SSIX®

Izhaja
10., 20. in zadnjega dnč vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto. —
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
poiiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
—$><5—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj I
Štev. 16.
Pod našo zastavo.
NaSa vseslovenska delavska slavnost je minula. Onemeli so navdušeni pevci, vtibnile so gosli in tambure, iskrenih govorov ne ču-jemo več, ne gledamo si več iz lica v lice — v rodbinski ljubezni brž prvi hip združeni, ko smo se srečali. — A v srcih je ostala slavnost; od tam je ne iztrga nobena sila. Tu nam živi pesem krščanskega socijalizma; tu nam godejo glasovi najlepše godbe, tu nam odmevajo govori o naših namenih, o našem delu, o našem trpljenju, o naši bodoči zmagi.
Mnogo nas je. Se je prostora v naših vrstah. Vsak značajen Slovenec se nam lahko pridruži. Po krščanskih načelih mora ljubiti ljudstvo, mora imeti veselje do dela, pogum v boju ia nesebičen mora biti. Kedor ima te lastnosti, naj pride in bo »n a š m e d n a mi«. Komur le jedne manjka, še ni za nas; ne moremo ga rabiti.
Naša slavnost je pokazala, čijega duha smo.
,B o g u hvalo in čast, cesarju zvestobo do smrti'; ta misel je zvenela iz naš h vrst. 2 njo se je pa družila ljubezen do slovenske domovine, do južnih in severnih slovenskih bratov, pred vsem pa navdušenje za delo v prid delavskemu ljudstvu.
Zastava, ki so nam jo blagoslovili ljubljanski knez in škof, je sedaj naše vidno znamenje, vseh, ki prisegajo na naša načela. Ta zastava druži uboge trpine na slovenskem jugu in vse, ki hočejo ž njimi — v pravični boj.
»Sveta Marija, mati Slovenov, kraljica delavcev, za nas Boga prosil« je vskliknil dr. Krek, ko je udaril s kladivom ob mo.
LISTEK.
PROLOG
k vseslovenski delavski slavnosti
dud 28. maja 1899 I.
zložil dr. Janez Ev. Krek.
Bog Te vsprejmi, kdor si prišel, prišel, da si
naš med nami,
Naša družba te pozdravlja z razprostrtimi
rokami!
Najprej Tebe, druže mili, z žuljavo desnico
brate:
Saj so žulji nam svetinje in nakit za naše
svate.
Žuljavim desnicam slavo, vneta naša četa
peva;
Žuljavim desnicam pravo, gromko vre ji s
src zahteva!
Zdrav pa tudi vsak prijatelj, vsak tovariš v
našem boji,
Zdrav med nami, Bog te vsprejmi. Ti si naš
in mi smo Tvoji!
V Ljubljani, 10. junija 1899.
»K zmagi prapor naš se vije V varstvu Matere Marije,
poje naša pesem. Ne bojimo se nikogar v tem varstvu.
Pred Bogom strah poznamo,
In mirno vest imamo,
Nikomur se ne vdamo!«
Liberalci in socijalni demokratje so molčali, ko so nas gledali. Bojč se nas bolj, nego so se nas preje. Zato si iščejo v slabih, prisiljenih šalah tolažbe. Premajhni so, da bi se mi menili zanje, prenerazsodni, da bi nas mogli razžaliti.
Vzajemnost slovenskih delavskih stanov krščanskega prepričanja je dovršena stvar. Preko žabjega kvakanja oholih nasprotnikov, preko brenčanja sitih muh stopamo k svojemu dnevnemu redu, na d eIp.
Kedo nas je združil? To vprašanje ima samo jeden odgovor: Združila nas je krščan8ko-8ocijalna misel. V naših vrstah ne govorimo o zaslugah, marveč o dolžnostih, o delu, o bojih. Ne proslavljamo oseb in svojega prepričanja ne zidamo nanje, marveč samo na njegovo resnico in pravico.
Veliko nas je, & to še ni vse. Združeni smo in	močni,	h to še	ni	dovolj. Bojč se nas
sovražniki, h v	tem še	ni	tiajne sile. Pač
pa je	naša	moč	in	naša sila in
naše	vse v	tem,	ker	je naša stvar
resnična in pravična.
Bojujmo se pod svojo zastavo vseh stanov zastopniki v svojem boju
z Bogom za krščansko ljudstvo!
Danes smo se tukaj zbrali, da bi slaynost
praznovali,
Da bi pri zastavi novi novih si moči nabrali.
Kvišku dviga se zastava, danes Bogu posvečena,
Kvišku tudi naša srca, premlajena, prerojena.
S srci roka se dviguje, vije krepko se zastava;
In ob nji prisega sveta nam v nebeške kraje
plava.
Carju-delavcu, mučencu, njemu se glasi prisega,
Da ga ljubi naša četa, da mu kri in život
tvega.
Kvišku zr6 oči v nebesa, ko prisega, — naši
družbi,
Kjer je temelj vsem oblastim in podlaga vsaki
službi.
Kvišku tilnik! Ta ljubezen, ki nam v naših
srcih zori,
Tudi je doma le kvišku, tam pri Bogu v
večnem dvori.
To udanost, car naš, vsprejmi, moška je, a
je iskrena,
Letnik V.
Vseslovenska delavska slavnost.
Minil je dan praznika slovenskih delavskih stanov, ki nam ostane trajno v spominu. Krščansko • socijalna ideja je slavila svoje slavje.
Veselja nam igra srce ob spominu na našo vseslovensko delavsko slavnost. 28. maj je bil v resnici vseslovenski delavski praznik. Nastopili so slovenski delavski stanovi. Nastop njih je bil veličasten, ker je bil nastop zrelih mož. Kdor je minole nedelje gledal nepregledne vrste iz vseh krajev in pokrajin došlih gostov, prepričal se ja, kako se krščansko-socijalna misel vedno bolj utrjuje v narodu slovenskem. Kdor je poslušal ta rod, je spoznal, da ljudstvo ve, za kaj se gre, da to ljudstvo ni masa, ki slepo sledi, ne vedoča kam in zakaj, da to ljudstvo ve, da gre za zboljšanje razmer delavskih stanov. Nobena sila ne bode več ustavila gospodarske organizacije, je nikdar uničila. Vreme je bilo v nedeljo skrajno neugodno. Slavnost se na zunaj ni mogla razviti, kakor je bilo želeti. A to udeležencev ni motilo. Vzgleden je bil red i v soboto, i v nedeljo. Slovenski delavci so pokazali, da niso surovine, ki pobijajo okna itd., kakor so pisali in govorili Tavčarjevi »Narodovci«. Nastop delavcev je bil nastop zrelih mož. Vrhunec je slavnost dosegla v govoru presvetlega kneza in škofa, ki je stopil med bedni narod in ga bodril na kr-ščansko-socijalno delo.
Predvečer.
Ljubljana je v soboto oživela. Z vsakim vlakom so dohajali gostje. Posebno prisrčen je bil sprejem bratov Hrvatov, katerih se je slavnosti udeležilo nad 50. Iz Siska je došlo
Trdna je, kot vera naša, kot na Boga up
ognjena I
Domovina, zlata mati, naša četa Ti je vdana,
Pri zastavi posvečeni Te pozdravlja, zate
vžgana.
Stalna je ljubezen naša, kot so naše gore
stalne,
Iskra kot so naši vrelci in kot reke srebro-
valne.
Ko pa kdaj bi Tvoje skale, stari Triglav, se
razdrle,
Pa bi naše čete vstale, Tebe Triglav, bi
podprle.
Ko pa kdaj bi Tvoji vrelci, bistra Sava, usehnili,
Pa bi srčno kri Ti v strugo naškropili, natočili.
Zla puščava je življenje in skušnjave so v
puščavi,
Pa prihaja v nji skušnjavec, kamnje kaže,
lažno pravi:
»Vzemi kamen si sovraštva, kamen strasti
otrovljene,
Vzemi kamen jeze ljute, kamen bede ne-
vkročene,
društvo »Sloga« pod vodstvom krščanskosocialnega organizatorja kapetana gospoda Zagorca. Prišli so tudi gostje iz Zagreba.
Ob polu 8. uri je bil trg pred »KatoiiSkim domom« napolnjen. Zborovalci so se zbirali, da se poklonijo kumici zastave in prevzviSe-nemu knezoSkofu. Krasen je bil sprevod, ki se je na to razvil. Mnogoštevilna množica, korakajoča v svitu neStevilmh bakel in lampijončkov mej 8viranjem godbe, je navdušeno pozdravljala kumico in kneza in škofa.
Govorili so po mestu, da nasprotniki nameravajo vprizoriti protidemonstracijo, da bodo žvižgali pred škofovo palačo. Toda ničesar ni bilo. Korakali smo mimo v svitu bakel, katere so dobrodošle, ker so neposredno pred sprevodom pogasili električne obločnice. — Menda se ni ravno slučajno pokvaril stroj. — Pevski zbor je pel izborno. — V ime kumice se je zahvalil g. Pollak. KnezoSkof se je srčno zahvalil: »Z Bogom za krščansko ljudstvo 1 Živeli krščanski soci-jalcil« Kratke, srčne besede so padle kot iskra v ljudstvo.
V Katoliškem domu.
Maož ce so od Korakale v »Katol. dom«. Tu je pozdravil goste v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku dr. Krek. Vsi prostori so bili natlačeni. Sviral je delavski orkester iz Idrije, na dvorišču pa domžalska godba. Govorili so iur. Carli, Gostinčar in drugi. Imenom hrvatov se je zahvalil g. Zagorac, imenom Cehov g. Hovadek iz Prage. Milo je donela hrvaška in slovenska pesem. Veselje je bilo iskreno Brčno. Pričakovali smo dneva slave.
Slavnostni sprevod.
Vreme je bilo skrajno neugodno. Dež je lil, a zastopniki delavskih slojev se niso plašili dežja. Okolu 100 društev in deputacij je korakalo v krasnem redu po ljubljanskih ulicah.
Slavnostni sprevod so poveličevale krasne uniforme bratov Hrvatov, Slovenskega zidarskega in tesarskega društva, ognjegascev in so8ebno narodne noSe slovenskih deklet in mladeničev.
Zavito zastavo »Zveze« so spremljale belo oblečene deklice in kot častna straža čestiti starčki s Številnimi znamenji svoje vojaSke hrabrosti. V slavnostnem sprevodu je korakalo nad 3000 oseb. Za sprevodom so se v kočijah peljale kumica in družice. Društvenih zastav je bilo dvajset. V Zvezdi je bilo občinstva nad 15.000. Cerkveno opravilo se je — žal — moralo opraviti v nunski cerkvi.
Pa razbij si vero sveto, do domu ljubezen
steri,
In raztrupi si slobodo, moško silo si poderi!
Spuli vzore si iz duše, srce shladi, nade
vstavi,
Pa iz kamenja do sita vzraste kruha ti v
puščavi.«
Ej skuSnjavče grdogledi, marne tvoje so besede,
Kruha ni v sovražnih strastih, kjer krivične
so zajede.
Ni ga v jezi, ni v brezverstvu, ker doni le
krik osvete.
Marno vabiš, marno lažeš svoje klete nam
obete,
Kruha za nas je v obilju iz besede božje
svete:
Vi, ki se trudite,	Vdove, sirotice,
Ste obteženi,	Vsi zapuščeni,
Jaz poživim vas vse, Jaz poživim vas vse,
Pridite k meni 1 Pridite k meni!
Vi, ki gladujete,
V solzah vtopljeni,
Jaz poživim vas vse,
Pridite k meni!
Blagoslovljenje zastave.
Presvetli knez in škof je iskreno pozdravil zastopnike slovenskega delavnega naroda. Skoro tričetrt ure je razvijal pomen nove zastave, posebno pa one, pod katero smo se zbrali vsi katoličani takoj po svojem rojstvu.
Na vthu nove zastave se blesti kip svetega Mihaela, ki je s svojo vojsko premagal prvega svobodomiselnika, oftabneia Luciferja in njegove privržence. Tudi mi se moramo boriti proti svobodomislecem, ki so pa svobodomiselni le napram sebi, ne pa nasproti svojim bližajim. Ta napačna svoboda je vzrok tudi neizmerni bedi, v kateri se nahajajo sedaj nižji stanovi. Goljufija in sleparija, seveda v fioi obliki, kateri javna oblast ne more lahko do živega, je plod novodobnega liberalizma. Presvetli je govoril potem o podložnikih in predstojnikih. Prvi imajo gotove dolžnosti do svoiih višjih, a tudi ti imajo dolžuo8ti do svojih podložnih, katerih se pa žal le premnogi nočejo zavedati. Krivice so žal res vnebovpijoče, ki jih provzročajo našemu ljudstvu za Boga in njegove zapovedi se ne meneči mogotci, toda krščansko verno slovensko ljudstvo ne obupuj, ampak vstrajaj krepko v boju proti svojim duševnim in telesnim nasprotnikom. Streti se mora sovrag, kaker je bil premagan prvi svobodomislec. Pod novo zastavo, posebno pa pod zastavo sv. Trojice, zastavo krščanstva, boriti se moramo za Boga proti njegovim in našim sovragom, dokler nam ne napoči zmage dan v našo duševno in tudi gmotno srečo.
Knezoškof je nato blagoslovil zastavo, želeč ji zmage. Topovi na ljubljanskem gradu so se oglasili. Sledilo je zabijanje žebljev: knezoškof, kumica, dr. Krek, župan Hribar, zastopniki Prage, Zagreba, Sisku, in načelniki navzočih društev. Kumica je pripela na zastavo krasen trak, istotako društvenice »Katoliškega društva za delavke«. Zastava se je ponosno dvignila ter posestiila s svojimi tovarišicami. Po sv. maši se je sprevod pomikal proti staremu strelišču. Žal, da je razvoj sprevoda kvaril dež. Na čelu sprevoda so šli ognjegasci, potem godba, za njo »Zveza« z novo zastavo, Hrvatje, ostale zastave, za njimi pa ljudstvo v nepregledni vrsti. Staro strelišče je bilo do zadnjega kotička napolnjeno.
Slavnostno zborovanje.
A. Vdanostna izjava cesarju. Zborovanje se je vkljub nalivu vršilo na prostem. Za predsednika shodu je
Jaz sem odkupil svet, S križa ponujam vam
Svet pogubljeni,	Mir zaželjeni,
Pojte se vsi otet, S križa objemam vas,
Pridite k meni!	Pridite k meni!
Križ vam je potni les,
Cilj domačija;
Vanjo privede vas Mati Marija!
*
* *
Golobice, urne ptice, nosijo novice kobne.
Te novice so žalobne, tožne kot gredice
grobne:
Da se rušijo prestoli, moč državam se razdeva;
Da poginjajo rodovi, da človeštvu cvet
zveneva;
Da strupena rosa pada, da mori nam rože
mlade,
Da se kri v potokih lije, da za kratko vse
propade.
Vsemorilne, VBepobojne, burne, strašne so
novice,
Jedne pa ne prinesejo nam novice golobice,
Te novice, da bi četa, ki ob križ se sveti
vpira,
bil z navdušenjem izvoljen poslanec g. dr. Krek. Vlado je zastopal deželni predsednik baron Hein, deželni odbor pa deželni glavar pl. Detela.
G. Jakopič v navdušenem govoru slika blagodejno delovanje očeta avstrijskih narodov, presvetlega cesarja Frana Josipa J., ki vkljub neštevilnim viharjem in bridkostim v svoji vladarski hiši že pol stoletja nosi težko, večkrat trnjevo vladarsko krono in se z očetovsko skrbjo ozira na svoje podložne vseh stanov, deleč jim dobrote. Nebrojnim dokazom neomejene vdanosti in iskrenim izrazom si-čnega veselja, da je Vsemogočni čuval in vodil skozi pol stoletja našega pre-svitlega vladarja, pridružujemo se tudi mi, vladarski hiši habsburški vsikdar zvesti slovenski krščansko-socijalni delavci z iskreno željo, da bi dobrotljivi Bog še dolgo vrsto let ohranil cesarja prebivalcem širne Avstrije v blagor in ponos.
Urnebesni živijo-klici na cesarja so zaorili po teh besedah in se je soglasno sprejela nastopna vdanostna izjava, ki se je takoj odposlala presvitlemu vladarju:
„Kabinetna pisarna na Dunaju. Praznovat Nj. Veličastva jubilej na vabilo krščansko-socijalne zveze v Ljubljano na tisoče prihiteli zastopniki slovenskega delavskega ljudstva polagajo pred prestol Nj. Veličanstva zagotovilo nevzlomne udano8ti in prisrčne ljubezni."
Nato je došla g. predsedniku shoda sledeča cesarska zahvala:
„Čast mi je, Vam, prečastiti gospod, kot odpošiljatelju Nj. c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu od shoda zastopnikov krščansko-socijalnih društev v Ljubljani dnč 28. maja t. I. poklonjenega brzojavnega izraza udanosti, v Najvišjem naročilu naznaniti cesarjevo zahvalo. — C. kr. deželni predsednik: Hein.
B. Vdanostna izjava papežu Leonu XIII.
Za vladarjem avstrijskih narodov spomnili so se zborovalci tudi glavarja
Ki pod varstvom se Marijnim v boj za svoje . vzore zbira,
Da Bogu udana zveza, Materi nebeški zvesta,
Kdaj propadla, kdaj zastavi svoji bila bi
nezvesta.
Četa naša! vriskaj žrtvam, plani v bitko bogo-
upna,
Ej, brez plaha, ej brez straha, neprodajna,
nepodkupnaj
Zlatu glave ne vpogibaj, podle se ne boj
klevete,
Licemercem in zlogolkom brani drog zastave
svete 1
Staro zemljo mraz pretresa, drob se krči ji in
poka.
Na porodu nove dobe v krutih bolečinah
stoka.
Zora pa zori na vshodu, da pozdravi mlado
dete:
Dobo pravde, dobo sreče, dobo
sprave in osvete.
"katoliške cerkve, slavnovladajočega Leona XIII. K tej točki je govoril g. Rakovec. Naslikal je zbranim zborovalcem, kaj je Leon XIII. nam slovenskim, katoliškim delavcem. Govoril je o njegovi veliki naklonjenosti do Slovanov sploh in nas Slovencev posebe, in omenjal slavne okrožnice „Grande munus“, s katero je Leon XIII. postavil vsemu katoliškemu svetu slovanska blagovestnika Cirila in Metoda v proslavo in češčenje. — Kot katolikom nam je slavnovladajoči Leon pravi namestnik Kristusov na zemlji, učitelj, varuh in zakladnik edinozveličavnih resnic svete vere. — Posebno zahvalo smo pa dolžni velikemu Leonu kot delavskemu papežu, ki nam je s prekrasno okrožnico o delavskem vprašanju podal pravi katekizem krščanskega socijalizma. Leon XIII. je opozoril gorenjih deset tisoč, da bivamo tu na zemlji tudi mi, tlačeni trpini, in da imamo tudi mi svoje pravice, zajamčene nam po božjem in človeškem pravu. Z Leonom XIII. je zasijala nam trpinom devetnajstega stoletja zarija lepšega dne, zarija delavskega dne. Z navdušenimi Slava-klici se je izrazila delavskemu papežu neomejena vdanost in iskrena zahvala ter soglasno odobrila sledeča izjava:
„Svetemu očetu Leonu XIII. V smislu okrožnice „Rerum novarum“ se je zbralo v Ljubljani sto katoliških društev slovenskega delavskega ljudstva v proslavo petdesetletnice presvetlega cesarja, ki srčno hvalijo Boga za čudovito ozdravljenje Vaše Svetosti ter Vam pod praporom Kristusovim in zaščitjem nebeškega vojskovodja Mihaela prisegajo neomejeno otroško udanost in moško zvestobo, proseč Boga, da podaljša Vaše •življenje do dne zmagoslavja nad velikim /majem, a Vas, da blagoslovite za boj z apostolskim očetovskim blagoslovom verno udane Vam sinove.“
G. predsednik zborovanja je prejel pozneje iz Rima to-le zahvalo:
„Sv. Oče je preradostno sprejel vdanostna voščila, katera si izrazil v ravno doposlani brzojavki, ter z vso ljubeznijo podeli Tebi in sodrugom, katerim si predsedoval na shodu, apostolski blagoslov. — Marijan kardinal Rampolla.*
Zborovanje.
Ker vsled naliva ni bilo mogoče zborovanje na prostem, dovršil se je drugi del zborovanja deloma v dvorani, kjer je bil obed. Skupnega obeda 8e je udeležilo nad 800 oseb.
Dr. Krek je pozdravil zbrane. Pozdravljam vas, dejal je, »kot nepovabljene goat e« v Ljubljani. Oni, ki se Štejejo gospodarje Ljubljane, nas niso povabili, in ko bi nas bili vabili, bi mi gotovo ne prišli, ker bi nas bilo aram, da nas vabijo taki ljudje. Vabijo nas le v davkarije plačevat davke, v vojake, v ječe. A nas vabi krščansko prepričanje, naSe srce — in to vabilo je nepremagljiva sila! In če mislijo »pobožni« liberafci, da so oni izprosili dežja, se motijo, dež gre, ker sedanja
Ljubljana ni vredna, da bi se mi v njej pokazali v svoji moči in svojem razvoju. Vsaka kapljica današnjega dežja bodi blagoslov na njivo krSčan8ko-socijalno. (Burno odobravanje).
Voditelj goriskih Slovencev dr. Gregorčič je pozdravil zbrane kot sosklicatelj shoda, kot zastopnik pete kurije ter kot zastopnik go-risk'h Slovencev, kateri so mu opetovano izkazali zaupanje. Poudarjal je, da je pričakoval obilne udeležbe, a tako ogromne se ni nadejal. Tudi goriSki Slovenci stojimo na tem stalu, dvojna svetinja nam je draga: vera in narodnost. Veseli se, da je ideja krščanskega socijalizma tako prešinila slovensko ljudstvo. Dal Bog, da bi bila v prospeh slovenskemu narodu.
Državni posl. V e n c a j z je pozdravil zborovalce kol pooblaščenec načelnika zveze slovenskih državnih poslancev g. Povšeta.
G. Karol P o 11 a k je v dolgem krasnem govoru proslavljal krščanski socijalizem.
Kanonik Kalan je pozdravil Hrvate. Hrvatje in Slovenci so bili v najhujših časih za našo državo branik proti Turkom. Tudi v sedanjih za državo kritičnih časih se kaže tesnejša zveza med Slovenci in Hrvati. Naravna smer kaže Slovencem proti jugu, naše velike reke Soča, Sava in Drava drve proti jugu. Kakor je našim vodam nemogoče obrniti tok, tako je nemogoče zavreti razširjanje vzajemnosti hrvatsko-slo venske. Tem iskreneje pozdravljam današnje hrvatake goste, ker niso sledili vabilu demokracije in mažaronov, marveč se z nami vred oklepajo krščansko-Boci-jalne ideje. (Nepopisne ovacije so Slovenci priredili navzočim Hrvatom.)
Dr. Gregorič je govoril o krščanstvu, ki druži vse v najlepšo harmonijo.
Kakor more le Hrvat, govoril je ime Hrvatov g. Za go rac iz Siska. Govoril je vzneseno o bojih Hrvatov nekdaj in sedaj, pozdravljal Slovenke, ki sa oklepajo krščanskosocialne ideje. Stavil jim je v izgled Špartanke. Govornika so nosili po dvorani.
Urednik Jakopič je pozdravljal kumico in družice.
Zastopnik češkega krščansko - socialnega društva v Pragi g. H o v a d e k je pozdravil navzoče ter se čudil, kako mogočna je že v Slovencih ideja krščansko-socialna. Pokrepčan se bo vračal v domovino. Iskreno so ga pozdraviti.
Akademik Šinkovec je pozdravil shod v ime »Danice«, med. Brecelj v imenu novega graškega društva »Naprej«. Poudarjala sta, kako krščanstvo objema v bratski ljubezni vse slojeve slovenskega naroda.
Potem je govoril g. Joe. Gostinčar o prelepi slogi med današnjimi zastopniki slovenskih in hrvaških delavskih stanov. Prote-stoval pa je proti slogi med slovenskimi in nemškimi liberalci v deželnem zboru.
Govorih so g Škerjanec o potrebi delavske orgamzac je in o demokraciji gg. Hribar, Hr* vata Broz in Crnkovič, Zuler, zastopnik trboveljskih delavcev ter Koder iz Zagorja. G. Koršič iz Gorice je dokazoval na temelju izkušenj, Jcako tesno je zvezano krščanstvo z narodnostjo, da le vera ohranja Slovencu narodnost, z vero zgubi Slovenec tudi narodnost. Krasni govor so zborovalci živahno pozdravili.
Slavnostni govor in prolog, ki ga objavljamo pod črto, je govoril državni poslanec dr. Krek. Krasno so prepevali pevci »Sloge« is Siska, »Zvona«, Slov. zidarskega in tesarskega društva in »Lipe«. Poseben vtis na občinstvo je napravil pevk številni zbor »Kat. društva za delavke«, ki je prepeval ljubke narodne pesmi. To petje je občinstvo očaralo. Dvorane starega strelišča so bile od poldne do noči natlačeno polne.
Težko je bilo slovo. Poslovil se je od gostov dr. Krek. Imenom Hrvatov se je poslavljal Zagorac ter predsednik »zanatlijskega društva« obljubujoč, da po današnjih prizorih bode vez tem tesnejša in da bodo Hrvatje še rajše prihajali med nas. Imenom Goričanov je govoril slovo g. Dermastia, ki je govoreč o boji goriških Slovencev za gmotni in narodni obstanek, poudarjal potrebo opore v središču in govorit o preziranju oficijelne Ljubljane. Nas, ki prihajamo od meje, imenujejo nepovabljene goste. Mi vemo, da nam je iskati opore le v lastni moči in gospodarski organizaciji. Krščanska socialna ideja je naša voditeljica in v tej kliče na svidenje.
Govorili so še drugi govorniki. G. Kalan iz Kamnika se je poslovil od Janeza Evangelista slovenske krščansko - socialne organizacije, dr: Kreka. Ia delavski praznik je končal. Videli smo, v čegavem taboru je slovensko ljudstvo!
Preblagorodni gospć
[Pollakovi
kumici zastave kršč.-socialne zveze
Zložil Leo Levič.
To bil je dan,
zares krasan,
da lepšega nikoli
ni narod naš še praznoval;
ko brat pri bratu vnet je stal
in žuljavo roko
tako srčno, tako gorko
drug drugemu je stiskal
in glasno pel
nad vse vesel
in srečen, blažen vriskal!
• In nad glavo pa prapor zal mogočno v zraku je vihral, ki vodil nas bo v boj,
▼ svet boj za naš obstoj, v boj za načela sveta, ki jih nobena sila ne bode razrušila!
Kaj pa tako sladko, sladko in pa ljubko nam božalo srce je?
Kot sapica na vččer veje, hladi nam čela znojna, in kakor lune luč opojna se potniku prijazno smeje, tako ljubezen Vaša mila, oj kumica nam ljubezniva, je srca naša osrečila, storila jih je vneta, živa . ..
Saj Vi in Vaš soprog — oj čuvaj Vaju Bog — za rod slovenski bedni v ljubezni čisti vedni žrtvujeta tako se!
V podobi mane, rose z neba naj blagoslov na hiše Vaše verni krov krilatci božji lijejo, da žarki zadovoljstva, sreče, miru, ljubezni pregoreče v družini Vaši sijejo!
Oj, kumica, poglejte nas kak iz srca nam plapola
vesel, močan, navdušen glas:
•Povrne Bog naj Vam stoterno ljubezen Vašo neizmerno,
Bog živi Vas še mnoga leta, j« želja naša vroča, vneta!«
Zahvala.
Vseslovenska slavnost krščanskosocialnih delavcev je končana. Ko pripravljalni odbor o nji alisi od povsod le en glas veselja in za-dovoljnosti zaradi sijajnega uspeha, zaveda se prav živo, koliko zahvalo je dolžan vsem, ki so ga podpirali pri težavnem delu.
Podpisani odbor zahvaljuje presvetlega gospoda kneza in Škofa dr. Antona Bonaventuro Jegliža, ki je preprijazno vodil vso cerkveno slovesnost v uršulinski cerkvi; kumico blagorodno gospo Franjo Pollakovo, ki je največ pripomogla krščanskosocialni »Zvezi« do prekrasne zastave, ki jo je na dan blagoslovljenja ozaljšala Se s prelepimi dragocenimi trakovi. Slovensko kr-Sčanskosocijalno delavstvo bode blago gospo za to izredno ljubeznivost ohranilo v trajnem in hvaležnem spominu!
Odbor izreka dalje iskreno zahvalo: g. arhitektu Jos. Plečniku za ženialni načrt za zastavo ter za ves preobili trud, ki ga je imel z nje izdelovanjem, ne da bi sprejel od •Zveze« najmanjšo odškodnino; blagorodni gosp 6 Hlavkovi za izredno ukusno izvršitev secesijskega prsporja; g. kiparju Zajcu za idealnolepi kip sv. Mihaela vrh zastavnega droga ter delavskega emblema; 5č. gospem uršulinkam za vezenje kumičinih trakov, ki so vzbujali sploSno pozornost in občudovanje, ter gospodični C z e r • j za izdelek lepih trakov s slovensko troboj uico, dar katoliškega društva za delavke v Ljubljani;
blagorodnemu gospodu Gutmanu, po-staje-načelniku kolodvora južne železnice, za preveliko prijaznost, s katero je pripravljalnemu odboru omogočil prisrčni sprejem dragih bratskih društev na kolodvoru;
vsem, ki so pripomogli, da se je serenada na predvečer obnesla v občno zadovoljnost; g. pevovodju S a c h s u ter njega pevcem za prekrasno petje, navdušenim d r u S t veni c a m »Zveze«, ki so se udeležile obhoda v narodni noSi, vrlim fantom z Bleda, ki so istotako v prekrasni narodni noSi čvrsto korakali pred godbo; tvrdkama O. Dolenec ter Š u p e v e c za podarjene svetilke; vsem, ki so drage volje postregli dragim gostom s prenočišči,
slavnima hrvatskima društvoma »Slogi« iz Siska ter »Zanatlijskemu društvu« iz Zagreba za dragocena žeblja, ki bodeta v zastavi večno pričala o pobračenih društvih; odposlancem delavcev zagrebških, odposlancem s Češkega: čast. predstoj-niStvu ursulinskega samostana za prepustitev in ozaljSanje cerkve ter premilo petje mej sv. mašo;
slavni kranjski hranilnici za blagovoljno prepustitev prostorov na »Starem streliSču« ; blag. g. M a t b i a n u, ki je brezplačno tako ukusno priredil šotore za bazar;
gospem in guspodičmam, ki so se tako zelo trudile, da je bazar dosegel najboljši, nepričakovan uspeh: gospš P o v S e t o v i ter nje gospicam hčerkam, gospicama Vencaj-z o v i m a, gospodični P e t e r č e v i, ki je bila zlasti marljiva pri pripravljanju za bazar, gospodični Krekovi, Trtmkovi ter Derma8tijevi; vsem p. n. darovateljem raznih prispevkov za bazar.
Dalje vsem p. n. društvom, ki so pripomogla do neskaljenega veselja pri ljudski veselici popoldne : pevskemu zboru »K a t o 1. društva za delavke« v Ljubljani ter njega izkušenemu pevovodju g. ravnatelju B e 1 a r j n, zboru, ki je v pravem pomenu besede vso mnogobrojno množico očaral ter
za trenotke odmaknil zemlji; Slov. kat. delavskemu pevskemu društvu »Zvon« za »Našo pesem«, točnemu pevskemu zboru »Zidarskega in tesarskega društva« v Ljubljani, mlademu pevskemu društvu »Lipa«, marljivemu delavskemu orkestru iz Idrije; slavnim ognjegasnim društvom ter vsem drugim, ki so vkljub skrajno neugodnemu vremenu prihiteli od daleč: z Dunaja, Gradca, Štajerskega, Koroškega ter Primorskega, kakor tudi od vseh strani ožje kranjske naSe domovine prisegat zvestobo načelom krščanskega socijalizma; vsem, ki so se spomnili slavnosti z navdušenimi brzojavkami, končno hvala vsemu slovenskemu kr-ščansko-socijalnemu časopisju, ki je priporočalo slavnost ter o nji poročalo. Naprej zastava »Zveze!«
Pripravljavni odbor.
Drobtine.
Javna zahvala. Da se je vseslovenska krSč. socijama siavaost v Ljubljani izvršila tako slovesno, gre pred vsemi zaslužena zahvala č. g. Luki Smolnikarju in Ivanu Štefetu, ki sta z neutrudnim delovanjem posebno pri dopisovanju in araažiranju slavnosti največ storila. Zato: Bog plačaj!
Teč krSč. soc. delavcev.
To so možičkl 1 Sedaj, ko se je vseslovenska krSč, sooijalna delavska slavnost izvršila vkljub neugodnemu vremenu tako veličastno in dostojno, skušajo se liberalni in soc. demokratski možički tolažiti s tem, da je bila vsa slavnost neznatna. To je v resnici smeSno, toda za nje jedina tolažba, če tudi namišljena. Boli jih, da se je vabilu priprav-Ijavnega odbora odzvale nad 100 društev, med njimi tudi bratje Hrvatje in oehi. Boli jih, da so videli z lastnimi očmi mogočno četo odposlancev krSčansko socijalne organizacije med Sloveaci, za katerimi stoji na tisoče in tisoče pristašev in somišljenikov, pripravljenih z vsemi silami vstopiti z a s voj e pravice in krščanska načela. Videli so z lastnimi očmi, kako neznatni možički so pri naSeas ljudstvu liberalci in soci-jalni demokratje. In tako je tudi prav 1 Trpin pomagati si hoče iz svoje bede le po potu krSčanske pravičnosti in lastne možatosti. Za one, ki zametujejo krščanstvo in ki se pri vsaki priliki vstavljajo ljudski samopomoči po dobri organizaciji, v ogromnih naših vrstah ni prostora. Zato bodo ostali pa med seboj za javnost vedno le neznatni možički. Smešno je videti, kako po javnih lokalih zasmehujejo celo slovesnost in pristaSe naše organizacije, samo da vdu*6 v sebi mogočni vtis ogromnega Števila korenjaskih slovenskih krščanskih mož, pred katerimi jih je pošteno strah. »Nekaj Gorenjcev in peSčica Hrvatov je bilo navzočih«, tako nekako je pisal Narod o naši slavnosti in vendar mu brenči po uSeaih tako, da si ne more otresti iz glave spomina na našo moč. Da, da, možički, strah vas je, ker vstajajo pred vami vaSi grehi, koje ste storilinad svojim ljudstvom, katero se sedaj s s.tudom obrača od vas. To ljudstvo je sprevidilo, da si p o m o -žičkih ne bode moglo nikdar pomagati. Zato ]e vzelo vajeti svojega blagostanja v lastne roke. Možje dela, iz katerih sestoji jedro našega naroda, hočejo vkljub svojim žulavim rokam brez rokavio biti sami svoji voditelji v boljšo prihodnost. Slovensko delavno ljudstvo vstaja in glasno zahteva veljavo in spoštovanje katoliški veri in svojemu jeziku. To, do sedaj od vas, liberalni možički, goljufano ljudstvo glasno zahteva tudi gmotnega zboljšanja in sploSnih ljudskih pravic. To vam seveda ne ugaja in — strah vas je — zato treba namišljene tolažbe, ki je pa vam samim ravno tako lažnjiva, kakor vaSi obeli goljufanemu ljudstvu. Ne motite se: Krščansko ljudstvo vstaja — in možičkov je strah.
Ljubljanski župan Hribar je nameraval zopet enkrat ribariti v kalni vodi in oprati svoje stranke umazano perilo »rahle dotike z
Nemci«, ali po naSe: zveze z Nemci proti« slovensko katol. narodni stranki. Hotel je sklicati protesten shod slovenskih poslaaoev proti zahtevam Nemcev. Toda katol. narodna stranka je izjavila, da se takega shoda ne udeleži, dokler earodna stranka ne pretrga zvez z Nemci io onim Švegelaom. ki je za slovenske kraje nasvetoval znane postulate. Da je smeSno,, ako hoče protestovati kedo proti zahtevam. Nemcev, ki v deželnem zbora nasvetuje za nemško gledališče v Ljubliani 6000 gld., ki pobija »Našo stražo«, koja ima namen varovati slovensko posest nasproti Nemcem in-Italijanom, to uvidi pri aas pač vsak gorjanski pastir. Zato se pa nam vidijo nekateri' pristaSi nar. stranke v resnici vkljub lepih' oblek bob brezmiselni kot gorjanski pastirji.
Županska kriza. Kekor se čuje, se bode v> Ljubljani odpravila ona zloglasna beznica, ki je poznata pod St. 13. V klubu mestnih očetov je bii baje radi tega proti županu velik ropot. Govori se, da župan odstopi. Mogoče l Bržkone pa temu ne bode vzrok odprava zloglasne hiše, zaradi česar naenkrat toliko-nezaupanje (?! Uh !) mestnih očetov do župana. Namen odstopu temelji bržkone drugje. Značilno pa je, da saradi odprave nesramne hiSe »pobožni liberalci« na rotovžu ropotajo. Volilci, ali res ti ljudjn zastopajo s tem VaSe koristi? Aii res ti ljudje izvršujejo V&šo voljo? Ako je temu tako, potem žalostna majka. Ako pa ni, potem pomnite to. in ne volite nikdar več liberalcev, čast imena Ljubljane to zahteva 1
Predavanje. Jutri v nedeljo, dač 11. t. m., ob 10 uri dopoludne, bode predaval v Katol. domu g. dr. Krek o slovenskih delavcih v Westfalenu.
Maša na Rožniku. V nedeljo, 18. t. m., zjutraj ob polosmib ima I. ljublj. delavska konsumno društvo sv. mašo s prepovedjo na Rožniku, da proslavi in se priporoči svojemu zavetniku sv. Antonu. Vsi zadružniki in njih prijatelji se vljudno vabijo.
I>arovi:
Za zvezino zastavo:
Mil. gospod kntzoškof dr. Jeglič 30 gld.; g. Lovro Brumen 1 gld.; g. Ivan Hribar, ljubljanski župan 5 gld.; gospa Ivana Čuber, 10 gld.; g. Treo 10 gld.; g. Cotič, gostilničar v »Vipavski zadrugi«, 1 gld.; g. SlovSe 1 gld. g. Podrekar 1 gld.; gospodje bogoslovci iz Gorice ostanek od nabrane svote za brzojav 3 gld 50 kr.; Konsumno društvo na Jesenicah 5 gld.; Družba iz spodnje Idrije nabrala pri slavnosti 1 gld. 45 kr.; Hrvat iz Siska 50 kr.: g Sever 50 kr.; g. Kunčič 50 kr. Brata Eberl 5 gld.; Radoličan 1 gid.; župnik Aliiandč 5 gld Hvala iskrena ! Živeli nasledniki I
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme Josip Odar, mizarski mojster v orednji vasi, pošta Bohinjska Bistrica.
r
<3
s
c
s
ftEINER-
Kneippova g^sladna kavi
atuzatied, sK mtolf
t» tata tem hprtćan# frvntns prime* k knk* Pri živčnih, ircnlh, iolodeenlh boleznih, prt pomanjkanj« krvi etc. zdravniško priporočena. — NaJprlljublJeneJJa eanoeem kavlns plJaCs v otottoočoro redovinah. Ktrttrt«
S
g
S

Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakepiš. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«