero so z vlačilnim mrežami - na nezakonit način - lovili ribe le dve milji od brega; ukrep je posledica prepovedi tovrstnega ribolova na morju do treh milj od nabrežja. Prepoved je uvedla nova evropska zakonodaja, s katero so meseca maja letos seznanili vse lastnike ribiških ladij. Osebje tržiške luške kapetanije izvaja nadzor, včeraj pa so se v njeno »mrežo« ujeli ribiči iz Mirana. Šest prijav v 48 urah. V Gorici je v prejšnjih dneh prišlo do rafala vlomov v osebne avtomobile, ki so bili parkirani v ulicah Grado in Torriani ter na Drevoredu Colombo v Stražcah. Neznanci so vlomili v vozila in jih skušali prižgati, kar pa jim ni uspelo. Vlomilci niso odpeljali nobenega avtomobila, iz enega pa so odnesli avtoradio. Do vlomov je prišlo v nočnih urah. Po dosedanjih informacijah ni vlomilcev na delu videl nihče, lastniki avtomobilov pa so škodo opazili šele zjutraj. V zadnjih dveh dneh se je na goriško policijo obrnilo šest občanov, ki so prijavili škodo in poskus tatvine avtomobila. Povedali so, da so bili avtomobili parkirani ob robu ceste ali pa na parkiriščih stanovanjskih blokov, ki niso nadzorovani. Sile javnega reda ne izključujejo, da je bilo poskusov tatvine več, možna pa je tudi povezava s podobnimi dogodki, do katerih je pred nedavnim prišlo na slovenski strani meje. Policisti menijo, da so lahko neznanci po vlomih v avtomobile v Stražcah pobegnili v Novo Gorico. Štandrežci med nameščanjem šotora v Ulici Crispi gorica - Danes in do nedelje Okusi in vonjave na mestnih ulicah Gostinci so se povezali v društvo »Gorizia a tavola« Danes se bo v Gorici dvignil zastor nad prireditvijo Okusi na meji, ki bo v mestnem središču potekala do nedelje. Mednarodni enogastronomski praznik, ki ga prirejajo že šestič, se bo uradno začel ob 18.30 s prerezom traku na Travniku (prisotna bo deželna odbornica Federica Seganti), še pred tem bodo z rebulo vinarjev z Oslavja nazdravili v Ulici Garibaldi. Na Travniku bodo prisotnim z dobrotami postregli goriški gostinci, ki so se povezali v društvo »Gorizia a tavola«. Štiridnevni praznik bo seveda spremljala zapora številnih mestnih ulic. Zaprti so Ulica Roma, Korzo Italia, Ulica De Gasperi, trg pred županstvom, Korzo Verdi, ulici Diaz in Rismondo, Trg Battisti, ulice Petrarca, Crispi, Oberdan, Boccaccio in Marconi, trga Cavour in Sv. Antona ter Ulica Rabatta. Prireditev bodo spremljali tudi glasbeni in kulturni dogodki. Drevi ob 20. uri bo na Travniku zapela Ariella Perentin, na Battistijevem trgu pa skupina Travel-lin' Band. Uspeh prireditve bo seveda odvisen tudi od vremena. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. septembra 2010 15 nova gorica - BZZ forum kreativne ekonomije v še nedograjenem Eda centru podgora Iz oči v oči z nebotičnikom Peai^Teli« na forum o Soči in hkrati s »cyber« svetom Sodobno tehnološko podprt dogodek, kakršnega v mestu še ni bilo Delavca na gradbišču Ede centra (levo), Bojan Maraž in publika (spodaj), pogled iz Ede na nebotičnik (desno) fotok.m. Sporočilo je jasno: svet postaja globalna vas, zato mora tudi lokalno delovati globalno, če ne želi utoniti samo vase. Obmejno območje, ki je bilo do pred nekaj leti ravno zaradi meje v prednosti, se je po odpravi meja znašlo v vakuumu, v nevarnosti, da ostane brez vsebin in brez vizije. V tem trenutku je brezbrižnost lahko zelo nevarna, zato je vsak poskus, da se tudi obmejni prostor umesti v svetovni tok dogajanja, pa čeprav je način, kako to narediti, za tamkajšnje razmišljanje morda še preveč nov, zelo pomemben. V tem kontekstu se je v Novi Gorici včeraj zgodil BZZ forum kreativne ekonomije, dogodek, ki naj bi mlade dosegel na način, ki jim je blizu: v živo preko interneta, videosporočil. Bolj kot na prizorišču samem, ki je na trenutke samevalo, se je dogodek očitno zgodil v »cyber« svetu. Morda pa je to res nova dimenzija, ki je nismo še navajeni tako polno dojeti. »Dogodek je dosegel svoj namen. Če dosežemo 60 odstotkov plafona, ki smo si ga začrtali, smo uspeli, a mislim, da smo ga bistveno presegli,« je o BZZ forumu včeraj povedal njegov idejni oče, Bojan Maraž. Kakorkoli že, prizorišče, še nedograjeni Eda center, je doživel svoj krst. In poskrbel za nenavadno okolje, ki je ponudilo popolni nasprotji: v pritličju dogodek, ki je stavbo s tem, da se v njej dogaja, kot da že res živi, »prestavil« v prihodnost, dogodek, ki je s pomočjo moderne tehnologije vse izrečeno prenesel v svet, ustvarjanje nečesa nesnovnega, skratka. V višjih nadstropjih pa surov beton, gradbeni material, žeblji, deske in čisto drugačni akterji in čisto drugačni zvoki, ki so se na trenutke pomešali med sabo v sinergiji, kot da je vsakdanja. Navidezni popolni nasprotji pa sta nekako uspeli ujeti tudi ravnotežje druga z drugo: tako »kreativci« z miniaturno visoko tehnologijo v rokah kot tudi gradbeni delavci z ogromnimi stroji in v nebo se-gajočimi žerjavi so na istem mestu ustvarjali nove dimenzije presežkov in pogledov v lokalnem prostoru. Kreativni, sodobno tehnološko podprt dogodek, kakršnega v mestu še ni bilo, ki je pogled v Novo Gorico in iz nje s pomočjo medmrežja odprl za ves svet na eni strani. Na drugi pa ob- jekt, bodoča najvišja zgradba v mestu, ki nudi povsem nov po (raz)gled na mesto, onkraj meje in še čez. Kako mogočna je nastajajoča Eda se obiskovalec zave šele, ko z njene trenutne najvišje točke zre v dih jemajočo globino. Od tam je mesto videti kot na dlani in čisto drugačno ga je opazovati v kontekstu zelenega okvira Brd, Svete Gore ali Kekca, na višini, ki nudi drugačno tišino kot je tam spodaj. Iz Ede se novogoriškemu nebotičniku gleda »iz oči v oči«. Med hojo po nedokončanih nadstropjih, betonskih stopnicah, pogled uzre najlonske vrečke z malico, zložene na lesenih deskah, tam, kjer se zgradba tako zoži, da spominja na pre-mec ladje. Malica z razgledom. Od spodaj se vsega tega ne vidi, večina razsežnosti bodoče Ede je iz tal očem skrita, le sluti se jo lahko, vsem se bo razkrila kasneje. Tako kot tudi kreativni forum morda tvega, da bo njegovo sporočilo ostalo nevideno, vendar je to odvisno le od tistih, ki jim je bilo namenjeno. Zato bo njegov čas lahko šele napočil. Katja Munih nova gorica Po poplavi še tatovi Opažajo sumljive osebe Policisti na območju novo-goriške policijske uprave opozarjajo prebivalce, ki odpravljajo škodo, nastalo v nedavnih poplavah, naj pazijo na svoje stvari, ki jih puščajo pred hišami, da bi jih v sončnem vremenu posušili. Nekateri stanovalci so namreč že opazili sumljive osebe, ki so se vozile mimo in ki bi utegnile izkoristiti odsotnost lastnikov. Če bi kdo tatvino opazil, naj to sporoči najbližji policijski postaji, obenem pa naj si skuša zapomniti čim več podrobnosti o storilcu in vozilu, s katerim so bile stvari odpeljane. (km) Kinoatelje, Meet-up Beppe Grillo in rajonski svet iz Podgore prirejata deveto postajo čezmejne okoljske karavane »Soča Sooča«. Forum za Sočo bo danes ob 18. uri na domačiji »Pri županovih« v Podgori (Ulica Brigata Cuneo 7), zbirno in parkirno mesto za skupni prehod reke Soče bo na levem bregu pri podgorski »pašareli«. Posebnost podgorske postaje okoljske karavane je v tem, da bo potekala v obliki foruma. Za razliko od prejšnjih postaj, ko sta bila dva ali trije gostje omizij, so tokrat povabili goriška društva in organizacije, in sicer Zavod za ribištvo FJK, Ribiško družino Soča, Kajak klub Šilec, Kajak klub Soške elektrarne, Meet-up Beppe Grillo, Legambiente, Goriško društvo za kakovost bivanja, Potapljaško društvo SirenaSub, Errastrana, Kaospiloti, rajonski svet Podgora in Krajevno skupnost Solkan. Spregovorili bodo o svojih pogledih, problemih in vizijah, povezanih z reko Sočo. Forumu se bosta udeležila tudi Mara Černic, odbornica za okolje pri goriški pokrajini, in Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor pri no-vogoriški mestni občini; vodil ga bo Peter Szabo, prevajalec, tolmač in »človekovar-stvenik«. Dogodek se bo začel s simbolnim prehodom Soče čez podgorsko »pašarelo«. »Soča Sooča« (www.soca-isonzo-film.org) so pri IKnoateljeju poimenovali niz soočenj, katerih skupni imenovalec je dokumentarni film o Soči »Trenutek reke - Il tempo del fiume« avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki je nastal v produkciji goriškega Kinoateljeja in ga bodo danes vrteli tudi v Podgori. Doslej so se soočenja že zgodila v Solkanu, v Tolminu in Desklah. Film je bil v juliju predstavljen tudi na Postaji Topolove v Benečiji, v avgustu pa se je karavana ustavila v Trenti. Septembra so s tokom reke Soče prešli na italijansko stran: v Zagraju so soočili ribiče zgornjega in spodnjega toka reke - Dušana Jesenška (Ribiška družina Tolmin) in Walterja Princija (Zavod za ribištvo FJK), v Turjaku pa znanstvenike: Mladena Franka z Univerze v Novi Gorici in Bruna della Vedovo s Tržaške univerze. Na soočenju v Kobaridu so za isto mizo sedli Daniel Rojšek, varuh Soče pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, Claudio Meneghetti, ribič in pobudnik sanacije voda mesta Mantove, in domačin Damijan Kracina, multimedijski umetnik in soustanovitelj Društva za domače raziskave. O filmu sta avtorici, Nadja Velušček in Anja Medved, zapisali: »Na poti, ki jo Soča preteče od izvira do izliva, srečamo različne ljudi, ki imajo do te vode različen odnos, zato to ni film o reki, ampak film o našem odnosu do narave.« Tako bo tudi danes v Podgori. Uživaj v okusu. Gorica te čaka Gusti di Frontiera Gorica 23. 24. 25. 26. september 2010 In collaborazione con: 16 Četrtek, 23. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - »Novorojeno« Slovensko goriško gospodarsko združenje Utrjujejo družbeno podlago za uspešno samostojno pot Cilj je tudi uveljavljanje slovenske prisotnosti v javnih ustanovah in stanovskih organizacijah ad formandum Slovenščini želijo dati prihodnost Ad formandum prireja tečaj slovenščine na ravni C2 (materni jezik); trajal bo 48 ur, šolnina znaša 48 evrov (1 evro na uro), vpisovanje pa poteka na sedežu ustanove (go@adforman-dum.eu ali tel. 0481 81826) do torka, 28. septembra. K udeležbi vabijo zaposlene in sodelavce v organizacijah slovenske narodne skupnosti v Italiji z namenom, da spoznajo novosti slovenskega knjižnega jezika. Tečaj bo zaobjel uporabo slovenščine v različnih kontekstih, pisanje sporočil v slovenskem jeziku (npr. članki, brošure, tiskovna sporočila ...), slovnico in pravopis, vpliv drugih jezikov na slovenščino (prevzete besede in besedne zveze, »pidgin« jezik), socialne zvrsti jezika (kdaj in kako uporabljamo knjižni jezik, kdaj pogovorni jezik oz. narečje), e-komunikacijo. V Gorici bo tečaj v KB centru in bo potekal od januarja do marca 2011. Uvodno predavanje bo sredi oktobra, natančen urnik bodo definirali na prvem srečanju. V Gorici pripravljajo rast »novorojenčka«. Ob koncu julija je skupščina članov z uradnim sklepom ustanovila Slovensko goriško gospodarsko združenje, pred nekaj dnevi pa se je delegacija združenja s predsednikom Karlom Devetakom na čelu sestala z goriškima vodstvoma Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sve- Delegacija gospodarskega združenja s predstavniki goriških vodstev obeh krovnih organizacij bumbaca ta slovenskih organizacij (SSO). »Na takšen način si prizadevamo, da delovanje združenja dobi trdno družbeno podlago,« je namen pogovorov povzel De-vetak in poudaril, da uživa samostojna pot goriškega združenja odločno podporo krovnih organizacij, »kar govori tudi o tem, da se zavedata resnosti situacije v gospodarstvu. Pozitivno sta na primer ocenili, da so vrata združenja odprta prav vsem, da je združenje krovna organizacija, ki se prednostno ne ukvarja s politiko, temveč s konkretnimi problemi gospodarstvenikov in podjetnikov«. Devetak je še pojasnil, da bodo člani goriškega združenja hkrati tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) in se bo članarina razdelila med obema; sedež že imajo v goriškem KB centru, osebje pa bodo dobili preko financiranih projektov. »Srečanje smo sklicali zato, da bi skupaj razpravljali o možnostih za ojačitev prisotnosti SDGZ na teritoriju,« je povedal goriški predsednik SKGZ Livio Semolič. »Formalna pravna samostojnost je element, ki lahko pomaga pri uveljavljanju združenja, saj omogoča večjo dinamičnost in odpira nove priložnosti za čezmejne projekte. Slovensko goriško gospodarsko združenje je dragocen element, preko katerega lahko uveljavljamo slovensko prisotnost v javnih ustanovah, kot so Trgovinska zbornica in stanovska združenja,« je dodal Semolič, ob katerem sta se srečanja v imenu SKGZ udeležila še deželni predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič in član vodstva Igor Pahor. »Ustanovitev Slovenskega goriškega gospodarskega združenja je pozitivna, paziti pa je treba, da ohranimo tesne stike med Goriško in Tržaško,« je prepričan Walter Ban-delj, goriški predsednik SSO, ob katerem se je pogovora s predstavniki gospodarskega združenja udeležil še Julijan Čavdek. gorica - Pokrajina Zadružne banke za Go Elios Family Priložnost za brezplačno namestitev fotovoltaičnih naprav Po Čedajski banki je včeraj tudi Federacija zadružnih bank Furlanije-Julijske krajine podpisala sporazum z goriško pokrajino in pristopila k projektu Go Elios Family, s katerim želi pokrajinska uprava spodbujati Goričane k nakupu fotovoltaičnih naprav. »Pri nas so zadružne banke zelo pomembne, o čemer jasno priča podatek, da imajo v pokrajini kar 37 okenc,« je povedala pokrajinska odbornica Mara Černic. Sporazum sta včeraj podpisala predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in podpredsednik Federacije zadružnih bank FJK Roberto Tonca. »Projekt daje možnost občanom, da brezplačno namestijo fotovol-taične panoje,« je povedala Černičeva. Zainteresirani se bodo morali enostavno obrniti na banko, ki bo naložbo krila z državnimi prispevki v okviru projekta »Conto energia« in z denarjem, ki ga bo prejela od prodane električne energije, saj bo vsak kilovat vreden 0,46 evrov; občani imajo tudi pravico do prispevka v višini 300 evrov, ki ga ponuja pokrajina. Doslej so že prejeli 138 prošenj; čas za vložitev prijav bo zapadel 31. decembra. arcobaleno - Dar za Črno goro Apecar namesto oslovske vprege Misija iz dežele FJK s predstavniki institucij in gospodarstva, ki bo danes in jutri na delovnem obisku v Črni gori, bo imela tudi goriški pečat, obenem pa še solidarnostnega. Zadruga Arco-baleno iz Gorice je namreč v sodelovanju s podjetjema IRIS in APT poslala v Podgorico vozilo Apecar; jutri ga bodo izročili v dar novoustanovljeni zadrugi Plamen, ki se ukvarja z nabiranjem sorti-ranih odpadkov in zaposluje deset oseb romske narodnosti. »Gre za preprosto gesto, ki pa je še kako pomembna in odpira nova sodelovanja v okolju, kjer je pomanjkanje vsega veliko in kjer odpadke prevažajo na improviziranih vozičkih z oslovsko vprego,« pravi predsednik Arcobalena, Fabrizio Valencic, in poudarja, da tako širijo v tujino znanje, ki so ga nabrali med 30-letnim delovanjem. Vozilo je podobno tistim, ki jih srečujemo po goriških ulicah in s katerimi zadruga pobira odpadke. V Črno goro so ga pred nekaj dnevi poslali z letalom; sicer so se spopadli z birokratskimi ovirami, ki pa so jih pravočasno premostili. Misijo bo vodil predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Špacapanu posvečen koncert V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi ob 20.30 koncert z naslovom »Glasba, šport in solidarnost«; prirejajo ga v okviru svetovnega odbojkarskega prvenstva Italia 2010. Pianist Sandro De Palma bo igral skladbe Schu-berta, Beethovna in Chopina. Koncert bo posvečen Mirku Špacapanu, zato bodo prostovoljne prispevke namenili društvu za paliativno oskrbo, ki nosi njego- Vita primarij okulistike Stefano Vita je novi primarij okulisti-čnega oddelka tržiške bolnišnice, je sporočil generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula na podlagi javnih selekcij. Vita, ki je zaposlen pri goriškem zdravstvenem podjetju od leta 2003, je odgovorno mesto dosegel pri svojih 45 letih starosti, potem ko je na tem mestu eno leto nadomeščal primarija. Obenem bo oddelek prve pomoči tržiške bolnišnice s 1. oktobrom prevzel vršilec dolžnosti Roberto Rijavez, ki bo nadomestil upokojenega Claudia Simeonija. Spojitev s Pordenonom Trgovinska zbornica iz Vidma je izrazila interes in namen spojitve sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere s sorodno družbo v Pordenonu. To je včeraj napovedal predsednik videmske Trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo. Pianista drevi v Podturnu Mlada in obetavna pianista iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva na glasbeni šoli Emil Komel v Gorici bosta drevi nastopila v dvorani ob cerkvi Sv. Roka v goriškem Podturnu. Petnajstletni Alexander Gadžijev bo zaigral skladbi Čajkov-skega in Simfonične etude Roberta Schummana, devetnajstletni Giuseppe Guarrera pa Chopina in Sonato št. 7 Ser-geja Prokofjeva. Koncert z začetkom ob 20.30 prireja kulturno društvo Incontro; vstop bo prost. Pianista bosta za tržaško publiko nastopila 27. septembra v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. Zuliani odhaja v Caltanissetto Predsednik deželne vlade Renzo Tondo in odbornica za varnost Federica Seganti sta včeraj v Vidmu sprejela goriškega pokrajinskega poveljnika karabinjerjev Roberta Zulianija, ki je po rodu iz Furlani-je. Zuliani odhaja iz Gorice v Caltanis-setto na Siciliji, kjer bo prevzel karabi-njersko poveljstvo. Skušal pobegniti čez mejo Mejna policija je na Goriškem aretirala 35-letnega Romuna. Moškega, ki je bil obsojen na hišni pripor, je iskalo sodišče iz Firenc; 35-letnik bi moral prestati kazen v kraju Scandicci, a je skušal pobegniti čez mejo. Zaprt je v goriškem zaporu v Ulici Barzellini. ajdovščina - Jadralna letala Pipistrel v igri za Evropsko nagrado Pipistrel iz Ajdovščine, vodilni svetovni načrtovalec in proizvajalec ultralah-kih jadralnih letal s pomožnim motorjem, kljub časom, ko številna podjetja zategujejo pasove in se borijo za preživetje, še naprej odlično posluje in žanje uspehe. Direktor družbe, Ivo Boskarol, je v četrtek v Londonu pred žirijo uglednega tekmovanja za Evropsko poslovno nagrado, katerega sponzor je banka HSBC, osebno predstavil dosežke podjetja na področju inovacij, za kar je Pipistrel že prejel Častni trak, zdaj pa je med desetimi drugimi kandidati v kategoriji, rezervirani za področje inovacij, v igri za Evropsko poslovno nagrado, ki jo bodo 16. novembra v Parizu prejeli zmagovalci vsake od desetih kategorij. »Pipistrel je majhno podjetje v družinski lasti, zato nam vsak uspeh ali nagrada, še zlasti takšna, z velikim mednarodnim ugledom, pomeni ogromen kompliment. Med drugimi prejemniki so mul-tinacionalke z več tisoč zaposlenimi. Za nas je to potrditev, da smo z našo filozofijo vi-soko-kvalitetnih proizvodov in skrbi za okolje na pravi poti,« je Boscarol že pred časom pokomentiral prejetje Častnega traku, v četrtek pa je takoj po zagovoru pred komisijo sodnikov, sestavljeno iz priznanih akademikov, državnih voditeljev, podjetnikov in predstavnikov medijev, izbranih iz 27 držav članic EU, povedal, da je bila predstavitev uspešna in da ima dober občutek, saj so bili sodniki presenečeni nad dejstvom, da v Pipistrelu inovativnosti sledijo tako rekoč na vseh področjih delovanja. Boscarol, sicer večkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, je podjetje Pipistrel ustanovil leta 1987. Postal je prva privatna tovarna letal v Jugoslaviji. Danes v novem razvojnem centru tik ob ajdovskem letališču zaposluje 57 ljudi. Kar 98 odstotkov izdelkov proda na tujem trgu, lani pa je podjetje doseglo 50-odstotno rast prodaje. Pred kratkim se je vrsti inovacij iz ajdovske družbe pridružilo tudi prvo dvo-sedežno električno letalo na svetu t.i. »Taurus-Electro«. Sicer pa se zanimanje za Pipistrelova letala (izdelujejo modele Sinus, Virus in Taurus), za katere je treba odšteti od 70 do 120 tisoč evrov, izrazito povečuje. (nn) nova gorica - Za vozila na električni pogon Prvi polnilni stebriček V naslednjih nekaj letih naj bi po cestah vozilo kar 30 odstotkov električnih skuterjev Polnilec na Kidričevi ulici fotok.m. Prvo polnilno mesto za električna vozila v novogoriški mestni občini je bilo včeraj predano namenu. Gre tudi za prvo takšno polnilno mesto na severnoprimorskem koncu, v kratkem pa se mu bo v mestu pridružilo še eno. Republiška služba vlade za podnebne spremembe bo namreč občini v kratkem brezplačno omogočila še en polnilni stebriček, saj so prvo mesto oziroma občina v Sloveniji, ki zadostujejo določenim standardom za takšno postavitev. Kot je povedal Vojmir Turk, občinski svetovalec za gospodarske javne službe, naj bi v naslednjih nekaj letih po slovenskih cestah vozilo kar 30 odstotkov električnih skuterjev, do leta 2020 pa bo med vsemi vozili deset odstotkov takih, ki bodo na električni pogon. Po podatkih prodajalca električnih vozil iz Solkana, Mateja Remia-ša, se na Goriškem zaenkrat okrog sedem voznikov prevaža na električnih skuterjih, v Sloveniji pa približno sto. Glede na to, da je v mestu odslej možno tudi njihovo polnjenje, je pričakovati, da se bo za ta ekološka in tiha vozila odločilo več uporabnikov. Cene modelov se gibljejo med 600 in 1.500 evri, pozanimali pa smo se še o nekaterih uporabnih podatkih: z najmanjšimi modeli se 100 kilometrov prevozi za 70 centov, z najmočnejšimi pa za 1,30 evra. V eni uri polnjenja se akumulator napolni na 72 odstotkov, v nadaljnjih treh urah pa v celoti. Če bo kdo od uporabnikov pozabil podaljšek za polnjenje, ki je sicer del skuterjeve opreme, si ga bo lahko izposodil na bližnji recepciji občine. Poleg polnilnega mesta, ki je s postavitvijo in testiranjem vred veljalo 6.800 evrov, so na istem mestu - na Kidričevi ulici, nasproti občinske stavbe - uredili še parkirna mesta za motorna kolesa. Posebej gre poudariti, da je polnjenje električnih vozil za uporabnike do nadaljnjega tam brezplačno. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. septembra 2010 17 ŠTIRI PISMA ZA NADŠKOFA Iz Sedejeve zapuščine Goriški nadškof Dino De Antoni je včeraj prejel v dar štiri pisma iz leta 1931, ki so bila naslovljena na nadškofa Frančiška Borgia Sedeja. Izročil mu jih je novinar in poznavalec goriške preteklosti Stefano Cosma, ki je pisma našel v zapuščini svojega deda, Duilia Cosme, strastnega zbiratelja in filatelista iz Trsta. Tri pisma izmed štirih je podpisal kardinal Pietro La Fontaine, ki je tedaj bil be- Srefano Cosma izroča pisma nadškofu Dinu De Antoniju bumbaca neški patriarh, četrto pa škof v Trevisu Andrea Giacin-to Longhin. Pisma, napisana v obdobju med 28. januarjem in 27. majem 1931, ponujajo vpogled v zadnje obdobje pastoralnega delovanja nadškofa Sedeja, ki je 13. julija istega leta organiziral shod vseh škofov Triveneta, na katerem je imel La Fontaine homilijo v oglejski baziliki, pojasnjuje Cosma. Kmalu potem je moral Sedej pod pritiski fašistov oditi s svojega mesta in je en mesec kasneje, 29. novembra 1931, umrl. Pisma je prevzela nadškofijska arhivarka Francesca Missio. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 26. septembra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo (informacije po tel. 0481-20678, Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI se bo 5. oktobra začela abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. ààk Kino fl Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.10 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.15 - 18.50 »Cani e gat-ti«; 20.30 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.30 »Cani e gatti«; 20.15 - 22.10 »The American«. Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »Fra-telli in erba«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »La solitudine dei numeri primi«. A Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 24. septembra, ob 20.30 »Le donne curiose« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti -Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; predprodaja abonmajev, V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava »Pozzanghera/Mlaka«. Razstavjata Vladimir in Primož Klanjšček; še danes, 23. septembra, med 18. in 22. uro. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI prireja odprtje razstave slik Karmele Rusjan in Rite Kischel Spina v občinski dvorani na Trgu S. Giorgio v Loč-niku v petek, 24. septembra, ob 17.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v petek, 24. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič. Razstava bo na ogled do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici bo v petek, 24. septembra, ob 20. uri odprtje razstave grafik in fotografij Danila Jejčiča z naslovom Alfa in Omega. 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v Kulturnem domu v Gorici razstavljajo Jana Jocif (Škofja Loka), Aleksander Nedic (Vukovar -HR), Dejan Pavlovic (Paračin - RS), Tihomir Pinter (Ljubljana), Loredana Princic (Gorica), Stefano Reia (Tržič); do 2. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. V soboto, 25. septembra, ob 18.30 v galeriji Tir Mostovna v Solkanu razstavljata fotografsko kulturno združenje Fatue (Mestre) in Paul David Redfern (Gorica). V soboto, 2. oktobra, ob 18.30 v Hiši kulture v Šmartnem razstavljajo Giuseppe Or-sini (Lodi), Mauro Paviotti (Castions di Strada), Fabio Rinaldi (Trst) in Marko Vogrič (Gorica). V četrtek, 7. oktobra, ob 18.30 v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pittoli (Števerjan), Damijan Vidic(Ajdovščina) in Simon Zamar (Nova Gorica). V soboto, 9. oktobra, gorica - Knjiga monsinjor in diplomat Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice prireja danes predstavitev knjige »Relazioni tra Santa Sede e Repubbliche Baltiche (1918-1940) - Monsignor Zecchini diplomatico« avtorja Valeria Perne z Videmske univerze. O vlogi, ki jo je Zecchini odigral, in njegovem času bo tekel javni razgovor med Biancastello Zanini z deželnega sedeža RAI, docentoma Valeriom Perno in Liliano Ferrari ter Ferrucciom Tassinom, zgodovinarjem in pravnu-kom monsinjorja Zecchinija, ki je h knjigi prispeval uvodno besedo. Perna osvetljuje lik Zecchinija, jezuita po rodu iz Visca, s poudarkom na njegovi vlogi v odnosih med Sv. Sedežem in baltskimi državami v obdobju med dvema vojnama. Zecchini je bil tudi docent in duhovni vodja v goriškem semenišču, nato škof v Trstu ter za obdobje treh let nadškof v Gorici (19311934), nazadnje pa še apostolski nuncij v Latvije in apostolski administrator v Estoniji. Predstavitev bo danes ob 17.30 v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, prirejajo pa jo v sodelovanju z nadškofijo, državno posoško knjižnico ter inštitutom za srednjeevropska srečlanja ICM. ob 18.30 v Modra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vižintin (Sovodnje). V soboto, 16. oktobra, ob 18.30 v Galeriji 75 v Števerjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje). ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v nedeljo, 26. septembra, ob 18. uri revija Primorskih upokojenskih pevskih zborov Zlata jesen. Nastopilo bo 14 zborov. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v torek, 28. septembra, ob 20.15 koncert orkestra in zbora Baročne akademije iz Detmolda (Nemčija); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v okviru festivala Kogojevi dnevi 2010 v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Calisto in pianistke Aleksandre Pavlovič. S Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica vabi v nedeljo, 26. septembra, v okviru Kekčeve poti na izlet na Ška-brijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 10. uri; informacije po tel. 3331581015 (Dino Paulin). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO iz Gorice prireja v nedeljo, 26. septembra, pohod na Trnovsko planoto. Zbirališče udeležencev bo pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 335-5421420 (Srečko Vizintin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. Ü3 Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mammepapaseparati.org ali in-fo@mammepapaseparati.org. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20 letom v čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar danes, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dbandelj@yahoo.it. KMEČKA ZVEZA GORICA, DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z gostinskim učnim centrom Ad Formanduma vabijo na pokušnjo čez-mejnih ekstradeviških oljčnih olj, ki bo v petek, 24. septembra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra v Gorici na Korzu Verdi št. 51 v Gorici. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo vodstvo z Aldom Ruplom po Gorici v soboto, 25. septembra, ob 9. uri za skupino od 10 do 15 ljudi; prijave in informacije pri Goriškem muzeju, tel. 003865-3359811 ali gori-ski.muzej@siol.net. LEGAMBIENTE GORICA v sodelovanju z združenjem Primula in pod pokroviteljstvom IRIS-a prireja v soboto, 25. septembra, čistilno akcijo »Očistimo svet« v kraju Boschetta v Ločniku; informacije in najava prisotnosti po tel. 3400012185 ali gorizia@legambiente.fvg.it. SKD HRAST prireja tradicionalno dirko z gorskimi kolesi Hrast bike slalom v soboto, 25. septembra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. OK VAL sporoča, da se bodo v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivol-leya (letniki 2002/2003/2004) v ponedeljek, 27. septembra, treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) v torek, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu informativni sestanek za starše pevsko-glasbene skupine. Društvo vabi tudi nove starše otrok, ki imajo radi glasbo. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 349-3603796 (Nadja). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481-494656). ö Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it 0 Mali oglasi PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. 0 Prireditve V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 24. septembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Quei bel-lissimi anni Ottanta...«. Z urednikoma Gizello Nemeth e Adrianom Pa-pom se bo pogovarjal zgodovinar Georg-Meyr. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabi na proslavo 30-letnice odkritja spomenika padlim v NOB v nedeljo, 26. septembra, ob 15.30 na trgu Svobode v Jamljah. Kulturni program bodo oblikovali združena MPZ Jezero in Skala, recitatorji in zborček AŠKD Kremenjak in KD Kras, Godba na Pihala Kras in veteranski pevski zbor območja Jesenica in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik bo zgodovinar Franc Fabec. Ob slabem vremenu bo proslava potekala v večnamenskem centru v Jamljah. VZPI-ANPI SEKCIJE DOBERDOB -DOL - JAMLJE - VRH pod pokroviteljstvom občin Sovodnje in Doberdob vabijo na proslavo 30-le-tnice pobratenja med sekcijami in območnim združenjem Zveze borcev za vrednote NOB Bled v nedeljo, 26. septembra, ob 11. uri v Doberdobu na Gradini. Kulturni program bodo oblikovali veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo, ženska vokalna skupina Danica z Vrha in harmonikar Viljem Gergolet. Pred proslavo bo potekalo polaganje vencev na spomenika padlim v NOB na Vrhu (ob 10. uri) in v Doberdobu (ob 10.30). Ob slabem vremenu bo proslava potekala v prostorih večnamenskega centra v Jamljah. FESTIVAL »ABSOLUTE (YOUNG) POETRY 2010« bo potekal v Tržiču med 29. septembrom in 2. oktobrom; informacije na spletni strani www.ab-solutepoetry.org in pri blagajni občinskega gledališča v Tržiču od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro (tel. 0481790470). ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hot-mail.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giulio Cubej iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 11.00, Benito Antonaci (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Argia Nadali vd. Goss (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Teresa Ra-morino por. Visciano iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. 18 Četrtek, 23. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V 4. krogu A-lige Inter že sam na vrhu, Roma še naprej v krizi Presenetljiva Brescia in Chievo - Edy Reja zaustavil Ibrahimovicev Milan Tako je nogometaš Bologne Gimenez prvič z glavo premagal Samirja Handanoviča ansa Izidi 4. kroga Brescia - Roma 2:1 (1:0) STRELEC: Hetemaj (B) v 13., Caracciolo (11-m) v 65., Borriello v 83. Cagliari - Sampdoria 0:0 Catania - Cesena 2:0 (1:0) STRELCA: Silvestre v 23. Maxi Lopez v 58. Genoa - Fiorentina 1:1 (1:1) STRELEC: Mesto (G) v 18.; Gilardino (F) v 11. Inter - Bari 4:0 (1:0) STRELCI: Milito v 27., Eto'o (11-m) v 50. in 64., Milito v 86. Lazio - Milan 1:1 (0:0) STRELCA: Ibrahimovic (M) v 21; Floccari v 36. Lecce - Parma 1:1 (1:0) STRELCA: Jeda (11-m) v 31., Crespo v 69. Napoli - Chievo 1:3 (1:1) STRELCI: Cannavaro (N) v 9., Pellissier v 22., Fernandes v 58., Pellissier v 74. DANES OB 20.45: Juventus - Palermo MILAN - Inter je po četrtem krogu že sam na vrhu lestvice. Nič novega torej. Nekaj pa že. Za ovratnik jim ne dihajo ne Milan, ne Juventus in še manj Roma, temveč presenetljiva Brescia in Chievo. Prav Brescia je premagala nezanesljive Ranierijeve varovance, ki se ne morejo pobrati na noge. Rdeče-rumene sta pokopala kosovski Albanec s finskim potnim listom Hetemaj ter Caracciolo, ki je natančno izvedel enajstmetrovko. Roma je znižala zaostanek šele sedem minut pred koncem tekme. Mrežo Brescie je zatresel Borriello. Chievo vse bolj spominja na tisto ekipo, ki je bila pred nekaj sezonami strah in trepet najboljših. Tokrat je pod Vezuvom padel Napoli, ki je prvi povedel s Cannavarom, nato pa je moral priznati premoč Venetov. Inter je kot valjar povozil Bari. Prva dva zadetka v novi sezoni je dosegel »princ« Milito, ki je lani kot za stavo tresel nasprotnikove mreže. Bari, ki se je le enkrat nevarno predstavil pred Cesarjevimi vrati (vratni-ca), še še dvakrat kaznoval Eto'o. Milan še naprej stagnira. Alle-grijeve varovance je zaustavil Lazio ločniškega trenerja Edyja Reje. Za najbolj zanimivo potezo je poskrbel orel, ki so ga pred tekmo spustili na rimskem Olimpicu. Milanov trener je od začetka zaupal Gancu Boatengu, ki se je v napadu izkazal ob Ibrahimovicu. Šved hrvaško-bosanskega rodu je resda enkrat zatresel Laziovo mrežo. Zgrešil pa je še celo vrsto priložnosti. Rimljani so izenačili s Floccarijem. Inter ima zdaj že pet točk pred Milanom. Še en razlog za zaskrbljenost. Prvič je padla Cesena. Catania je bila tokrat boljši nasprotnik in je slavila zmago z golom Silvestreja in Ma-xija Lopeza. Še vedno ne igra najbolj prepričljivo Mihajloviceva Fiorentina. Tekma na Marassiju med Genoo in »vijoličastimi« je bila zelo pestra in živahna. Gostje so povedli z Gilardi-nom. Mihajloviceve načrte pa je prekrižal Mesto. Odtlej so gostitelji veliko napadali, Frey pa je letel z ene vratnice proti drugi in ubranil vse nevarne strele Genoe. V Lecceju so že računali na drugo domačo zmago, toda Parma je imela v napadu skrito orožje. Za izenačenje je poskrbel nič manj kot Hernan Crespo. Edina tekma brez zadetkov je bila na Sardiniji, kjer sta se s točko razšla Cagliari in Sampdoria (brez Cas-sana). v bologni - Pekoč poraz v zadnji minuti Udinese še brez točk na lestvici Bologna - Udinese 2:1 (1:1) STRELCA: Di Natale v 9. in Gimenez v 16. min. BOLOGNA (4-3-3): Viviano, Garics, Portanova, Britos, Rubin, Casarini (Ra-dovanovic), Della Rocca (Mutarelli), Mudingayi, Gimenez, Di Vaio, Meggiorini (Siligardi). Trener: Malesani. UDINESE (4-3-1-2): Handanovič, Benatia (Coda), Zapata, Domizzi, Armero, Pinzi, Inler, Asamoah, Abdi, Floro Flores (Sanchez), Di Natale. Trener: Guidolin. BOLOGNA - Udinesejev trener Guidolin je od prve minute poslal na igrišče Di Nataleja, čeprav je pred obljubil, da ga bo držal na klopi. Prav Di Natale je v uvodnih minutah zatresel mrežo Bologne. V manj kot desetih minutah je Gimenez poskrbel, da je bilo stanje že izenačeno. Do konca polčas sta se vratom Bologne nevarno približala Benatia (njegov strel se je odbil od prečke) in Floro Flores. V drugem polčasu je bil Udinese boljši nasprotnik. To pa ni bilo dovolj, da bi Guidolinovi varovanci odnesli domov prve točke. V 90. minuti je za hladno prho poskrbel Di Vaio, ki je dosegel svoj 150. zadetek v A-ligi. Na Di Vaia so Udinese-jevi branilci popolnoma pozabili. Handanoviča je premagal po podaji s kota. Guidolin je po sinočnjem porazu še bolj na prepihu. Ali bo »zdržal« do nedelje, ko bodo črno-beli gostovali pri Sampdorii. Lestvica Inter 4 3 1 0 8:2 10 Brescia 4 3 0 1 6:5 9 Chievo 4 3 0 1 8:4 9 Catania 4 2 1 1 6:4 7 Lazio 4 2 1 1 6:5 7 Cesena 4 2 1 1 3:2 7 Cagliari 4 1 3 5:1 6 Milan 4 1 2 1 6:4 5 Sampdoria 4 1 2 1 6:5 5 Parma 4 1 2 1 5:4 5 Napoli 4 1 2 1 6:7 5 Bologna 4 4 2 1 5:6 5 Genoa 4 1 2 1 4:5 5 Bari 4 1 2 1 3:6 5 Juventus 3 1 1 1 7:4 4 Lecce 4 1 1 2 2:6 4 Fiorentina 4 1 1 2 3:5 2 Roma 4 0 2 2 4:9 2 Palermo 3 0 1 2 3:5 1 Udinese 4 0 0 4 2:9 0 PRIHODNJI KROG 25.9. ob 18.00 Milan - Genoa, Roma - Inter ob 20.45; 26.9 ob 12.30 Cesena - Napoli, ob 15.00 Bari - Brescia, Catania - Bolog na, Chievo - Lazio, Fiorentina - Parma, Palermo - Lecce, Sampdoria Udinese, Juventus - Cagliari ob 20.45 košarka Superpokal: Krka ugnala Union Olimpijo MARIBOR - Košarkarji novomeške Krke so zmagovalci letošnjega superpokala. Novomeščani so v Mariboru ugnali Union Olimpijo z 72:61 (16:21, 31:38, 53:53). Novomeščani so v svojem drugem nastopu za slovenski superpokal prvič osvojili to lovoriko. Kljub vsem kadrovskim težavam Ljubljančanov so igralci Krke odpor Ljubljančanov strli šele v zadnji četrtini. Najboljši strelec pri zmagovalcih je bil Smiljan Pavič s 15 točkami, pri poražencih pa Damir Markota s 16. PRIMORJU DERBI - Izidi 10. kroga 1. slovenske nogometne lige in lestvica: Triglav Gorenjska - Maribor 2:2, Primorje - Luka Koper 3:1, Rudar Velenje - Olimpija 1:1, Nafta - Hit Gorica 3:0, Domžale - CM Celje 1:0. ZA ZAPAHI - Byron Moreno, ki so ga italijanski nogometni navijači ohranili v spominu po sporni sodniški odločitvi na svetovnem prvenstvu leta 2002, se je znašel v hudih težavah. Razvpitega Ekvadorca so priprle ameriške oblasti na letališču JFK v New Yorku. Po telesu je imel nalepljenih pod oblačili deset plastičnih vrečk s šestimi kilogrami heroina. v vrednosti 400.000 evrov. Posebni agent obmejne straže je vedel, kaj dela, ko je Morena ustavil za pregled. Kaj skriva Ekvadorec, so namreč izvedeli od zaupnika. Morena bi lahko obsodili tudi na 10 let zaporne kazni. DAVISOV POKAL - V Bruslju so izžrebali pare prvega kroga v teniškem tekmovanju za Davisov pokal v sezoni 2011. Slovencem, ki so se minuli teden z uspehom v Litvi uvrstili v prvo evroafriško skupino, je žreb namenil Finsko. Slovenci bodo gostitelji, dvoboj pa bo od 4. do 6. marca prihodnje leto. Pari 1. kroga svetovne skupine Davisovega pokala 2011: Srbija - Indija, Švedska - Rusija, Češka - Kazahstan, Argentina -Romunija, Čile - ZDA, Belgija - Španija, Hrvaška - Nemčija, Avstrija -Francija. ŠAH - V drugem krogu šahovske olimpiade so se Slovenci razšli neodločeno 2:2 s Francijo. TENIS - Blaž Kavčič je na teniškem challengerju ATP, BMW Ljubljana Open, uspešno nastopil tudi v drugem krogu. Tretji nosilec je po dveh nizih (6:2, 6:4) odpravil Italijana Mattea Violo. kolesarstvo - Prihodnji teden svetovno prvenstvo v Geelongu v Avstraliji Slovenski selektor Martin Hvastija: »Naš cilj je uvrstitev med najboljših deset« LJUBLJANA - Za slovenskimi kolesarskimi reprezentanti je odlična sezona. Pred njimi je priložnost, da jo dopolnijo še s kakšnim uspehom, in to z dosežkom na najpomembnejšem tekmovanju, svetovnem prvenstvu, ki se čez teden začenja v avstralskem Gee-longu. »Tja spodaj« bo odpotovalo 14 slovenskih tekmovalcev, polovica od teh bo članov.Edini v kategoriji elite, ki bo nastopil tako v kronometru kot v cestni vožnji, bo Jani Brajkovič, na cesti se mu bodo pridružili še Grega Bole, Borut Božič, Jure Kocjan, Gorazd Štangelj, Simon Špilak in Kristijan Koren, prvič v zgodovini bo Slovenija v najprestižnejši dirki sezone lahko nastopila s sedmimi tekmovalci (o tem odloča kakovostna lestvica Mednarodne kolesarske zveze), kar le kaže o odličnih letošnjih dosežkih slovenskih tekmovalcev. »Zaradi specifične konfiguracije proge je bila reprezentanca določena že pred časom. Glede tega res nisem imel težkega dela, saj od najboljših slovenskih tekmovalcev manjka le Tadej Valjavec, na katerega pa zaradi znanih dogodkov nisem mogel računati. Kljub temu v Avstralijo potujemo z močno zasedbo, ki je konkurenčna drugim reprezentancam. Imamo vse možnosti, da dirko od začetka do konca nadzorujemo, moramo imeti odgovor na vsako kombinacijo. Če bo prišlo do sprinta večje skupine računamo na Božiča, če bo prišlo do sprinta manjše skupine, si želimo, da bo v njej Bole, ki je dokazal, da zna dobro kolesariti v klanec. Vemo pa, da bodo nekatere reprezentance, kot sta na primer Italija in Belgija, ki nimata sprinterjev, storile vse, da na cilj pride kakšen posameznik ali zelo majhna skupina. Na njihove napade bodo pozorni drugi, ki imajo prav tako kakovost za odmeven rezultat. Naš cilj je uvrstitev med najboljših deset, verjamem pa, da imajo posamezniki še večje osebne cilje,« je pred odhodom v Avstralijo dejal selektor Martin Hvastija. Nekdanji odlični kolesar sicer sam ni potoval na ogled proge, a si je priskrbel dovolj informacij, da si je v glavi ustvaril svoje mnenje o težavnosti preizkušenj. »Prve informacije so napovedovale lahko progo, ki se bo končala s sprintom, kar bi bilo glede na kakovost domačih kolesarjev logično. A so prireditelji na progi vendarle opravili nekaj popravkov, dodali vzpon in zdaj je ta mnogo težja. Cestna dirka se bo začela z 90 kilometrov dolgo ravnino, ki pa bila lahko vseeno vplivala na poznejši razvoj dogodkov, saj pričakujemo hladno vreme in veter. Nato bodo tekmovalci prišli v 16-kilometrski krog, ki ga bodo prevozili 11-krat. Krog ima dva vzpona, lahko pa ga ocenimo, da je srednje težak. Zadnja prvenstva so bilo vseeno težja,« je progo opisal selektor, ki meni, da tudi kronometer ustreza Brajko-viču: »Krog kronometra je podoben cestnemu. Moram reči, da Janiju to povsem ustreza, še posebno, ker bo veliko menjav ritma.« Hvastija je kapetansko vlogo spet podelil najizkušenejšemu v ekipi Štan-glju. Novomeščan bo na dirki njegova podaljšana roka, še posebno, ker trenerji letos prvič ne bodo imeli radijske povezave s svojimi izbranci. Tako bo Štangelj tisti, ki bo dajal ukaze, kako in kaj, to si s svojimi izkušnjami tudi zasluži. Poleg kategorije elite - svojo predstavnico bo Slovenija imela tudi med ženskami, in sicer Polono Batagelj, bodo na svetovnem prvenstvu od slovenskih reprezentantov nastopili še mlajši člani, ki imajo prav tako velika pričakovanja. Blaž Jarc meri med najboljše v kronometru, v cestni dirki pa naj bi bil prvi adut Marko Kump, oba si želita predvsem izboljšati uvrstitvi z lanskega prvenstva v Mendrisiu, ko je bil Jarc osmi, Kump pa šesti. Prvenstvo se bo uradno začelo v sredo, 29. septembra s kronometrom za mlajše člane (31,8 kilometra), isti dan bo ženski kronometer minil brez slovenske predstavnice, moški kronometer bo dan pozneje, v petek se začenjajo cestne preizkušnje, višek pa bo sobotna dirka članov. (STA) / ŠPORT Četrtek, 23. septembra 2010 19 odbojkarsko sp v trstu - Nesojeni »azzurro« Mama: »Italija? Fantom želim vse dobro, a le njim« »Odkar me zdravi klubski zdravnik, sem zdrav«- Finalista? Rusija in Kuba! Števerjanski odbojkar Loris Mania, član uglednega prvoligaša iz Mo-dene, se bo konec tedna mudil v Trstu, a ne zato, da bi spremljal tekme skupine uvodne faze svetovnega odbojkarskega prvenstva, temveč iz povsem drugačnih razlogov. »Z ženo čakava drugega otroka, v petek ali soboto pa zapade rok za porod. Upam, da bom v Burlu,« je povedal Loris, ki je sicer ta čas še v Modeni, kjer je začel klubske priprave na novo sezono. Maniaja je selektor Italije Andrea Anastasi, kot znano, konec julija nepričakovano črtal iz seznama standardnih reprezentantov. Pustil ga je na cedilu. Kot pred dvema letoma, ko je Števerjancu zadnji hip odrekel nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Uradna motivacija - poškodovano koleno. Je res, ni res? Loris pravega odgovora nima. »S selektorjem sem se sprl, po šestih dneh me je vnovič poklical, da bi mi sporočil, da sem vsekakor med rezervami, vendar sem ga zavrnil,«je pojasnil nekdanji odbojkar Olympie in Vala. Si ugotovil, kateri je pravi razlog za tvojo izključitev iz reprezentance? Mislim, da se vodstvo reprezentance preprosto ni želelo vplesti v spor z mojim klubom. Dva dni pred odhodom na finalno fazo svetovne lige v Argentino, je Modena pismeno precej ostro zahtevala od reprezentance pojasnila v zvezi z mojo poškodbo in potekom rehabilitacije. V bistvu se je pokazalo, to so potrdili moji klubski zdravniki, da obremenitve z utežmi v reprezentanci zame niso bile primerne, prav tako me je zdravniški štab reprezentance začel zdraviti pozno in na neustrezen način. Prišlo je tudi do spora med klubskim in reprezentančnim zdravnikom. Anastasi mi je pojasnil, da dvomi, da bom pravočasno okreval. Seveda, če so med zdravili narobe! Brž ko me je začel zdraviti moj klub, z infil-tracijami, so bolečine minile. Zdaj redno treniram in ni z mano nič narobe, tako kot ni bilo nič narobe nikoli prej Loris Mania (27. januar 1979) je začel igrati pri goriški Olympii, pot pa nadaljeval pri Valu, v A1 in A2-ligi pa pri Adriavolleyju, Anconi, Piacenzi, Montichiariju in Modeni. Od sezone 2006/2007 neprekinjeno igra v najvišji ligi fivb v moji karieri. Tvoje ime se vsekakor še vedno pojavlja na uradnem seznamu devetnajstih »azzurrov«... Vem. To je zato, ker je bil seznam poslan mednarodni zvezi že pred časom in ga ni bilo več mogoče spremeniti. V teoriji bi lahko še igral na svetovnem prvenstvu. Bi se odzval vabilu, če bi te poklicali? Ne, to sem jasno povedal. Pritisnili so tudi na klub, da bi se omehčal, vendar je klub na moji strani. Mar to pomeni, da bi Italija na SP igrala z enim samim liberom ali celo z nobenim, če bi se v teh dneh ali med prvenstvom poškodoval eden od dveh ali celo oba? Jaz sem z reprezentanco končal. Za vedno. Me ne zanima več. Kaj hočejo še od mene? Bolelo me je, a sem kljub temu garal in molčal, pred dvema letoma pa je Corsano šel poškodovan na olimpijske igre v Peking namesto mene. Sicer pa, tako in tako bi bil to moj zadnji nastop. Kje boš spremljal tekme? Upam, da bom v bolnišnici v Bur-lu! Konec tedna grem namreč v Trst k ženi, saj zapade rok za porod, v ponedeljek pa moram spet biti v Modeni. Tudi tu je ena od skupin prvenstva, morda si bom šel ogledat kakšno tekmo. Tu igrata Rusija in moj novi ruski soigralec Jurij Bereškov. Razmere v reprezentanci poznaš. Kaj lahko dosežejo »azzurri«? Jaz igralcem želim vse dobro. Mislim, da se lahko uvrstijo v finalno fa- Tržaška športna palača se že pripravlja na tekme svetovnega prvenstva kroma Pri spremljevalnih pobudah aktivno tudi Športno združenje Sloga Organizacijski stroj faze svetovnega prvenstva v Trstu je v polnem teku. Včeraj je v Trst prispela mednarodna ocenjevalna komisija, ki je poverjena za tržaški del prvenstva. V tržaški športni palači, kjer so parket že pokrili z odbojkarskim taraflexom (ugotovili so, da je bilo igrišče 4 centimetre preširoko in so ga morali ročno rezati!), je mrgolelo ljudi, saj sta pod budnim očesom desetih TV kamer Rai (operativno za zahtevno mašinerijo RAI skrbi v Trstu Mario Šušteršič) testno tekmo odigrali mladinski reprezentanci do 15 let iz naše dežele(v ekipi je bil tudi slogaš Natan Cettolo) in obmejnih regij Slovenije. Vse je bilo kot na »pravi tekmi: s sodniki, stranskimi sodniki, pobiralci žog, le svetlobna tabla ni bila aktivna. Da bi se vse skupaj zdelo še bolj resno, so igralci oblekli majice z napisom Italija oziroma Slovenija. Deželna odbornika odbojkarske zveze Paolo Santuz in Ivan Peterlin, s Samo Miklavcem na drugi strani nekdanje meje najzaslužnejša za zgledno čez-mejno sodelovanje, sta žarela od zadovoljstva. »To je za nas pravi mondiale,« sta povedala. ŠZ Sloga bo zelo aktivna pri spremljevalnih pobudah do sobotnega začetka bojev v Trstu (prva tekma ob 17. uri bo med Poljsko in Kanado). Na vrsti bosta tudi dva uradna nastopa. V repenski telovadnici bo v soboto troboj med mladinskimi moštvi FJK, Pallavolo Padova in Munchnom, ekipo mladih igralcev, ki bo v Trstu pripotovala skupaj z navijači Nemčije. V nedeljo dopoldan (ob 10.30) pa se bo članska ekipa iz bavarske prestolnice pomerila s Slogo Tabor. Štiri reprezentance, tu je še Kanada, bodo v Trst dopotovale danes, vendar bodo treningi, kot kaže, za zaprtimi vrati. zo. Vendar morajo igrati maksimalno učinkovito. Ne vem, koliko so zdravi... Kaj je lahko odločilno za Italijo? Podajalec Vermiglio. On je eden najboljših na svetu. Sam ne more nič. Zelo je pomembno, kako bo igral korektor Fei. Je zdrav? Če ni v stoodstotni formi, bo Italiji trda predla. On in Matej Černic sta nenadomestljiva. Če nista v top formi, lahko Italija izgubi tudi proti bolj povprečnim ekipam. Katere so najboljše reprezentance? Name je najmočnejši vtis naredila Kuba. Fizično so desetkrat boljši od nas, napredovali pa so tudi tehnično in taktično. Rusi imajo italijanskega trenerja Bagnolija, Brazilija, ki pa je brez libera Sergia. Tržaška skupina je zelo kakovostna. Proti Srbiji sem igral letos. Zdaj se je v reprezentanco vrnil tudi Miljkovic. Mislim, da bodo oni v Trstu prvi. Poljaki so fizično močni, imajo dobrega podajalca, visoke centre, toda Srbi se ne dajo kar tako. Igrajo pa dobro tudi Nemci: so nižje rasti, a gibčni, tehnično podkovani. So kot naš Matej, igrajo umazano, torej so neugodni. V Trstu bo igral tudi tvoj nekdanji soigralec v Trstu, ko sta oba igrala v A-ligi za Adriavolley, Poljak Piotr Gruszka, najboljši igralec lanskega evropskega prvenstva. On je zlat fant. Fizično je pravi orjak, menda hudih poškodb v karieri ni utrpel, zato je še dober. Skratka, kdo sta »tvoja« finalista? Rusija in Kuba! Kako pa bo letos pri Modeni? Merimo višje kot lani. Torej na naslov prvaka? Ja, zdaj mi ne preostane drugega kot, da kariero sklenem z osvojitvijo državnega naslova. Sicer pa, bo kar bo. A. Koren odbojka - SP Giorgio Tirel: »Delam po 18 ur na dan« »Leta 2007 sva se s predsednikom deželne odbojkarske zveze Ren-zom Cecotom spraševala: kaj če bi Trst kandidiral za eno od skupin svetovnega prvenstva? Obisk pri guvernerju Illyju in deželnemu odborniku za šport Antonazu je obrodil sadove. Iz dežele je v Rim romalo pismo Dežele o namenih. In sanje so se zdaj uresničile,« je povedal včeraj predsednik tržaške odbojkarske zveze Giorgio Ti-rel, ki v okviru krajevnega organizacijskega odbora SP dejansko vodi vse niti. Od četverice omenjenih je še edini na svojem mestu. »Delam po 18 ur,«, je med večkrat prekinjenim pogovorom povedal enemu od sogovornikov, ki so ga klicali po mobilnem telefonu in za "par condicio" dodal. »Tudi sedanji odbornik De Anna nam je naklonjen«. V tržaško mašinerijo prvenstva je vključenih kakih 120 prostovoljcev: med njimi so spremljevalci reprezentanc in novinarjev, zaposleni v uradih, šoferji, pobiralci žog in drugi. Dela je ogromno, saj je potrebno poskrbeti za celo vrsto podrobnosti. »Naša športna palača je lepa, ampak "gola", za takšno tekmovanje smo morali poskrbeti za dodatno opremo,« je omenil le eno od težav Tirel, ki je bil včeraj zadovoljen zaradi pozitivne ocene mednarodne komisije o doslej opravljenem delu in zaradi napovedih o visokem obisku gledalcev. »Iz prefekture trdijoujejo, da bo športna palača polna. Navodila? Naj nemški in poljski navijači ne sedejo skupaj. Vendar odbojkarski svet ne pozna izgredov in jih tudi ne pričakujem,« je povedal Tirel. Organizacija ene faze tržaškega prvenstva tudi s finančnega vidika niso mačje solze. Porabili naj bi okrog 400.000 evrov, vendar gre za strošek, ki se bo morda povrnil. Hoteli v Trstu so na primer, kot kaže, polno zasedeni. Za organizatorje je tudi bistveno, da od prodaje vstopnic iztržijo čimveč. V nedeljo dopoldan bo v športni palači na Čarboli turnir minivol-leyja s 613 udeleženci iz vse dežele, nastopilo pa bo tudi 50 poljskih otrok. (ak) hokej na ledu - Začetek A1-lige Tabeljski »orli« želijo izboljšati lansko uvrstitev Z današnjim prvim krogom se začenja 77. prvenstvo A1-lige v hokeju na ledu. Tabeljski prvoligaš Aquile FVG, zanj bo letošnja peta sezona v najvišji državni ligi, bo nocoj ob 20.30 v domačem PalaVueric-hu gostil Alleghe. »Orli« letos ciljajo visoko. »Radi bi izboljšali lansko uvrstitev,« so napovedali v taboru moštva iz Karnije. V lanski sezoni se za las niso uvrstili v polfinale play-offa. Po hudem boju jih je izločil Bocen. Lanski državni prvak je bil Asiago, ki bo tudi letos ciljal na prvo mesto. V ožji krog favoritov spadajo še Bocen, Pustertal in Renon. Redni del se bo zaključil po 45 odigranih krogih, 15. februarja. Igrali bodo ob torkih, četrtkih in sobotah. Prva finalna tekma za osvojitev državnega naslova bo 22. marca prihodnjega leta. V končnico prvenstva se bo uvrstilo osem ekip, zadnjeuvrščena pa bo izpadla v A2-ligo. Še nekaj novosti. Aquile bodo v novem prvenstvu igrale z belo-črnimi dresi, ker se je klub pridružil širšemu projektu Polispor-tiva Udinese. Spremenil se je tudi pravilnik hokejske zveze IIHF. Po novem bodo izvajali tri in ne pet kazenskih strelov (shootout). Ob robu igrišča pa so obenem postavili pet kamer, ki bodo v pomoč sodnikom. V živo boste lahko spremljali nastope »orlov« po spletnem radiu www.radiospazio103.it. Barve tabeljske ekipe branita tudi slovenska hokejista, vratar Andrej Hočevar iz Ljubljane in branilec Andrej Tavželj iz Jesenic. Članski ekipi se je letos pridružil tudi mladi Ruben Zozzoli (letnik 1993), produkt domačega mladinskega sektorja. V soboto bodo Aquile gostovale v Pu-striški dolini, v četrtek, 30. septembra, pa jih čaka domača tekma proti Bocnu. Današnji 1. krog: Valpellice - Fassa, Aquile FVG - Alleghe, Renon - Bocen, Cortina - Pustertal, Asiago bo prost. AQUILE FVG 2010/11 - Vratarja: Andrej Hočevar, Massimo Camin; branilci: Andrea Ambrosi, Sylvain Dufresne, Andreas Lutz, Stefano Marchetti, Davide Anthony Nicoletti, Andrej Tavželj; napadalci: Michele Ciresa, Shane Murray En-dicott, Luca Felicetti, Martin Francis Gue-rin, Dmitri Lavrentiev, Lance Stephen Monych, Paolo Nicolao, Stefano Piva, Lu-ca Rigoni, Patrick Rizzo, Rupert Stampfer, Ruben Zozzoli. NOGOMET Krasovca Contento in Zeriali en krog brez tekem D-ligaš Kras Repen Koimpex bo le v nedeljo v Torviscosi igral brez vratarja Mic-heleja Contenta. Disciplinska komisija državne nogometne zveze je namreč le za en krog diskvalificirala belo-rdečega vratarja, ki je v nedeljo v Benetkah kot zadnji mož s prekrškom izven kazenskega prostora zaustavil nasprotnikovega napadalca. Pri državnih mladincih bo en krog kaznovan branilec Iztok Zeriali. DEŽELNI MLADINCI - Zaostala tekma: Sistiana - Vesna 0:1 (Mastrogiaco-mo). ODBOJKA - Jadranski pokal, moški: Olympia - Logatec 2:3 (23:25, 25:19, 25:17, 20:25, 10:15). 20 Četrtek, 23. septembra 2010 AVTOMOBILI / zsšdi - Tiskovno sporočilo Zaskrbljenost za usodo ženske odbojke Spomladi seminar, da bi poiskali možne rešitve - Varčevalna akcija -»Skromna« 40-letnica Po športnikih in športnicah so začeli z delom tudi odborniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, četudi gre podčrtati, da je bil premor precej aktiven, saj dejavnost včlanjenih društev poteka tudi poleti, je zapisano v uvodu tiskovnega sporočila ZSŠDI. Tako so na prvi jesenski seji najprej pregledali dejavnost zadnjih mesecev in jo ocenili kot spodbudno. Na žalost pa ni bilo večjih premikov na področju sodelovanja med društvi, kar bo pomenilo za nekatere panoge pravo stagnacijo, če že ne nazadovanje. To prav gotovo drži za našo žensko odbojko, ki je danes v Trstu in Gorici skoraj nepomembna, medtem ko je bila še pred kakim desetletjem vodilna in so jo nam vsi zavidali. Ze pred dvema letoma se je odvijala posebna konferenca s tako problematiko in evidentirani so bili tudi potrebni zaključki. Konkretnih realizacij pa je bilo zelo malo. Zaradi tega so na seji sklenili organizirati spomladi celodnevni seminar, na katerem ponovno poiskati možne rešitve, ki so danes, spričo vedno težje finančne situacije, še toliko bolj potrebne. Seveda, če si ob širokem delu želimo tudi vidnejših rezultatov. Na seji so obravnavali tudi tekoča vprašanja, kot so Nagrada šport in šola, Naš športnik 2010, Bloud-kova priznanja in priznanja MOK. Glede športnih objektov je potrebna podrobnejša preučitev stanja Stadiona 1. maja in večnamenskega športnega objekta pri Briščikih. Četudi pri le-teh ZSŠDI nima neposrednega odločujočega vpliva, bo organizacija aktivno sledila poteku dogajanj, saj sta objekta primarnega pomena za mesto in zahodni Kras. Tradicionalno športno srečanje ZSŠDI - Unione italiana iz Slovenije in Hrvaške bo 23. oktobra v Poreču. Vse pobude bodo morale biti skromnejše v primerjavi s prejšnjimi leti, saj poteka pri ZSŠDI-ju varčevalna akcija, ki se je dotaknila vseh segmentov delovanja. Izvzeto ni bilo niti sodelovanje s šolami, vendar odborniki ZSŠDI smatrajo, da so bili vsi sprejeti ukrepi nujni, še posebno v luči dodatnega krčenja finančnih sredstev, ki je predvideno za leto 2011 v italijanskem državnem finančnem zakonu. Skromno bo zato tudi proslavljanje 40-letnice ustanovitve ZSŠDI. Jubilej bo namreč zabeležen istočasno s predstavitvijo knjige Branka Lakovi-ča Naši Azzurri, ki jo je bilo možno izdati le hvala posebnemu prispevku Dežele Furlanije Julijske krajine, se zaključuje tiskovno sporočilo ZSŠDI. košarka - Od jutri do nedelje v organizaciji ŠZ Bor Na Stadionu 1. maja Memoriala Tavčar in Gombač Od jutri bosta dogajanje pri Svetem Ivanu poživila tradicionalna predprvenstvena turnirja, ki ju prireja Košarkarski klub Bor pod pokroviteljstvom ZSŠDI. S po vrsti že sedemnajstim članskim Me-morialom bodo štirje tržaški deželni tretjeligaši počastili spomin na prerano umrlega Borovega košarkarja in trenerja Borisa Tavčarja. Ob 19. uri se bosta v polfinalu spoprijela Bor Radenska in milj-ska Venezia Giulia, ki jo vodi bivši Borov trener Fer-ruccio Mengucci, ob 21. uri pa bosta merila moči Breg in Servolana, ki jo trenira nekdanji Borov košarkar Stefano Bisca in jo je pred začetkom nove sezone poleg branilcev Cacciatorija in Giannotte okrepil dolgoletni prvoligaški center s slovenske obale Petar Vujovič. V soboto se bosta poraženca jutrišnjih polfinalov pomerila ob 19. uri, ob 21. uri pa bo sledil veliki finale s sklepnim slovesnim nagrajevanjem. Teden dni pred startom prvenstva bo četve-roboj zadnje preverjanje doslej opravljenega dela. Bor in Breg sta se v prijateljskem dvoboju nazadnje srečala prav sinoči. Brežani pa so v torek igrali v Zavljah trening tekmo tudi proti Venezii Giu-lii, saj so ta teden v Dolini posegli za preureditev novega črtovja na parketu. Trener Tomo Krašovec pravi: »Tudi zaradi težav z dvorano smo v zaostanku in v tem začetnem delu sezone še ne bomo mogli pokazati vsega svojega potenciala, saj se korenito prenovljena ekipa šele uigrava. Pripravljalne tekme sploh ne dajejo še prav slike, prvenstvo bo čisto nekaj drugega. Fantje pa so zdravi in jih je veliko, tako da bomo pred prvenstvom opravili tudi en tanek rez, da ne bi bilo potem nezadovoljnih oziroma da izberemo najbolj kvalitetno moštvo.« Novi Borov trener Boban Popovič pa je takole strnil prve vtise: »S pristopom fantov in opravlje- nim delom sem zadovoljen. Dosedanji štirje nastopi ne morejo biti merodajni, ker smo bili kompletni samo na eni trening tekmi in smo samo enkrat srečali bodočega nasprotnika v prvenstvu. Gotovo še nismo v neki optimalni tekmovalni formi, kaj več pa bom lahko povedal šele po tem turnirju, ko bomo merili moči z ostalimi deželnimi tret-jeligaši.« V soboto in nedeljo bo na na vrsti tudi deveti Memorial Miljo Gombač v spomin na dolgoletnega Borovega predsednika in nočnega čuvaja na Stadionu 1. maja. Borova ekipa do 17. leta, ki jo vodi mladi trener Dejan Faraglia, se bo v polfinalu ob 17. uri srečala z Barcolano, še prej pa bosta z začetkom ob 15. uri igrala Libertas in Servolana. V nedeljo dopoldne bo tekma za tretje mesto ob 9.30, finale pa ob 11.30. Dolg košarkarski vikend na Stadionu 1. maja se bo pričel že drevi, ko bo športni novinar in nekdanji Borov športnik Sergio Tavčar v mali dvorani ob 19. uri prvič na Tržaškem predstavil svoj knjižni prvenec »La Jugoslavia, il basket e un telecronista - La storia della pallacanestro jugosla-va raccontata dalla voce di Telecapodistria«. Avtorja bo uvedel predsednik Športnega združenja Bor Igor Kocijančič, ki si je tudi v največji meri prizadeval, da bi knjigo predstavili na Prvem maju. (nš) V Nabrežini Sokol-Kontovel za Memorial Ivan Lesizza V telovadnici v Nabrežini bo jutri 2. memorial v spomin na nekdanjega Sokolovega košarkarja Ivana Lesizzo. Turnir predvideva eno samo tekmo. Ob 21. uri se bosta pomerili Sokol in Kontovel. cheerdance millenium - Začetek nove sezone Skoki, piramide in gimnastika Konec tedna nastop na odbojkarskem SP v Trstu - Marca bodo organizirali 2. Millenium Cup - Decembra v Berlin Športno društvo Cheerdance Millenium je minuli teden uradno začelo novo sezono, ki bo tudi letos pestra in polna številnih nastopov. Mladi športniki in športnice so razdeljeni v štiri starostne vadbene skupine. Najmlajše, ki trenirajo ob ponedeljkih v telovadnici osnovne šole France Bevk na Opčinah, trenira Kristina Zerjal, pomaga pa ji Lisa Meriggioli. Najmlajši ob petkih pa trenirajo ob enakem času v Gro-padi, v zadružnem domu Skala. Zajčke (od 7 do 13 leta) trenira ljubljanski trener Marko Sobol, ki bo vodil tudi člansko ekipo Škratov. Zajčki trenirajo v ponedeljkih in v petkih na Opčinah. Člani plesne skupine Fairies bodo pod taktirko Antonelle Bianco trenirali v Gro-padi ob torkih in ob četrtkih. »Letos smo se odločili, da bomo za skupino zajčkov in škratov organizirali še dodatni neobvezni trening ob sobotah. Neobvezen ampak zelo priporočljiv,« kot je poudarila odbornica in tekmovalka tržaškega društva Nastja Milič in dodala: »Trenirali bomo gimnastiko. Treninge pa bo vodil izkušeni trener Fabrizio Mezzetti, ki je v zadnjih sezonah treniral tudi tržaško skakalko v vodo Noemi Batki.« Miličeva je obenem orisala letošnjo sezono. Začela se bo s plesno-navijaškimi nastopi v tržaški športni palači PalaTrieste, ki bo ta konec tedna, 25., 26. in 27. septembra, gostila skupino F odbojkarskega svetovnega prvenstva. 4. decembra bo v Berlinu na vrsti tra- □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Druga izmena od sobote 17. oz. nedelje 18. oktobra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, ad se bo v torek, 5. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.15 do 22.00. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. OK VAL sporoča, da se bodo v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004) v ponedeljek, 27. septembra, treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001 ) v torek, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v oktobru tečaj plezanja za začetnike. Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 20. uri v telovadnici športnega centra Zarja v Bazovici. Za informacije kličite na tel. št. 349-6648530 (Jernej). AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. OK VAL obvešča, da se bosta otroška telovadba in miniodbojka začeli v petek, 1. oktobra. Vpisovanje vsaki torek in petek od 16. do 18.30 v telovadnici v Štandrežu. Za informacije: 3932350925 (Sandro), 3459527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša) - v večernih urah. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minivolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. AŠZ MLADOST obvešča, da se je začela športna sezona za letnike od 2000 do 2005. Treningi bodo potekali na nogometnem igrišču v Doberdobu ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom trenerja Roka Černe. Za informacije 339-3853924. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.00-18.00 (občinska telovadnica v Repnu). Minibasket (telovadnica na Rouni pri Briščkih) letniki 2001 torek in četrtek 16.15-17.30, petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek 16.15-17.30, četrtek 17.15-18.30, petek 16.15-17.15. Under12 (letniki 1999) ponedeljek 17.00-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih), sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu), petek 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338-5889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 3404685153, picerik@hotmail.it (Erik Piccini). / TRST Četrtek, 23. septembra 2010 21 1 evropska unija - Z včerajšnjo odobritvijo v Evropskem parlamentu Dokončno potrjena nova ureditev finančnega nadzora Predvidena je ustanovitev štirih novih evropskih nadzornih teles BRUSELJ/STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil sveženj ukrepov za novo ureditev finančnega nadzora v Evropski uniji. S tem je odpravljena še zadnja ovira za vzpostavitev nove ureditve, ki bo začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto. Z novo ureditvijo nadzora nad finančnimi trgi se želi Evropska unija v prihodnje izogniti krizi, ki je izbruhnila konec leta 2008 in pokazala, da sedanji nadzor ni dovolj učinkovit. Nova ureditev predvideva ustanovitev štirih novih evropskih nadzornih teles: treh evropskih agencij za nadzor bančništva, zavarovalništva in trga vrednostnih papirjev ter evropskega odbora za sistemska tveganja. Odbor za sistemska tveganja, novo telo za makrofinančni nadzor, bo za pet let vodil predsednik Evropske centralne banke, torej Jean-Claude Trichet oziroma njegov naslednik. Vodje treh agencij bodo izbrani na novo. Novi evropski nadzorni organi naj bi imeli pravno zavezujoče pristojnosti in možnost poseganja v nacionalne pristojnosti v treh primerih: za zagotavljanje izvajanja evropskega pravnega reda, v "izrednih razmerah" in v primeru sporov med nacionalnimi oblastmi. Največja novost v končnem dogovoru v primerjavi s prvotnim osnutkom pa je, da bodo lahko evropski organi začasno prepovedali določen finančni proizvod ali dejavnost, če bodo presodili, da pomeni nevarnost za finančni sistem, ali celo sprožili postopek za stalno prepoved. Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je včeraj poudaril, da je to šele začetek procesa, ki bo omogočil, da unija skupaj in pravočasno zgradi najboljšo globalno finančno ureditev. "To je naš cilj in to bo koristilo državljanom, potrošnikom in finančnim trgom," je dejal. Komisar je zatrdil tudi, da nova evropska telesa nikakor niso nadomestek za nacionalna. Vprašanje pristojnosti evropskih in nacionalnih organov je bilo namreč v ospredju večmesečnih pogajanj z Evropskim parlamentom, ki bi moral po prvotnem načrtu sveženj potrditi že pred počitnicami. Tudi včeraj je več evropskih poslancev, večinoma Britancev, v razpravi pred glasovanjem opozorilo na ta problem. Nekateri so celo izrazili jezo, da so britanske oblasti pristale na to, da se nadzor nad največjim evropskim finančnim središčem, londonskim Cityjem, seli v Bruselj. Večina evropskih poslancev pa je dogovor podprla. Član največje politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), Jose Manuel Garcia-Margallo y Marfil je menil, da je to res "dober dan za Evropo" in da bi morali biti na "odličen dogovor vsi ponosni". Član evropskih socialistov in demokratov (S&D) Peter Skinner je skeptičnemu britanskemu kolegu, ki ga je vprašal, na podlagi česa lahko zagotovi, da bodo evropski organi učinkovitejši od nacionalnih, odvrnil, da ne more sam sedeti na svojem Otoku in se delati, kakor da se ga Evropa ne tiče.Vodja evropskih liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt je v imenu svoje skupine izrazil zadovoljstvo, da se je "dolga bitka srečno končala". Ena od poslank iz Verhofstadtove politične skupine pa je tudi opozorila, da je ureditev finančnega nadzora še vedno "kot švicarski sir". Kljub kritikam tako na račun prevelike kot premajhne pristojnosti novih teles pa je na koncu med poslanci vendarle prevladalo mnenje, ki bi ga lahko povzeli z besedami enega od njih: da unija "ni ustvarila papirnatega tigra brez zob, ampak agencije, ki lahko grizejo, s čimer je okrepila svojo odgovornost". Po pozitivnem glasovanju v Evropskem parlamentu morajo sicer dogovor še enkrat potrditi države članice, a to je le še formalnost. (STA) Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier ansa zn - Cilji Deklaracije tisočletja 40 milijard dolarjev pomoči za programe ZN NEW YORK - Tridnevni vrh o uresničevanju ciljev Deklaracije tisočletja se je včeraj v New Yorku končal z zavezo filantropov, vidnejših človekoljubnih organizacij in vlad o pomoči Združenim narodov. Zavezali so se namreč, da bodo namenili 40 milijard dolarjev pomoči za programe ZN s ciljem v prihodnjih petih letih zmanjšati smrtnost otrok in mater. Generalna skupščina Združenih narodov je ob koncu vrhunskega srečanja, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki držav, tudi iz Slovenije in Italije, in po treh dneh razprav postregla s sklepnim dokumentom, na podlagi katerega naj bi države obnovile svojo zavezo za dosego rezultatov, kot jih predvidevajo razvojni cilji tisočletja. Svetovni voditelji so se združili v pozivu k odločnejšemu ukrepanju v boju z revščino, zdravstvenimi težavami ter pri zagotavljanju sanitarij in pitne vode za vse ljudi. Kot ocenjujejo ZN, najmanj 2,6 milijarde ljudi nima dostopa niti do Ban Ki Moon ansa osnovnih sanitarij in pitne vode. Z dodatnimi sredstvi naj bi tako rešili življenja 16 milijonov žensk do leta 2015, kar je ciljno leto, ki ga zastavljajo razvojni cilji tisočletja. Načrt pa tako poziva k zmanjšanju smrtnosti otrok in mater za dve tretjini. Po ocenah ZN naj bi z zbranim denarjem med drugim preprečili 33 milijonov neželenih nosečnosti in zaščitili 120 milijonov otrok, da bi zboleli za pljučnico. Ob tem pa ti razvojni cilji vključujejo še izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo, zagotoviti okoljsko trajnost ter boj proti virusu hiv/aidsu, malariji in drugim boleznim. "Vemo, kaj deluje, da bi lahko rešili življenja žensk in otrok, in vemo, da so ženske in otroci kritičnega pomena za vse cilje," je ob tej priložnosti izpostavil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Med večjimi organizacijami, ki so obljubile sredstva pomoči za programe ZN, so Fundacija Billa in Melinde Gates, ki naj bi namenila 1,5 milijarde dolarjev Globalni strategiji za zdravje žensk in otrok, mehiški milijarder Carlos Slim namerava darovati 50 milijonov dolarjev, med ostalimi donatorji pa so še svetovni sklad britanske družbe BBC ter Sklad Davida in Lucille Packard. Sicer je v okviru novega svežnja pomoči večji del obljub o razvojni pomoči osem najpomembnejših svetovnih gospodarstev napovedalo že ob junijskem vrhu v kanadskem Torontu. (STA) Basescu pozval Sarkozyja, naj ustavi izgon Romov Bukarešta - Romunski predsednik Traian Basescu je francoskega kolega Nicolasa Sarkozyja minuli teden ob robu vrha Evropske unije osebno pozval, naj poskuša ustaviti izgon Romov iz Francije. Basescu pri tem ni dobil jasnega odgovora, bosta pa predsednika o tem znova govorila na prihodnjem srečanju v Parizu. "Predsednika Sarkozyja sem pozval, naj skuša ustaviti izgon," je na srečanju s tujimi novinarji včeraj sporočil romunski predsednik. Kot je pojasnil, je prošnjo na Sarkozyja naslovil na "prijateljskem pogovoru" ob robu vrha v Bruslju. Po besedah Ba-sescuja je dobil nejasen odgovor, vendar pa sta se odločila za pogovore na novem srečanju, do katerega naj bi v prihodnjih tednih prišlo v Parizu. Rusija opustila načrte o dobavi raket Iranu MOSKVA - Rusija se je odločila, da Iranu ne bo dobavila raket S-300, saj te sodijo v okvir mednarodnih sankcij zoper Teheran, je sporočil načelnik generalštaba ruske vojske Nikolaj Makarov, s čimer je Moskva najbolj jasno doslej potrdila zamrznitev sporne prodaje naprednega sistema zračne obrambe. "Vodstvo je sprejelo odločitev, da ustavi postopek dobave," je dejal Makarov, ki pa vseeno ni dal jasnega odgovora, ali so pogodbo o nabavi opreme dokončno prekinili. "Videli bomo, to bo odvisno od vedenja Irana," je po poročanju ruskih medijev dodal Makarov. Nameravana prodaja ruskih raket S-300 Iranu je sicer naletela na neod-obravanje ZDA in Izraela, po mnenju katerih bi lahko Iran napredne rakete za zračno obrambo uporabil za zaščito svojih jedrskih zmogljivosti pred napadom. V Švici večino ministrskih stolčkov zasedajo ženske ŽENEVA - Švicarsko vlado z včerajšnjo izvolitvijo nove ministrice Si-monette Sommaruge prvič v večini sestavljajo ženske, zasedajo namreč štiri od sedmih ministrskih stolčkov. Švica je med zadnjimi državami v Evropi ženskam podelila volilno pravico šele leta 1971, prva ministrica pa je bila izvoljena leta 1984. Eden izmed švicarskih okrajev je ženskam prepovedoval udeležbo na lokalnih volitvah vse do leta 1990. 50-letna socialdemokratka Simo-nette Sommaruga je bila izvoljena s 159 glasovi poslancev v švicarskem parlamentu s 245 mandati. Somma-ruga bo nasledila dosedanjega ministra za okolje in promet Moritza Leuenbergerja, ki se bo 31. oktobra upokojil. (STA) nova zelandija - Drugi primer v zadnjih dveh mesecih Na obali nasedlo 80 pliskavk Več kot polovica jih je že poginila WELLINGTON - Na obali na severu Nove Zelandije je nasedlo 80 pliskavk, od katerih jih je najmanj 40 že poginilo. Reševalci se borijo za preživetje preostalih 40, medtem ko se jih še 50 nahaja čisto blizu obale, je včeraj po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila pristojna služba in dodala, da so najbolj oslabele in prizadete nasedle živali že evtanazirali. "Pliskavke imajo izjemno močne socialne vezi in si skušajo pomagati, zato jih naseda vedno več," je povedal predstavnik programa Jonah za zaščito morskih sesalcev Mark Simpson. Kot je sporočil novozelandski urad za ohranjanje narave, so ti morski sesalci že drugič v dveh mesecih nasedli na tem območju. Tokrat so nasedli na območju zaliva Spirits Bay, ki se nahaja okoli 320 kilometrov severozahodno od Aucklan-da, minuli mesec pa jih je 63 nasedlo blizu kraja Kaitaia okoli 90 kilometrov stran. Od teh jih je preživelo le devet. Reševalci so včeraj na pomoč poklicali tudi prostovoljce, vsi skupaj pa bodo morali počakati do danes, saj reševanje zaenkrat onemogočajo močni morski tokovi in veter. Znanstveniki za zdaj še ne vedo natančno, zakaj kiti in delfini nasedajo na obali. Domnevajo, da bi lahko temu botrovale motnje v njihovi orientaciji v plitki vodi ali pa naj bi morda kaki bolni živali, ki se usmeri proti obali, sledila tudi preostala jata. (STA) zda - Odhaja L. Summers Obamo zapušča še eden od vodilnih gospodarskih svetovalcev WASHINGTON - Vodja nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše Lawrence Summers je napovedal svoj odhod iz ekipe ameriškega predsednika Baracka Obame. Gre že za tretji odhod visokega člana Obamove gospodarske ekipe v zadnjih nekaj mesecih. Summers, ki uživa ugled izjemno inteligentnega, a včasih trmoglavega ekonomista, namerava Belo hišo zapustiti konec leta. Čeprav se je Obamova administracija potrudila, da bi odhod prikazala kot pričakovan razplet, to kaže na precejšnje pretrese v vladni ekipi, ki se bori s posledicami gospodarske krize. V izjavi po napovedi odhoda se je Obama Summersu zahvalil za sodelovanje. "Čeprav nas čaka še veliko dela za popravo škode, ki jo je povzročila recesija, smo na boljši poti zahvaljujoč v veliki meri Lar-ryjevemu modremu svetovanju," je dejal ameriški predsednik. Summers se bo po odhodu, ki se bo zgodil novembra po volitvah v kongres, vrnil na univerzo Harvard, kar je bilo po navedbah neimenovanega vira iz Obamove administracije vedno del njegovega dolgoročnega načrta. Ta vir navaja, da je predsednik Summersa lani jeseni prosil, naj ostane še v letošnjem letu, da bi pomagal pri oblikovanju nove regulatorne zakonodaje in izvedbi paketa gospodarskih spodbud. Odhodi visokih gospodarskih svetovalcev iz Obamove ekipe se v zadnjih mesecih kar vrstijo. Junija je svoj odhod napovedal proračunski direktor Peter Ors-zag, septembra pa je odšla predsednica sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Christina Romer. (STA) 22 Četrtek, 23. septembra 2010 AVTOMOBILI / mitsubishi - Japonski SUV opremljen tudi z dvosklopkovnim menjalnikom Novi francoski motor dal outlanderju nov zagon Na voljo tudi v različici s sedmimi sedeži - Vklopljiv štirikolesni pogon V Italiji je japonski Mitsubishi znan predvsem po svojih terencih. Najbolj znan je seveda veliki pajero, zadnje čase pa se uveljavlja tudi manjši outlander, ki je pravzaprav SUV in ne terenec, čeprav se ponaša z zelo učinkovitim štirikolesnim pogonom. Vozili smo outlander z 2,2-litrskim DI-D motorjem, ki zmore 156 KM in 380 Nm že pri 2.000 obratih. Motor prihaja iz Francije, saj je zrasel v tovarni PSA. Med njegove odlike sodi visok nazivni navor, ki je sicer na voljo rahlo kasneje kot pri dvolitrskem DID, toda v praksi je uporabna motorna prožnost na voljo že od približno 1.500 vrt/min. Kdor se odloči za 2.2-litrski turbodi-zel, naj se odloči tudi za samodejni menjalnik, ki predstavlja dodatno zanimivost pri outlanderju: združitev dvosklopkovnega TC-SST menjalnika s PSA-jevim motorjem in ne Volkswagnovim, četudi je v zadnjem času ravno njihov DSG menjalnik postal neke vrste sinonim za dvosklopkovne menjalnike. S to kombinacijo so namreč Japonci dali jasno vedeti, da je TC-SST menjalnik dejansko hišni izdelek in da ga ne kupujejo, tako kot oba DI-D motorja, pri konkurenci. Izbira se obrestuje, saj gre za izdelek, ki se brez težav kosa s podobnimi na trgu. Njegovo delovanje namreč v nobenem pogledu ne zaostaja za konkurenco, saj je menjavanje prestav v vseh okoliščinah nadvse udobno in hitro, povezava z motorjem pa ravno tako ne pušča želje po izboljšavi. Piko na i nedvomno postavita obvolanska vzvoda iz lahkega magnezija, s katerima lahko voznik pretika tudi v SUV enako kot recimo v formuli ena. Vožnja z outlanderjem je še kar udobna, saj vas tudi po daljši vožnji z njim ne bo bolel hrbet, moti mogoče le tresenje avtomobila pri vožnji čez kratke grbine, luknje ali železniške tračnice. Lega na cesti sodi med stabilnejše in zanesljivejše, za kar poskrbi elektronsko krmiljen priklopljivi štirikolesni pogon AWC. Sistem sam odloča, kdaj naj vklopi dvokolesni in kdaj štirikolesni pogon. Outlander je lahko opremljen z dodatno zložljivo sedežno klopjo v tretji vrsti, s katero postane sedemsedežnik, a le na papirju. Žal s prenovo napredka na tem področju ni bilo, saj je tam namesto pravih sedežev še vedno le »klopca z naslonom«, ki je sama po sebi omejena zgolj na jekleni okvir z napetim blagom. Cena sedemsedežnega turbodizla s samodejnim menjalnikom presega 36 tisoč evrov, če pa si omislite še nekaj dodatne opreme, pa lahko pride čez 40 tisoč. pariz Na ogled celotna družina focusov Na skorajšnjem avtomobilskem salonu v Parizu bo Ford prvič predstavil celotno družino novega focusa, med drugim tudi novi focus ST. Predstavili bodo tudi prenovljenega mondea v izvedbi ECOnetic, novega C-maxa in grand C-maxa, plug-in hibridno izvedbo C-maxa ter okolju prijazne tehnologije. Skladno s strategijo ONE Ford, bo novi focus globalni avtomobil, ki se bo prodajal v več kot 120 državah, s preko 80 odsotki skupnih delov. Na tej skupni platformi bo nastalo kar deset vozil, tako da naj Ford od leta 2012 letno prodal preko 2 milijona vozil! Na vrhu prodajne palete bo (do prihoda modela RS) novi ST, ki pa ne bo več imel 2,5-litrskega Volvovega turbo-pet-valjnika, ampak ga bo nadomestil s tehnološko svežim 2-litrskim turbomotorjem EcoBoost, ki bo pridelal kar 250 KM. Gre ponovno za prvi model, ki je razvit pod globalno strategijo Ford Performance Vehicles. Ford bo v Parizu razstavil tudi prenovljenega mondea, ki je premiero doživel na nedavnem salonu v Moskvi. V Parizu bodo prvič pokazali izvedbo ECOnetic. Družbo mu bosta delala nova C-max in grand C-max, ki sta prvi vozili na novi Fordovi C platformi. Stran pripravil Ivan Fischer mazda - Prestižno priznanje za legendarni japonski dvosed MX5 navdušuje ljubitelje športnih avtov Premagal je luksuzne športne avtomobile kot Mercedes Benz SLK, Audi TTin VWeos - Na evropskem trgu se Mazdin roadster uvršča na drugo mesto Najbolje prodajani roadster na svetu, Mazda MX-5, se je ponovno izkazal z osvojitvijo naslova »Najboljši športni avto« , kot sad letošnje britanske raziskave o zadovoljstvu lastnikov vozil JD Power. Več kot 17 tisoč lastnikov avtomobilov v Veliki Britaniji je sodelovalo v letni raziskavi. Legendarni dvosedežnik Mazda MX-5 je največ točk prejel za videz, kakovost, tehnično zanesljivost, zmogljivost, tekoče stroške in pooblaščeni servis. Po prejetih glasovih je Mazda MX-5 prejela rezultat zadovoljstva v višini 82,3 odstotkov. S priznanjem 'Najboljši športni avto' je premagala luksuzne športne avtomobile kot Mercedes Benz SLK, Audi TT in VW eos. Mazda MX-5 se je v preteklih letih že večkrat visoko uvrstila v raziskavah JD Power, ko je bila v več državah po vsem svetu imenovana za najboljši avtomobil v športnem razredu. Lastniki Maz-dinih roadsterjev že 20 let hvalijo ugodno ceno, vzdržljivost in izjemen užitek pri vožnji. Mazdin športni dvosedežnik, ki je doslej prejel že več kot 160 priznanj, se lahko pohvali z 870 tisoč lastniki po vsem svetu in predstavlja pravi kultni avtomobil s številnimi privrženci na vsaki celini sveta. Od predstavitve različice z električno pomično streho leta2006 je modelna paleta Mazde MX-5 postala bolj priljubljena kot kadar koli prej. Preteklo leto je 22 odstotkov Mazde MX-5 zastopalo segment neprestižnih športnih avtomobilov v Veliki Britaniji, pradomovini dvosedežnega roadsterja. Na evropskem trgu se Mazdin kultni roadster uvršča na drugo mesto z 12-odstotnim tržnim deležem. govorice - VW naj bi se pogajal s Fiatom Nemci se zanimajo za italijansko Alfo V avtomobilskih krogih se že nekaj časa govori o tem, da bi Volkswagen v svojo zbirko znamk rad uvrstil tudi italijansko Alfo Romeo. VW, kljub splošni krizi avtomobilske industrije, ta čas žanje uspehe svoje agresivne prodajne in promocijske politike, saj so v prvem polletju prodali več kot štiri milijone avtomobilov, kar je novi prodajni rekord. Vodstvo VW se zaveda, da bodo za svoj ambiciozni cilj - postati največji avtomobilski koncern na svetu in do leta 2018 na tem mestu prehiteti Toyoto - potrebovali še kaj več kot zgolj dobre modele. Zato so pred meseci kupili znan italijanski oblikovalski studio Italdesign, za učinkovitejši vstop na Vzhod so se kapitalsko povezali s Suzukijem (20 odstotkov), hkrati pa obvladujejo dve tovornjakarski znamki Scania in MAN. Da želijo in potrebujejo še več, govorijo tudi zadnje govorice o morebitnem nakupu Alfe. Alfa Romeo je ena svetovno najbolj prepoznavnih znamk s tradicionalnim športnim in emocionalnim prizvokom, ki so jo pri Fiatu še kar zanemarili in ki bi tudi v ta- ko dobro popolnjenem koncernu našla mesto. Da govorice niso povsem iz trte izvite, čeprav jih zanikajo v obeh znamkah, priča tudi dejstvo, da je Alfa v precejšnjih finančnih škripcih, saj ustvari kakšnih 200 milijonov izgube letno (dolg menda dosega 3,7 milijarde evrov), na leto pa proda le približno 100.000 avtomobilov, čeprav je predsednik uprave Fiat Auta, Sergio Marchionne, predvidel, da naj bi do konca leta prodali okoli 300.000vozil. Po optimističnih napovedih jih bo le okoli 125.000. Volkswagen naj bi Fiatu, ki je lastnik znamke od leta 1986, že ponudil okoli 1,3 milijarde evrov za izgubarsko znamko, o čemer pa Marchionne vsaj uradno noče nič slišati. Pri VW pa je neki visok menedžer že izjavil, da takšnega dragulja, če je res na prodaj, ne gre izpustiti iz rok. In če bo želel italijansko-kanadski pravnik postaviti na noge zgodbo o koncernu Fiat-Chrysler, bo seveda še kako potreboval svež kapital. Prodaji so naklonjeni tudi ljubitelji in poznavalci znamke v Italiji, kjer Fiatu zamerijo, da v vseh teh letih ni zmogel ustvariti pogojev, da bi znamka z vzdevkom cuore sportivo le zaživela. novica - Poganjal ga bo Ferrarijev osemvaljnik V Nemčiji nastaja stratos Michael Stoschek bo izdelal 25 novodobnih primerkov legendarnega »dirkača« Nemški konstruktor Michael Stoschek bo oživil legendarno reli spe-cialko lancio stratos. Izdelal bo 25 primerkov. Prvi primerek so pred kratkim že preskusili na Fiatovi preskusni stezi v Baloccu pri Turinu, več o avtomobilu pa bo menda znanega jeseni, ko ga bodo novinarjem tudi uradno pokazali na francoskem dirkališču Paul Ricard pri Marseillu. Za razvojem avtomobila stojita direktor nemškega dobavitelja avtomobilskih delov Brose Michael Stoschek in njegov sin Maximilian. Stoschek je tudi precej uspešen ljubiteljski avtomobilski dirkač, ki je s svojim porschejem 911S letnika 1972 med drugim zmagal tudi na zgodovinski dirki Rally EM leta 2006. Avtomobil so izdelali pri Pininfarini, oblikoval pa ga je sedanji vodja oblikovalcev pri Saabu Jason Castriota. Novodobna lancia stratos se sicer lahko pohvali s sodobnimi pripomočki, kot je led razsvetljava, vendar tudi precej zvesto sledi oblikam klasične vzornice. Podobno kot nekdanja lancio stratos, ki je za voznikom imela Ferrarijev 2,4-litrski motor dino V6, tudi motor sedanje prihaja iz Maranella, le da tokrat menda gre za motor ferrarija F430. Menda se zavrti kar do 9000 vrtljajev na minuto in omogoča hitrost do 360 kilometrov na uro. Karoserija je iz ogljikovih vlaken, ponaša pa se s podrobnostmi nekdanjega stratosa, kot so držala za čelade na vratih. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010: ansambel Topliška pomlad 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 11.55 Aktualno: Obisk papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 18.45, 1.10 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.20 Variete: LAlbero azzurro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so- cieta,sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno- zero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik 23.25 Dok. odd.: La Storia siamo noi -150 anni Unita d'Italia 0.25 Aktualno: Stile 1.00 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Sherlocko, investigatore sciocco (kom., ZDA, '62, i. J. Lewis) 10.25 Aktualno: Cominciamo bene estate 11.10 Dnevnik, športne vesti in Fuori TG 13.00 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr 62° Prix Italia 15.05 Aktualno: Tgr Speciale ambiente Italia - Puliamo il mondo 15.20 Dnevnik L.I.S. 15.25 Nan.: Il richiamo della foresta 16.10 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Trappola sulle montagne roc-ciose (akc., ZDA, '95, r. G. Murphy, i. S. Seagal, E. Bogosian) 23.00 Dok.: C'era una volta 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.10 Nan.: Piu forte ragazzi 8.10 Nan.: Starsky & Hutch 9.05 Nan.: Hunter 10.00 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Arabesque (pust., ZDA, '66, i. S. Loren, G. Peck) 17.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Elisabeth (zgod., V.B. '98, r. S. Kapur, i. C. Blanchett) 21.50 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Film: L'intrigo della collana (dram., ZDA, '01, i. H. Swank) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 15.35 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Cesaroni (It., '10) 22.45 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno O Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: The Big Bang Theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Batman Begins (fant., ZDA, '05, r. C. Nolan, i. C. Bale, M. Caine) 22.00 0.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Batman (fant., ZDA, '89, r. T. Burton, i. M. Keaton, J. Nicholson) ^ Tele 4 10.05 Nan.: Daniel Boone 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 12.25 Aktualno: Tractor Pulling 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 13.15 Aktualno: Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Aktualno: Musa Tv 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Šport: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Kviz: Ufo di sera 21.50 Klasična glasba 22.10 Dok.: La Grande storia 23.35 Dnevnik Montecitorio LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.2 12.30 14.00 16.00 18.00 19.00 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 0.45 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA, '40, r. R. Mamoulian, i. T. Power, L. Darnell) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Film: Gandhi (dram., V.B., '83, r. R. Attenbourgh, i. B. Kingsley) Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.35 Nan.: Odprava zelenega zmaja (pon.) 11.05 Dok. odd.: Nenavaden um za nenavaden poklic (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hum. nan.: Peta hiša na levi (pon.) 13.45 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Mala Baktistka 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Podoba podobe (T Slovenija 2 6.30 1.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 23.09.1992 8.25 Globus (pon.) 8.55 Seja Državnega zbora, prenos 14.20 Lokalne volitve 2010 (pon.) 15.15 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor 15.45 Pomagajmo si - Oddaja TV Koper- Capodistria 16.20 Moskva: SP v ritmični gimnastiki, prenos 18.30 Dok. nan.: Mladiči v naravi 19.25 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi: Blejski grad 20.00 Film: Moja mati (pon.) 21.30 Nad.: Lahko noč, dragi 22.30 Film: Zgodba o Jacku in Rose Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Dokumentarci o naravi 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Dok. odd.: Ligabue 14.50 Zaigramo si televizijo 15.35 Globus 16.05 Alpe Jadran 16.35 Folkest 2009 17.05 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Dokumentarec: Boris Pahor 22.45 Izostritev 23.15 Minute za... Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 16.20 18.00, 21.00 Lokalne volitve 2010 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope 20.30 Objektiv 21.00 Kmetijska oddaja 22.00 Mozaik, sledi: Lokalne volitve 2010 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele črnih tančic (prip. K. Kjuder); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti: Slavko Avse-nik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Boris Pahor - Zatemnitev; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje: Za zdravje, Psiholog, Zdravje, Ekologija; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.30 Predstavitev zanimive življenjske zgodbe Andreja Horvata mladega kantav-torja in strojnega inženirja, rojenega v Kanadi; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno: pregled županskih kandidatov v občinah Postojna in Pivka; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Samopredstavitev političnih strank in list: Tolmin, Bovec; 18.30 Glasbena razglednica: Godalni kvartet Acies na Kogojevih dnevih; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma v znamenju Cho-pinove obletnice; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 23. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 ŽENEVA 9/22 O MILAN 0 12/24 LIZBONA O 18/21 BEOGRAD O 10/22 ^27 IJA SKOPJE O 5/21 - a/24 . „ ¿V>ivATENE Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Evropo se bo do četrtka zadrževal anticiklon, ki bo zagotavljal stabilno ozračje.V petek se nam bo približala vremenska fronta, ki bo vplivala na vreme pri nas v soboto. Nad srednjo, južno in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam suh in postopno toplejši zrak. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.52 najnižje -44 cm, ob 11.08 najvišje 49 cm, ob 17.24 najnižje -41 cm, ob 23.18 najvišje 32 cm. Jutri: ob 5.11 najnižje -39 cm, ob 11.27 najvišje 48 cm, ob 17.48 najnižje -41 cm, ob 23.45 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 8 2000 m............ 9 1000 m .......... 17 2500 m............ 7 1500 m...........1 2 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O a/21 TRŽIČ «J^S O GRADEC 10/22 O 5/21 S. GRADEC CELJE 6/21 O MARIBOR 0 6/20 PTUJ O M. SOBOTA O 7/21 O "v* LJUBLJANA 10/22 POSTOJNA O 9/18 KOČEVJE REKA 13/26 N. MESTO 9/21 O ZAGREB 9/21 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno vreme. Dopoldne bo še pihala šibka burja bodisi ob morju kot na vzhodnem pasu. Čez dan pa bodo zapihali krajevni vetrovi. Zjutraj bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla.Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C. '/Si TOLMEČ O 10/17 VIDEM O 11/24 O PORDENON 12/23 At TRBIŽ O 9/16 O s/20 KRANJSKA G. Q r"-} TRŽIČ a/20 ČEDAD O 12/23 ¿h* T o GRADEC 10/21 CELOVEC O 8/20 ii^i o 5/20 S. GRADEC pTUJ O CELJE £/20^^^ KR°NJ o ' LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 10/21 ¿/V MKTO 9/20 14/24 ____12/22 0 9/17 C~TRSOvj\ ,, KOČEVJE =T?jj PO^IOROŽ O ^ČRNOMEJ „„..,■.... REKA 13/22 OPATIJA MARIBOR O 6/19 M. SOBOTA O 7/20 ZAGREB 9/20 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo na celotnem deželnem ozemlju prevladovalo delno jasno vreme. Čez dan bo nekaj spremenljive oblačnosti a proti večeru se bo vremensko stanje poslabšalo. Začele se bodo pojavljati padavine tudi s plohami. Ob morju bo pihal šibek do zmeren jugovzhodnik. Jutri se bo v zahodni Sloveniji postopno pooblačilo, popoldne bo tam občasno že deževalo. Na vzhodu bo še večinoma sončno. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo oblačno in deževno, predvsem v bližini morja bodo tudi nevihte. avstrija - Danes bo star natanko mesec dni Mali panda v dunajskem živalskem vrtu je samček Dunajski živalski vrt je včeraj objavil fotografijo malega pande v naročju matere Yang Yang; slika je bila posneta na skrivaj s ptičje perspektive ansa poljska - Britanski zgodovinar David Irving izziva z obiskom taborišč smrti VARŠAVA - Britanski zgodovinar David Irving, ki je bil leta 2006 v Avstriji obsojen zaradi zanikanja holokavsta, je v torek prispel na Poljsko, kjer bo vodil ogled po taboriščih smrti in drugih spornih krajih nacističnih zločinov. Poljske oblasti so medtem sporočile, da mu ne bodo dovolile obiska muzeja Auschwitz-Birkenau. Britanski zgodovinar, ki bo na Poljskem devet dni, organizira za skupino zainteresiranih obiskovalcev strokovno vodenje po nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz in judovskem getu v Varšavi. Kot so v torek sporočili predstavniki državnega muzeja Auschwitz-Birkenau, bodo ustrezno ukrepali, če bo Irving ob obisku koncentracijskega taborišča Auschwitz dajal izjave o zanikanju ali omalovaževanju holokavsta. Irving po njihovih besedah ne sme voditi skupine turistov, ker nima dovoljenja za turističnega vodnika. Udeleženci turneje, ki jo na svoji spletni strani Focal Point Publications promo-vira Irving, lahko v okviru organiziranih vodenj obiščejo nekdanja koncentracijska taborišča in druge kraje spomina na nacisti- čne zločine. Med drugim si lahko ogledajo bunker Volčji brlog, prvi vojaški štab Adolfa Hitlerja na Vzhodni fronti med drugo svetovno vojno. Irving obljublja obiskovalcem "nepozabno turnejo" in priložnost, da si ogledajo "pravo zgodovino", za kar morajo odšteti 1.707 funtov. Za British Daily Mail je Irving minuli petek izjavil, da je bila Treblinka pravo taborišče smrti, da pa je bil Auschwitz "znamenitost v stilu Disneylanda". Irving je bil zaradi zanikanja holokavsta leta 2006 v Avstriji obsojen na triletno zaporno kazen, v zaporu pa je preživel deset mesecev. (STA) DUNAJ - Oskrbniki dunajskega živalskega vrta Schönbrunn so uspeli določiti spol pande, ki se je skotila pred enim mesecem. Samček je sedaj velik kot morski prašiček in ima že tipično črno-belo dlako. Medtem ko se mali panda še vedno skriva pred obiskovalci, jih mesec in pol stari mladiček slona že od sredine avgusta zabava s svojimi vragolijami. Mladiček je prvič dlje časa ležal na prsih matere Yang Yang, s čimer so lahko oskrbniki prepoznali spol malega pande. Sedaj ko je spol že znan, se bo dunajski živalski vrt dogovoril s kitajskimi predstavniki o izbiri imena, obiskovalci pa bodo verjetno zanj glasovali prek spleta. Po kitajski tradiciji lahko dobi ime šele sto dni po rojstvu. Sicer v prvem letu pogine kar 40 odstotkov te v naravi ogrožene vrste živali. Pandin mladiček bo danes star natanko mesec dni. Z materjo Yang Yang biva v majhnem zaboju, se prehranjuje vsake štiri ure in se lepo razvija. Verjetno bosta še nekaj mesecev ostala skrita pred javnostjo, vse dokler se ne bosta sama odločila pokazati obiskovalcem. Kot je dogovorjeno med dunajskim in kitajskim živalskim vrtom, bo mladiček pande vsaj dve leti bival na Dunaju, potem pa ga bodo - tako kot lani njegovo sestro Fu Long, prvo v Evropi po naravni poti spočeto pando - vrnili na Kitajsko. Medtem ko je mali panda ob rojstvu tehtal le sto gramov, je slo-nji mladiček, ki se je v začetku avgusta prav tako skotil na Dunaju, tehtal kar 112 kilogramov. Že po enem tednu se je Tuluba na majavih pokazal obiskovalcem, sedaj pa jih vsak dan zabava z vragolija-mi v vodi in blatu. (STA) globalno vodstvo 2025 - Skupno poročilo ZDA in EU ZN in države po svetu slabo pripravljeni na globalne izzive WASHINGTON - Združeni narodi in vlade držav po svetu so slabo pripravljeni na spopadanje z naraščajočimi grožnjami svetovnemu miru in varnosti, piše v skupnem evropsko-ameriškem poročilu, objavljenem v ponedeljek. Zaradi globalizacije "nekdanje grožnje, omejene na manjši prostor, niso več lokalno obvladljive", so zapisali v poročilu Globalno vodstvo 2025, ki sta ga sestavila Nacionalni obveščevalni svet ZDA in Inštitut EU za varnostne študije. Omenjene grožnje vključujejo etnične spore, izbruhe nalezljivih bolezni, terorizem ter "novo generacijo globalnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami, energetsko varnostjo, pomanjkanjem hrane in vode, mednarodnimi preselitvenimi tokovi in novimi tehnologijami", so še zapisali v poročilu. Združeni narodi, mednarodne organizacije in vlade držav niso dovolj hitro ukrepali, da bi lahko bili kos vsem izzivom, še navaja poročilo. Da bi ponazorili slabo pripravljenost Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij na večplastno grožnjo varnosti, so v poročilu navedli primer obsežnega izbruha nalezljive smrtne bolezni v srednje razviti ali revnejši državi. Izbruh bi najverjetneje onemogočil delovanje lokalnih oblasti, ki bi bile okuženim ljudem nezmožne preprečiti potovanje v tujino. Situacija bi iz izbruha bolezni v eni sami državi hitro prerasla v globalno pandemijo. Kljub nevarnostim, na katere cilja zgoraj omenjeni scenarij, pa ni vzpostavljen niti en temeljni informacijski sistem, ki bi Svetovno zdravstveno organizacijo in druge agencije za zdravstvene krize povezal z Varnostnim svetom ZN ali Natom, pravi poročilo. Poročilo ZDA in EU je bilo objavljeno, medtem ko so se svetovni voditelji zbrali na srečanju Generalne skupščine ZN v New Yorku in plenarnem zasedanju na visoki ravni o uresničevanju razvojnih ciljev iz Deklaracije tisočletja. Prizadevajo si do leta 2015 doseči več ciljev, med drugim tudi tistih, ki jih omenja združeno poročilo ZDA in EU. To poročilo je sicer prvo, pri katerem je Nacionalni obveščevalni svet ZDA sodeloval s kakšno neameriško organizacijo. Poročilo ne navaja načinov, kako se bolje spopasti z globalnimi izzivi, vendar so v njem zapisali, da pričakujejo še nadaljnje sodelovanje ZDA in EU pri oblikovanju globalnega vodstva, preden bodo vedno močnejše sile, kot so Brazilija, Kitajska in Indija, prevzele pomembnejše vloge pri odločanju. (STA)