A	*	■	*
^ \ % \ Vf / / , /
PRVi SLOVENSKI LIST V AMERIKI.^^^^^^"^^^^^^
GESLO: ZA VERO IN NAROD - ZA PRAVICO IN RESNICO -- OD BOJA DO ZMAGE!	^^
GLASILO s. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRU2lW|V JOL1ETU — IN If, PR. SV. MOHORJA V CHICA
STEV. (No.) 204._ "irACO, ILL., SREDA, 31. DECEMBRA — WEDNESD AY, DECEMBER, 31, 1924.__LETNIK XXXlli.
Mali narodi zahtevajo enakost.
---o--
DVIGNIL SE JE GLAS MALIH DRŽAV, KI NOČEJO BITI IGRAČKE V ROK\H NEKATERIH._
Pariz. — Dne 6. januarja se prične v Parizu medzavezni-ška finančna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o F razdelitvi vojne odškodnine Nemčije v soglasju z Dawe-sov^m načrtom.	v
Diplomati malih držav; kakor Jugoslavije in Rumunije r so pri tej priliki pokazali, da niso res tako zaspani in brez-: ] brižni za dobrobit svojih dr- l žav. kakor se jih smatra. D vi-j ] gnili so se, in zahtevajo, da ] se jih pri tej razdelitvi vpo- c števa, in ne potiska na stran, t k?lror vsiliivce.
Bukarešta je poslala kolek- ; tivno woto, katero so podpisala	drnere male države, v < kateri se zahteva, da tudi one ' so n^ vsej nravici deležne voi-rP odškodnine, rlasi v manj- « šem obsegu kot vele via sti.
Purnu^sVi in jugoslovanski ' diplomati pokazujeio na Ja- I pon«t'o. katera ni imela nobe- 1 ne izgube v svetovni vojni, a se i i prizna jo vse pravice do glasovanja na tej konferenci; med tem. ko so male države, katere so prestale vse-; grozote svetovne voine potiš-1 i ka na stran, kot vsiljivce.
Omeniena nota vsebuje odklonitev vabila velevlasti na konferenco s pripombo, da se male države konference ne u-deležer dokler se jim ne ob-j linbi. da se jih bo sprejelo e-nako s Francijo, Italijo, Belgijo, Vel. Britanijo in Japonsko.
Winston Churchill, kance-Iar Vel. Britanije odpotuje že 5. januaria v ta namen v Pariz. V višjih krogih preroku-iejo. da bo ta medzavezniška konferenca, katera bo trajala dva tedna, precej živahna, a-ko ne viharna.
-o-
Bančni se! oropan.
Kansas City, Kans. — Neki ronar, kateremu ie pomagala ženska, je ugrabil banč-neera sela Commercial National banke in ga prisilil v svoj a\i;o, kjer mu je odvzel $1,000 ^akar ga ie porinil z avtoja.j Po izpovedi sela posnemamo, da je čakal na vogalu na ka-l ro, ko privozi mimo avto. ki sp vstavi tik noleg njega. Ne-j ki moški stopi k njemu in mu pritisne revolver na prsa ter ukaže naj stopi v avto, kate-1 rega je vozila ženska. -o-
Conev Island v plamenu.
New York. — Coney Island, znamenito zabavališče je ma-lodane popolnoma uničil požar, kateri je izbruhnil v pon-, deliek popoldan in se je v hudemu vetru razširil in obiel celi blok, predno je dospela pomoč na lice mesta. Natančno poročilo sledi.
-o-
—	Mentone, Francija. — Vincente Ibanec, španski pisatelj je izjavil, da sprejme vsak poziv na dvoboj, bodisi od kateregakoli svojega nasprotnika *^4udi od kralja samega ali pa diktatorja Prima Rivera. Nasprotje je nastalo vsled proti monarhističnega gibanja Ibanza.
—	Kristjanija, Norveško, j Trinajst oseb pogrešajo, ko se je potopil v hudem viharju pamik Sortland.
NEMČIJI NE ZAUPAJO. '
Francija trdi, da dela Nemčija novi smrtnonosni plin, za uporabo v vojni.
Pariz. — Iznajdba novega nlina. s katerim se lahko uniči v teku par urah življenje celega mesta, kakor na primer Pariz, so iznašli v Nemčiji, kier se glasom poročila iz Francije pripravljajo na bodoči spopad — na maščevanje.
Skrivnost o novem plinu je r>ni-i nemški pacifist, ne-komu francoskemu časniške-rv>7i poročevalcu. Take in ena-Kn obdolžitve kažejo dovolj iasno. da ne smejo zavezniki snnstiti priiem. s katerim drži io Nemčijo v šahu, ker "Der Tag" odmeva po ušesih, in ko i bo Nemčija malo prostejše dihala. bo udarila. Zatoraj hudega psa na verigo.
Tc nriprave na skrivnem v j Nemčiji so privedle do tega, da bo preteklo še precej ča-
pr°dno bodo zavezniki toil* o zaupali Nemčiji, da bi ji dali prosto roko.
Po^oeilo pravi, da je cela Nemci i a zaposlena z izdelovanjem vojnih priprav. Kemi-kalni laboratoriji delajo pod nrofvpzo nedolžnih kemikalij uničujoče stroje za vporabo v ^Toini. Trdijo, da izdelujejo v Dresdenu uničujoči plin, ki ie neviden in brez duha, zapazi se le učinek istega, ko kamor hi prišel bi smrt imela bogato žetev.
Nemčija te vesti zanikuje, in hoče pojasnila glede zgo-rajšne< obdolžitve.
--o- -
Pokvarjena mladina.
Chicago, 111. — Na So. Hal-sted cesti je policija aretirala šest izpridenih mladeničev, ki so bili spoznani, da so nevarni tuji lastnini in kakor se je izkazalo so se vdeležili več vlombv v zapadnemu delu mesta. Med temi šestimi sta tudi mladeniča v starosti 15
let.
-o-
Požar v norišnici, 108 oseb pogrešanih.
Tokyo, Japonsko. — Glasom poročila .iz Tokyo je izbruhnil požar v nekemu privatnemu zavodu za umobol-ne, kjer se je odigral mučen ; prizor v zmedi, ki je nastala. Od 343 bolnikov je ostalo v ognju oziroma so pogrešani 108 oseb. 13 trupel so izvle-, kli iz pogorišča. Ogenj se je razširil na 50 poleg stoječih ; poslopij, predno se jim je posrečilo ga zadušiti. Škoda je velika.
-o-
Brezposelnost v Chicago.
Chicago, 111. — V Chicagi je danes 95.000 ljudi brez de-! la in jela. Po izjavi Tom Allin-i sona, načelnika posredovalni-• ce za delo ne kaže v bližnji ■ bodočnosti-v temu oziru kaj zboljšanja. Sredi zime smo. >' Zaslužek je tak, da se skromno preživi; kjer je družina ve-! lika prede slaba, tako da je iz-! ključeno. da bi se moglo kaj prihraniti. Tako nastane revščina, katera je velikokrat zibelka — hudodelstva.
RAZNE VESTI.
—	Washington. — V Wa-hingtonu zanikujejo vest, da
e Vel. Britanija prepovedala I ivoz ameriškega krompirja v \nglijo; pač pa odredila, da nora vsaka pošiljatev bodisi z katerekoli države biti o-jremljena z izkazilom, od poljedelskega oddelka, da je i )ošiljatev prosta rastlinske i )olezni. i	ij
—	Washington. — Vojno i ninistrstvo je poslalo okrož- j lice vsem postajam vojne le- i ;alne službe, naj določijo vsa- ■ ;a po enega častnika, ki bi i- i mel nalogo preiskati na licu Tiesta kakršnekoli nesreče z J letalom, po vzroku iste.
—	Dubuque, Ia. — John McDonald, 56 let star, je bil najden mrtev sedeč v avtomobilu. Vzrok smrti srčna napaka. To je že tretja tragična smrt v družini. Nedavno je hčerka umrlega vsled rane za-dobliene ko se ji je ponesreči sproži samokres« umrla; nje brat je pa padel v kotel vroče vode in tudi podlegel na zsdobljenimi opeklinami. ;
—	London. — Po celem imperiju Vel. Britanije je divjal tako hud vihar, kakor že sto let ne. Milijone dolarjev je napravil materijaine ško-d le: o človeških žrtvah poročilo še ne pove. Strehe je odneslo raz hiš, v nekaterih slučaj ih so se hiše kar sesule. Reke so prestopile bregove in poplavile pokrajino. Parniki so prestali vso grozoto, ki se je more na morju prestati; medtem, ko so čolni kot igrače bili vrženi ob skalovje in uničeni.
—	Pariz. — Tudi od tukaj poročajo o groznem viharju na morju in obrežju Francije, kjer je izgubilo veliko ljudi življenje.
—	Spencer, Ia. — Ogenj je izbruhnil v tukajšni cerkvi ko jo divjal vihar in nosil utrinke po zraku, ki so padali na stre-1 he hiš, kar je nevarnost še povečalo. Škoda na cerkvi je cenjena $25.000.
—	Woodland, Cal. — Najstarejša lovka v deželi. Mrs. Sarah Cheney, stara 92 let, se je pred par dnevi vrnila z lova in prinesla seboj plen, 10 divjih gosi. Starko vse občuduje.
—	Bloomington, Ind. — Mrs. Katherine Storms, stara 83 let, katera je živela popolnoma sama 12 milj južno od Bloomingtona je našla žalostno smrt v plamenu, ko je v
i njeni hiši izbruhnil ogenj od preveč zakurjene peči.
—	Montreal. — V zvezi ti-I botapstva žganja v Zdr. države, katero so zaplenil zvezni agenti in sicer v vrednosti pol milijona dolarjev, je tudi neki newyorski milijonar, katerega oblasti iščejo in ne izdajo imena. Po izpovedi policije je bil kolovodja tega nepoštenega podjetja. Osem o-sem je že pod ključem.
—	Chicago, 111. — Joseph L. Burns, star 24 let. je bil a-retiran radi nespodobnega vedenja in je hotel v samomorilnem namenu skočiti»«kozi okno policijske postaje, kar so še pravočasno preprečili in ga odvedli v ječo, kjer se je pa obesil in ravno v pravem času še bil zasačen po stražniku, ki ga je rešil,/Sedaj se nahaja v bolnišnici.
SKRB SOVJETSKE ¥1*1 DE.
■
Bol j še vikom delajo skrb1' sk' I:m«t;e. kateri so usmrtili že več višjih uradni- [ kov sovjetske vlade.
Riga, Latvija. — Višji uradniki sovjetske vlade so zelo ' alarmirani radi dejstva, da se | tnnože napadi na sovjetske u- 1 radnike po vaseh, katerih so 1 že precejšno število kmetje u-fcmrtili, v doka^, kako zado- 1 Voljnega se počutijo v "rde- 1 bih nebesah."
Sovietska vladk se je odlo- ' čila. da bo koncentrirala vso svojo moč, da pridobi zaupanih l-meta. Težko bo voz, ki 1 tiči tako globoko v blatu izvleči. Zinovjev, diktator okra\ ia Leningrad je pri neki priliki dejal, da ruski kmetje z vsem sreem podpiralo zunanjo politiko sovjetske vlade; med tem ko nasprotujejo no-tranii politiki.
Med drucrim ie Zinovjev tu-Hi rekel, da morajo biti jako oprezni kako bodo postopali s Vt^rvti. Kmetsko vprašanje je veliko resneiše in nevarnejše, kakor pa skupna sila sto Kol-^flVov. sto Wranglovcev, Vb beri a in o v in Hughesov.
Zinovjev pri pozna, da je ^art^lo vprašanje ruskega kmeta nanram sedanji vladi tako. da jo lahko zruši vsaki trenotek. i -o-
PARNIK OBTIČAL V LEDU.
Parnik Wisconsin v ledenem objemu v bližini Holland,..
Mich.
I
Parnik Wisconsin, družbe Goodrich se nahaja zajet od: ledu v bližini Holland, Mich. Pretečeno soboto že ob rani uri je parnik ovirala ledena skorja in končno ga popolnoma objela, kjer ga še danes drži v svojem mrzlem objemu.
Družba je poslala pomoč, z naročilom, da storijo kar je mogoče, da se reši pamik in potnike 60 oseb, ki se nahajajo na njemu.
Podrobnosti o nevarnosti parnika se niso mogle še ugotoviti, ker mrzli val in padajoča sodrga ie napravila brzojavno in telefonsko napeljavo nerabljivo.
Tstočasno se tudi poroča, da je prevozni čoln Pere Mar-nute, štev. 19 s 40 potniki na krovu nasedel v bližini Grand Haven in razpostavljen na milost razburkanemu jezeru in ! kosovom ledu, ki neprestano, butajo in se zaganjajo ob bok; i čolna.
V neprijetnem položaju sredi reke Detroit se nahajata tudi prevozna čolna Detroitj , in Windsor tičoča v ledu, s i nad 100 potnikov na krovu.
Pet nadaljnih žrtev mraza | se poroča iz Chicage, tako tudi pravi poročilo, da je bilo I v mestu pretečeno nedeljo nad 300 požarov z veliko materialno škodo in en gasilec nahaja smrtno ranjen v bolnišnici. Veliko oseb se nahaja po bolnišnicah, kjer negujejo ozebljene ude.
-o-
— New York. — Štiri ose-■ be so našli v stanovanju na 4206 Fifth a ve., Brooklyn mrtve zadušene od plina. Vzrok nesreče ni pojasnjen.
Iz Jugoslavije.
-o---
TAJNA POGODBA MED PAŠIČEM IN MUSSOLINIJEM. — SPORI MED RADIKALNIMI KANDIDATI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
-v
Mi?3solinijeva želja, da se sestane z Ninčičem.
Ko se ie vrnil italijanski! "oslanik Bodrero iz Rima v j Beograd, je takoj obiskal dr.; Ninčiča. Bodrero je prinesel nova navodila glede razmejit-! ve med Italijo in Slovenijo, ki pa se še ne začne takoj, vendar je smatrati, cla bo končana, še predno bo kraljevska dvoiiea obiskala Rim. Tudi je Bodrero pri tej priliki izrazil ponovno Mussolinijevo željo, da bi se sestal z Ninčičem. Že dol^o je gojil Mussolini željo, da bi se sklenila tajna pogodba med Mussolinijem in Pa-šič-Prebičevičevo vlado.
-o-
Radikalci med sebe i.
Srbiji so se vršili zaup-niški sestanki vseh strank. Na teh sestankih so postavljali kandidate. Večina sedanjih poslancev je ponovno proglašena za kandidate, tako da bo ncLva skupščina osebno zelo malo različna od stare. Pri radikalih so se pojavili veliki spori, zato ni prinesla seja glavnega odbora radikalne stranke nobenega vspeha. To zadevno poročilose glasi: Vršila se je seja glavnega odbora radikalne stranke pod Pa-šičevem predsedstvom. Na tej seji so reševali številne spore pri kandidaturi, vendar niso mogli priti do nobenih končno veljavnih vspehov.
-o-
Cerkvene odlikovanje.
Imenovani so: Za častnega škof. konzistorialnega svetnika g. Janko Mlakar, profesor veroučitelj na ženski realni gimnaziji v Ljubljani; za škof. duh. svetnika pa gg. Andrej Ažman in Ignacij Zaplot-nik, kateheta na mestnih osnovnih šolah v Ljubljani.
-o-
Burni dogodki v Karlovcu.
V Karlovcu je prišlo do težkih spopadov med vojaštvom in meščanstvom. Bila je veselica Hrvatskega Sokola. Po koncertu je odšlo okoli 70 mladih fantov v kavarno "Zagreb," kjer je igrala vojaška godba. Navalili so na godbo in na goste s palicami. Razvil se je hud pretep. Kapitan Ko-stič, ki je imel nočno službo, je pozval razgrajače, naj se razidejo. Napadli so tudi njega in ga pretepli do nezavesti. Med tem je prispela v kavar-; no na pomoč vojaška patrulja. Njena intervencija je pretep poostrila in je bilo okrog j deset oseb deloma težko deloma lahko ranjenih. Prepeljani so bili v zagrebško bolnišnico. Po tem dogodku je vojaštvo strogo nastopilo in zaprlo mnogo oseb.
-o-
Nesreča.
Avtomobil, ki vozi iz Železnikov v Škofjo Loko se je po bregu pod Studenom vsled slabe razsvetljave nenadoms preVrnil in se parkrat prekucnil po bregu. V avto se je ta čas nahajalo več potnikov Pri padcu se je težje ponesre čil g. Tone Kržišnik, več o-seb pa je lahko poškodova-
Iz Rusije.
se je vrnilo nad 500 jugoslovanskih državljanov, bivših vojnih ujetnikov. Po njih pripovedovanju je v Rusiji ^še nad 27.000 Jugoslovanov, ki pa nimajo sredstev, <la bi se vrnili.
-o-
V Dobiu.
je umrl g. Franjo Novak, bivši podpredsednik okrožngjpa sodišča v Travniku. Na sfire dni si je zopet želel prebijati v svojem rojstnem kraju. Bi) je vedno blag značaj in strSgo; katoliškega prepričanja.
-o-
Junaški sprevodnik.
Sprevodnik Truglas iz Maribora je dne 30. novembra preprečil na progi med Pra-gerskim in Sv, Lovrencom na1 Dravskem polju veliko nesrečo. Brzovlak. ki vozi zjutraj okoli 4. ure iz Maribora cez Čakovec v Budimpešto je imel eno uro zamude. Odpeljal je iz Maribora ob 5. uri. Ko je brzovlak pri Pragerskem za-vozll na ptujsko progo, je začel goreti zadnji voz (III. raa-red). Številne iskre, ki jih povzroča slab premog, so na strehi tega voza našle odprtino. Pločevinasta streha je namreč odstopila od lesa in iskre so se tu nakopičile v taki meri, da je lesena streha začela mahoma goreti. Vlak je vozil n'a ravni črti z brzino 50—60 km. Potniki v goie-čem vozu so začeli kričati jn nobenemu ni padlo na misel, da bi potegnil zasilno zavoro. Bati se je bilo. da bodo potniki iz strahu pred ognjem začeli skakati iz gorečega voza. Vlak je pospešil brzino, ker strojevodja in vlakovodja nista vedela o nevarnosti, ki preti. Sprevodnik g. T^ugjas iz Maribora je s svetilko pri odprtem oknu dafal znamenje naj vlak obetane. A luč mu je ugasnila. N^to ie Truglas takoj notegnil za zasilno zavoro. Vlak i« obstal a voz je gorel naprej. Cel vlak
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V	JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zv,<zjtt s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve :so dostavljene prejemniku na dorrt na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih fe* lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
560 — Din ........ $ 8-15
1,000 — Din ........ $ 15.95
2,500 — Din ........ $ 39.75
5,000 — Din ........$ 79.00
10,000 — Din ........ $157.00
100 — Lir ......., $ 5.10
200 — Lir ........ $ 9.85
500 — Lir ........ $ 23.75
1.000 — Lir ........ $ 46.25-
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat"* menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko sni sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI
V	JUGOSLAVIJO IN SICER ^O POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO:
ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CITY.
na odplrčila. Kaldh 50 delnic se je prodalo te dni raz-
lim društvam in posameznikom. Še 150 delnic je na ro. kah, da fe razprodajo. Vsnka delnica stiins $25.00.
Ob ž'aključiiu lela ponovno apeliramo na vsa naša kat. ped. orna in kultarnn ilov. cl uštvn, "last? pa na aa£e cz. gg\ duhovnike, na v:c ? at l'sko irxstvo in žen-stvo, da seže teh delnicah, da tis!:ov:ia dražba čim-preje pride do večjega modernega stroja -'a tiskanje dnevnika. Zato Vam ponovno kličen*©: KDOR DO HIIRO POMAGAL — TA BO DVAKRAT POMAGAL!
Za narod se gre in za narod prosimo!
Katoliški Slovenci v Ameriki morajo dobiti svoj kat. dnevnik! V tej nadi se poslavljamo od letošnjega leta 1924. in na horizonu novega leta kličemo vsem naročnikom, sotrudnikom, prijateljem in dobrotnikom našega lista, krepko naprej za srečno Novo leto 1925. — in za bolišo bodočnost ameriških Slovencev!
Na starega leta dan*
Danes se nahajamo v zadnjem dnevn prestopnega leta 1924. čas, ki je razdeljen v sekunde, minute in ure, dneve, tedne, mesece in leta, se je umikal, kakor vedno in že smo v zadnjem dnevu tega leta. Še par ur in zatonilo bo leto 1924. v večnost, v zgodovini bomo slišali o niem, a nazaj ga ne bo nikoli v£Č; večnost ga bo vzela za veke, in le spomini na njega bodo ostali med nami.
Človeštvo, ki ži\i v zgolj domišljiji ne* misli mnogo na preteklost, temveč misli le bolj na bodočnost, ki je enostavno ena sama uganka. Je sicer pravilno in iz gospodarskega stališča pofrebno, da mislimo bolj na bodočnost kot preteklost, a na drugi strani je pa tudi pravilno, da vpoštevamo preteklost, ker izkušnja — šola iz preteklosti, je najboljši svetovalec človeku.
Ameriški Slovenci imamo v letu 1924. zabeležiti velike zgodovinsko važne dogodke. V mislih imamo katoliške Slovence! Obhajanje tridesetletnice K. S. K. Jednote, kot prve in najstarejše slovenske podporne organizacije je najvažnejši del našega napredka v minulem letu. Spomin na njen skromen začetek in spomin na njen velikanski razvoj in napredek tekom njenega tridesetletnega obstanka je povzročil v naših dušah in v naših srcih pravcato hrepenenje za večje versko zanimanje in pobudo. Ta važni dogodek s svojimi veličastnimi katoliškimi shodi je oživel našega katoliškega duha, ki je v tem letu z vso silo zatriumfiral po naših slov. naselbinah. Ti važni dogodki, so za ameriške Slovence tako velikega pomena, da bodo ostali zapisani na najčastnejšem mestu naše zgodovine.
Posledica tega velikega katoliškega pokreta med liami je tudi to, da se je/fronta kat. Slovencev v Ameriki strnila v močno enotiK) falango, ki povzroča že sil-fco velik strah našim verskim nasprotnikom. ■
Da sta se združila "Amerikanski Slovenec" in ^Edinost" v en list, je več ali manj pripisovati zaslugo temu našemu kat. pokretu med nami. In to; ravno ta »družitev vodi k vedno večjemu edinstvu in sporazumu v naših vrstah. Kako je naše ljudstvo veselo tega edinstva po naših naselbinah, kako ga pozdravlja, nam pričajo stotera pisma.
Tako vidite bratje in sestre se je v tem letu dosegel velik vspeh in napredek med nami. S hvaležnim srcem se moramo zdaj ob koncu tega leta zahvaliti Bogu za ta velik napredek med ameriškimi katoliškimi Slovenci.
Tudi mi smo v tem letu napeli vse moči za napredek kat. časopisja. Dasi težko, smo pošiljali v oddaljene kraje na kat. shode svoje poročevalce na lastne stroške, da se je take slavnosti po naših naselbinah primerno opisalo in iste predgčilo splošni javnosti, kar je zelo velikega pomena. Dalje smo prirejali razne kampanje za nove naročnike, da bi tako čimprej prišli do kat. dnevnika.
Kampanje in drugo je nam dalo sicer lepo število novih naročnikov, a števila, ki ga zahteva izdajanje dnevnika nismo dosegli. Vzrok je ta, da so se premalo zanimali posamezni naročniki za kat. časopisje. Nekaterim vsa čast in Bog jim bodi plačnik so storili veliko več, kot se je od njih pričakovalo. Večina pa je v tem oziru držala roke križem, če bi bili vsi naročniki Storili le malo svoje dolžnosti, bi z jutrišnjem dnem ameriški Slovenci dobili kat, dnevnik. Da ga pa še ni, jfe krivda onih, kakor smo omenili. Kajti ni dovolj, samo želeti kat. dnevnik, ampak je treba tudi za njega kaj storiti, če se ga hoče dobiti.
Edino, kar smo v stanu pri obstoječih razmerah Je to, da bomo od jutri naprej izdajali list v večji obliki, ki bo dalo skupaj Čitateljem par kolon več-čtiva.
Med tem časom pa tiskovna družba Edinost , razprodaja delnice na takojšna in lahka mesečna poljub-
en	O
Cenjeni clt«tf>iji A. S. in Ed. ter A. M.! Ker pri najboljši volji dosti rojakov še nisem mogel obiskati Vam naznanjam, da stanujem pri našem vrlem vstrajnem podporniku prori imenovanih listov Mr. Antonu Mervarju na 6921 St. Glair avenue.
TV o--> teh dni >ne lahko vedno dobite pri njemu. Vdor še ni dobil stenskega koledarja naj pride ter prinese seboj re-zH plačane naročnine pol leta r a prej, ker le taki imajo pravico dobiti brezplačno lepi krasni letošnji stenski koledar. Kdor še dolguje lahko ponovi ob tej priliki. Tudi družinskih pratik je še neka i na razpolago. Imam tukaj tudi več raznovrstnih molitveni kov slov. in angleških ter raznih podučnih ter povestnih knjig, če koga zanimajo. Potem i-mam tudi več lepih oljnatih slik "kot nodarek za nove naročnike. Toraj na delo zavedni katoličani. Ravno sedai ie najprimernejši čas zato agit*-; cijo. Saj ni tako hudo, malo dobre vol je ie treba, neka i prepričevalnih besed prijatelju, znancu ali sosedu na srce in storili sto veliko delo. hvaležni Vam bodo nozneie !
Ravno isto velja, da se vsaj iz hiš, ki še veljajo za katoliške odstranijo, listi, ki sramotijo vse, kar ie v zvezi s katoliškim prepričanjem. Tudi tukaj bo beseda prijatelja, znanca naiveč izdala.
Značajni zavedni katoličani. apeliram na vas, storite svojo dolžnost. Odprite oči s stvarno debato takim brez-značajnežem. Saj se slabe posledice teh listov povsod vidi. Sai je mlačnost. da celo mrž-nja dd vsega, kar je svetega skoraj med našimi roiaki sirom Amerike najbolj razširjena. To je pa pripisovati naiveč tem ostudnim cunjam, ki se jih še dovolj najde v hišah. kjer še hodijo v cerkev, da se po 2 in celo tri take smrdljive cape.
Kristus je učil. da se dvema gospodoma ne more slu-! žiti, torej bodi vzoren katoličan, ali pa odpadnik.
Zalibog, da se naši ljudje bolj držijo gesla neznačajne-žev, češ: če se enemu priklo-, nim, se pa drugim zamerim,1 ter se tako ne upajo s svojim prepričanjem na dan. Navad-! no se izgovarjajo ti ljudje češ: jaz berem samo novice iz njega. Jaz pa pravim, če ga sploh ne bi pogledal, glav-! no je, če ga plačaš ter tako z! lastnim denarjem pomagaš razširjati. Drugi zopet menijo, he, saj list me ne bo okužil, ga že čitam 5. 8 ali 10 let sem se že navadil na niegaJ Tembolj ga je treba pustiti. In če bi si hoteli taki čitatelii ma-l lo vest iznrašati, našli bi dovolj nosledic čitania brezbožnih listov,-e tem sem prepričan.
Torej na delo te >ini, z veslom v vsako katoliško hi?c naš Časopis.
Potrudite so za lepe nagrade, katere .imam še na razpolago.
Omci irn naj še tudi giedei delnic. Ali boste rfes Cleve-i Iandčanje zadnji, ko se gre zal icpredek katoliškega tiska? Prctečen teden si jo je nabavil res vzgleden fant, ki si je de-• rr s težkimi žulji in z vstrajnem varčevanjem prislužil, zato ga je tudi hotel naložit' ra dobre obresti.
Posnemajte našega korajž-pega dolgo'etnega naročnika ■ n agitatorja Mr. Matt Flajni-, ' ; ter si nabavite naše delnice. dokler ?e še čas.
Rojaki še nekaj mi je na srcu, poglejte v božični števil-1 ki Amer. Slovenec — Edinost, oglase naših nod pomikov tr-j govcev in obrtnikov ter podpirajte svoje ljudi!
-T" *
Vsem čitateljem širom A-merike, posebno še mojim dobrotnikom. želim in voščim' srečno in^dravo Novo leto, ki naj bo polno božjega blagoslova !
Frank Kurnik, pot. zastop.
-o--\
Oregon, City, Ore.
Pri nas viada sedaj silno huda zima. Prvi sneg je zapadel pol čevlja visok. Sneženi zameti so bili veliki, ki so poškodovali brzojavne in telefo-™*čne zveze, katere so na ve-čih mestih razdejane. Pri nas j ne moremo telefonirati nikamor, niti zdravnika ne more-j mo poklicati, ako bi bila sila.!
Pripomniti moram, da tu-! kaj nismo navajeni na hudol zimo in ravno to povzroča lju-1 dem velik p sitnosti.
Kar se tiče glede kampanje za raznrodajanje delnic, bom pa tudi jaz pomagala po svo-| ji moči. Ravno sedaj mi ni mogoče, pa bom poslala za delnico. kakor hitro mi bo mogoče. To ie naša dolžnost vseh naročnikov, da pomagamo,1 ! da to naše katoliško podjetje ; pride do potrebnega stroja za j tiskanje dnevnika.
Kako lepo pišejo nam Father Cerne, kako drugi narodi vzdržuieio svoje liste. Mi Slo-j venci naj bi bili pa zadnji? .i Ali.nam res ni nič več mar za j našo vero, katero nam katoliški listi branijo? Malo pomislimo in notem storimo kar je naša dolžnost!	•
Vsem naročnikom in naroč-1 ! nicam voščim srečno Novo le-1 to in obilo božjega blagoslo-1 1 va v novem letu!	" i
Naročnica. !
--o-
Levi so ga raztrgali.
Znani lovec in naravoslovec WattevilJe je skupaj s svo-| jo hčerko na meji med afriško i državo Kongo in britansko j kolonijo Uganda lovil za mu-; zei v glavnem švicarskem me-1 : stu Bernu bele nosoroge. Na-| padli so ga levi in so ga strahovito razmesarili, po tride-seturnem trnljenju je na ranah umrl. Njegova hčerka je sedaj sama med domačini." Levi so v onih pokrajinah velika nadloga in vse kaj drugega kakor."kralji živali." 1
Radosten glas iz Dolenjske.
Za žalostjo pride veselje.' Na spomlad ste poročali od nas marsikaj žalostnega, j sprejmite zdaj na pozno jesen; nekaj radostnih novic, ki bo-; do zanimale posebno naše dolenjske rojake onstran Atlantika.
Nedelja 20. julija je bil za Suhor pri Metliki radosten dan. Zlato solnce je razlivalo I svoje žarke, kakor bi hotelo župljane opozoriti, da danes v sredi svojih rojakov obhaja svojo zlato maso č. g. Anton Žlogar, kanonik v Novem mestu. Ker ste svoj čas že objavili notico o tem, le še omenjamo, da je za to slavnost sosed zlatomašnikov, tudi a-meriškim rojakom znani ljudski pesnik Marko Šuklje zlo-I žil pomenljive pozdrave v ve-i zani besedi, ki jih je deklamo-| vala tudi njegova ljubka hčerka — vsem v veselje in po-i nos. Rojstna Bužinja vas jei bila s slavoloki in venci tako; ozal ana kakor še nikdar poprej. Sai je ponosna na svojega rojaka, ki ga slovenski I svet pozna kot enega med najmarljiveišimi kulturnimi delavci, bodisi na šolskem, i cerkvenem ali literarnem po-liu. Celo Vam, ki si na čelu j Vašega lista sklepate bratov-1 £ke roke. Amerikanskemu j j Slovencu in Edinosti, ni neznan. — So pa Suhorci po pra-I viti veseli, ker ie on edini od i ustanovitve te župnije sv. Jo-j žefa 1. 1858.. ki je smrtno do-j segel svoj cilj in opravičil na-de prvega župnika Škofica, ki ga je bil poslal v šole. Žlo-! i gar je postal prvi novomašnik te fare, pa tudi prvi zlatomaš-' nik. Take slavnosti Suhor 50 j let ne doživi več, ker ni nobe-, nega dijaka.
Prav ta zlatomašnik je pospešil tudi drugi radosten dan j v mestu svojega tedanjega pastirovanja. Po smrti prosta dr. Elberta mu ie kot starosti kolegijatnega kapiteljna pripadlo vodstvo raznih poslov, "ko je bilo uprav meseca julraj \birmovanie po novomeški dekani ii. Radostni so bili tisti dnevi, ko so imeli verniki v svo.ii sredi svojega na d pastirja zlatomašnika dr. Pokazali so to z zvoneniem, strelianiem, slavoloki, sprejemnimi nagovori, kavalkada-j mi. kar vse svedoči vsp^h krščanskih organizacij, prave srčne izobrazbe našega liud-' stva. Ne bo se kesal, kdor se cerkve drži.
Za Novo mesto posebej je bil radosten dan prihod novega g. prosta, ki je dospel 1. oktobra in bil po knezo?kofu 1 5. oktobra slovesno vpeljan ' in ustoličen ter potem daroval prvo pontifikalno sv. mašo. Prost Karol Cerin je rodom iz Zagorja ob Savi, ka-I pelanoval je v Kostanjevici,j
•	pozvan je bil za škofovega !j tajnika, potem župnik v Bo-| hinjski Beli in zadnjih deset
let duhovni vodja in verouči-; teli pri čč. Uršulinkah v Škof-ji Loki. — Naše krščanske or-
■	ganizacije so prošta slovesno sprejele, želeč mu vspešnega pastirovanja. Starosta kapi-
\ teljna in okrajni glavar sta ga še posebno pozdravila kot ;"naše gore list." \ Skoro bi smeli reči, da je: providencijalno s tem v zve-1 "i zi še en vesel dogodek, ki se; sicer izvrši v Ljubljani, a je1 za vso Dolenjsko časten in ra-i dosten. ker se tiče njenega ro-j iaka. Na prvo adventno nede-j l1-o se vrši v Liubliani v cerk-
-	vi Jezusovega Srca posvečen je
•	j novega biskupa za Skoplje v
>	Srbiji, n. g. dr. Gnidovca iz
>	kongregacije oo. lazaristov.
■	Rodom iz Ajdovca je Gnido-i vec po dovršenem bogoslovju
•	študiral še modroslovje, po-' ■stal doktor in ko j na to pro-■.fesor in ravnatelj gimn,aziie,vj
-	škofovih zavodih v Št. Vidu.! Da hi ubežal raznim častem,] si je skromna duša izbrala re-; dovniški noklic, a tu ga je do-
I letela čast. o kateri ni sanjal. Prst Božji je pokazal na to
ponižno dušo, ki je zadnja leta delovala v lazaristovskem misijonišču v Grobljah pri Domžalah. V navzočnosti o-beh slovenskih škofov — ljubljanskega in mariborskega ga je posvetil papežev nuncij v Belgradu nadškof Pellegrina-ti. Dr. Gnidovec bo stoloval v Prizrenu, ker Skoplje še nima ne katedrale in potrebne rezidence. Naj ponese sloves slovenskega imena med južne brate — v čast Božjo in blagor naše skupne domovine.
Vsem opisanim kulturnim sotrudnikom pač opravičeno kličemo: Na mnoga leta!
Pa ne bi spisali dovolj radostnih dni po naši Dolenjski, ako bi še ne omenili Evharisti-čnih shodov, ki so se vršili na Raki, v Trebnjem, Ribnici, Črnomlju za dotične dekanije. Posvetovania za razne stanove, shodi Marijinih kongrega-cij, evharistični govori, slovesne službe Božje pričenši s predvečerom, polnočnicami, skupnimi obhajili in sklep s popoldansko procesijo s sv. R. T. — to je, kar prešine celega človeka — da ponižno klo^e svojo glavo pred akvarističnim Kraljem.
Dopisnik iz Dolenjske.
-o-
Otoki v Severnem Ledenem morju.
Severno od Sibirije ie več otokoV, ki so se jih začele po-laščati razne države. Tako smo brali o otoku Wrangel, da so ga zasedli Angleži in so razobesili tam svojo zastavo; njih "kolonisti" so pa vsi pomrli in je nato sovjetska ruska vlada proglasila otok za rusk1', kakor je bil že prej. Sedaj je Čičerin vse inozemske vlade opozoril na pravice sovjetske države do otokov severno od Sibirije in na kršitev teh pravic po raznih dr^ žavah in njih državljanih. Sovjetska vlada se sklicuje na pogodbe prejšnje ruske vlade iz septembra 1916.: te pogodbe govoriio o pripadnosti teh otokov Rusiji. Cič enn izraža upanje, da se bodo vse vlade varovale kršitve suverenih pravic sovjetske zveze. Če bo pa vseeno prišlo do kr-bo zahtevala sovjetska vlada zadoščen ie od tistih vlad. ki bodo kljub vodilom mednarodnega prav3 in sklenjenim pogodbam kaj takega pripustile.
-o--
Prebivalstvo svet^.
V posledniih 50 let^ število prebivalstva v kulturnih deželah močno izoremeni-lo. Pred 50 leti je bila Francoska s svojimi 38 milijoni prebivalci najbolj obljudena dežela zanadne Evrope, Nemci ia je štela 37, Velika Britanija 30 in severnoameriške Zedinjene države 36 milijonov prebivalcev. Kakor kaže najnovejša statistika, ima danes Francoska 39 milijonov,|j Nemčiia 64 ter Velika Britanija 49 milijonov prebivalcev. | Prebivalstvo Zedinjenih držav je pa v tem času naraslo na 110 milijonov. Prebivalstvo vsega sveta se ceni na | 1800 milijonov, od katerih od- j pade na Evrono 500. na Azijo } 900. na vso Ameriko 200. na Afriko 150 in na Avstralijo z otoki Tihega oceana vred D* približno 7 milijonov.
- 1
Umetni biseri iz premog*-
Dva švicarska profesorja a kemije sta iznašla novo sred- J stvo za napravo umetnih biserov. Poslužujeta se ogljene J raztopine. Taki biserji se rav" no tako svetijo in imajo isto barvo kakor naravni: veC strokovni a kov se je zarna»j trudilo, da. bi razlikoval1 metne bisere od naramlh-Novi način omogoča fabrika-ciio biserov v vsaki ponuDnjl velikosti, cena je na pribhzno stokrat manjša kakor pa Vn ■ naravnih biserih.	J
Ako Tvoi «ose<*	J
tel J ni naročen na A. S. skrbi, da »e nanj naroči! ^
^^^^^ Prvi in naj&tarejši siovensio katoliški Ubt • ,	I k
^^	Ameriki. Amerikanski Slovene«. u»tano/»
ftera 1891. Edinost leta 19M
rhe first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper \t\ mmimo	-
Amerikanski Slovenec established Ifcdl. Edinost	^
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued e^erv f ucwi*	'
Wednesday. Trnu,sd.'tv and Friday	Q
V	— PUBLISHED BY —	q
Edinost Publishing Comply
1849 - West 22nd Street.	Ch^t«. M
______Telephone: Canal 009v	^
Cen* o£lH*orn ra	Advf rjti'^	<.• tuylk* on,	J(
»AROČNINA /v, /eduiKMl«*	$4-<X
7n /,edin?f»n» države za po! Iptv ........$2.00
? Chirauo. Kanado in f?".vro»K» r*	...$4.75 ^
^l Ohici vo Kanado in l.vrooo *_<of -"t* . . .$2-50 — •li BSCKIPTiON	{"nir. ,!
For United States per half year ..............$2.00
Hor Chicago. Canada and Europe per year .. $4-75
___'Tanada ^nd Europe per iiau vesr $2.50
" Kmc red h con d	matter lune 27. 1924. at th«* r jst office x*
r '	■■ ■ •■■	—	----—
Socialna Razmotrivanja
kako se je mogel dr. Ujčič spodtakniti nad agrarno reformo na sledeči način: "Vzemimo, da določimo tako mejo na 50 oralov. Tu pravim: Prosim, država, daj mi mojih 50 oralov v plodovitem Bana-tu, pa sem zadovoljen; daj mi jih na kamenitem Krasu, pa sem revež. Ali naj reguliramo tako mejo od pokrajine do pokrajine, ali kar od občine do občine. Padamo iz tež-koče v težkočo ..."
Res, razlika med rodovitnimi ravninami v Banatu ter ne d slabim in hribovitim svetom pri nas, je zelo velika. Razkosati velika zaokrožena Junaška posestva v majhne parcele. aH tudi na mala posestva, bi bilo tudi samo na sebi največji nesmisel. Toda med 200 ha, kolikor zemlje se da — kakor pravijo — tamkaj povprečno najbolj primerno, to je z vsemi tehničnimi pripomočki enotno obdelovati in na med 6000 ha in več, kolikor merijo največja veleposestva v teh krajih, obstoja pa tudi še ved.no lepa razlika, ki se z narodnogospodarskega stališča vendar ne da tako lahko utemeljiti.
Če pa si človek nekoliko nobliž;e ogleda težave, ki si iih dela dr. Uičič z vprašanjem, kako naj bi se določala po pokrajinah ali celo po občinah (kar je seveda očivid-no pretirano) različna zemljiška meja. potem je snloh težko reči, je li to vobče resno mišljeno. Komaj par vrst za fem opisuje namreč sam. kako je Mojzes določil pri Izraelcih, naj ima vsako pleme svojo pokrajino in vsaka družina svojo posest, Jcoje veličina se je ravnala po številu njenih udov ( !). Ta posest je morala ostati v družini in če jo je revež zastavil, se je morala v jubilejnem letu vrniti pravemu gospodarju. "Tako ie bilo Dreprečeno, — pravi dr. Uičič — da bi bogatini na-Vu pičil i v svojih rokah preveliko bogastvo. Latifundizem je bil eoinso proti nostaven" (podčrtal jaz). Zakaj ne bi bilo isto tudi pri nas izvedljivo? Razloga za to, da bi taka postava mogla veljati samo za "čas priprave na Kristusa." ni vendar nobenega.
Končno naj spomnim še en pomislek, ki ga tudi pogosto čuiemo, namreč, da se je a-grarna reforma pri nas silno slabo obnesla. Tako ugovarjanje je po moji sodbi zelo plitvo. Kaj pa se pri nas sploh še ni slabo obneslo? Če bi hoteli tako sklepati, potem bi morali zanikati n. pr. tudi u-pravičenost in potrebno javne uprave sploh, potem lahko, če hočemo, dokažemo. da je treba tudi državo, našo in cnlnVi vsako, razrušiti.
ji vsake stranke.
Poleg tega ima Mussolini še več političnih zločinov na vesti, med temi tudi napad na vilo bivšega premierja Nittija je bil izvršen po njegovem u-kazu, tako tudi razdejanje katoliškega kluba v Brianza.
——o-
Nova najdišča dem an tov v Braziliji.
Pariški list "Pelit Parisien" (mali Parižan) poroča, da so v Braziliji odkrili nova najdišča demantov. Brez strojev so v teku dveh mesecev nabrali za približno 2500 karaktov demantov, ki predstavljajo svoto za veči kot milijon francoskih frankov. Da je Brazilija sploh na demantih bogata, nam značita že imeni mest Diamantina in Diamantino.
-o-
Zadnji čas.
- Sodnik mlademu obtožencu : "Ali niste mislili na svo-io čast, na bodočnost, na sta-riše, ko ste na kolodvoru potegnili dami denarnico iz žena ?" — "Mislil sem že, a ni bilo dosti č?»sa več, vlak je ravno odhajal."
-o-
Tihotapstvo. "Kai pa je to tukaj v knjigi izdatkov: 850 dinarjev za I cerkev? vpraša mož ženo, "O. veš. toliko vel i a moj novi klobuk, ki ga bom začela o Vseh svetih nositi."
-o-
Naiboliše "Ali imate še miši?" — O nič več, moj mož ima vsake jutro mačka in sedaj jih n več."
NOVE KNJIGE.
Domači vrt. praktičen na vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredi M. Humek višji sadni nadzornik v Ljubljani. Knjiga obse-
i ga 195 strani in ima 69 po-i dob ter 2 barvani sliki. Kei I je ta knjiga edina svoje vrste se jo je takoj v prvih tednih po izidu razprodalo na tisoče. Cena ......................$1.5C
Ljubezen in sovraštvo. Spisal Rado Pavlič. Opis njegovih doživljajev na poti prekc cvetočih in krvavih poljan Slike iz svetovne vojne. Knjiga obsega 496 strani s 33 fotografijami, trdo vezana. Cena .................................$2.5C
F. S. Fin ž gar: Zbrani spisi IV. zv. — Obsega 200 strani dva spisa tega priljubljenega hi znamenitega pisatelja "Dekla Ančka," novela ir "Srečala sta se," povest. Cena trdo vez...................$1.0C
A. M. Slomšek. Sesti zvezek zbirke "Slov. pesniki ir pisatelji." Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere z risbami okrasil Maksim Gaspari Knjiga obsega 321 strani, vezana v elegantno usnje, cena ................................$1.75
Poslednji dnevi Pompejev 1. del. 24. zvezek splošne knjižnice. Zgodovinski roman spisal E. L. Bulwer, proste poslovenil A. G. Knjiga je trdo vezana, 355 strani, cena
..................................$1.25
Drugi del tega romana Š€ ni izšel.
Belokranjske otroške pesmi, nabral Božo Račič, učitelj. Mične pesmice za otroke. Cena trdo vez. knjigi.........35
Pravljice iztoka; Ivan Vuk, Enajst zanimivih pravljic, \ platno vezana knjiga, cena .................................... .75
Na Sv. Goro, Zgodovina in opis najidealneiše božje poti,
v obliki molitvenika, 271 strani,, črne platnice, rdeča
obreza, cena ...................75
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturno zgodovinski poskus, spisal France Stele. Nekaj po vsem no vega v slovenski književnosti. Knjiga obsega 175 strani berila in raznih skic ter 64 strani umetniških slik iz slovenske zgodovine ter dela slovenskih umetnikov. Cena mehko
vezani knjigi..................$1.50
Knjigarni Edinost, 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL.
PUŠČANJE VODE.
f	, - Hfcj
Puščanje vode pri ceveh, ki so poškodovane in kapljanje pri pipi, kakor tudi puščanje vode. teči noč in dan, napravi ja pomanjkanje vode. katero je nemogoče nadomestiti v sedanjemu času, ko je mera, ki je dovoljena za vporabo do vrhunca.
Tn ravno tam kjer ie dovoliena naivečia mera za vporabo vode. tam se jo največ potrati z rezultatom, da ie oolovica mesta b*-ez notrehne količine vode. medtem ko io druira oolovica potrati več kot ie nien delež; poleer teea več kakor jo na nlača.
Merilci ori vodnemu oddeU™ no-Vazuie'o. da Chicago msesa 275 fra-lon vode za vsako n^ch^ m a evel*»nd. kter	isfrpera
c'ste—a
T>a vseeno ima vsaka dnirina t?.m t-'-'de ri evnio vnoraho
PritJ<=k voHe wArir, Hober in voda namesto, dn t>i d-val^ v nio "'i"	V?	h^kcite.
Hn ri<=»-> }n filtrirana. V<?3 H i v Gfvlanfl" i® -; r> ^ q Jn Qtrnclf i rtn T^vnrcf"" d^'^no so manjši kakor r»a v Chicago.
(5)
-o-
KAKO BT SF. PFF/P^TJ^ILA PO-tč A^A Tront?
Vodomer je priprava, katera meri vodo^ki pride po gotovih ceveh, ravno taico kakor se meri plin, ali elektrika.
Omogoči lastniku stanovanja, da ! ve natanko koliko vode porabi in pokaže gospodarju ako se mu voda } kje po nepotrebnem zsrublia skozi pokvarjene napeljave. Ti vodomeri so napravljeni tako. da ne morejo kazati več kakor se je je pa v resnici porabik*. Ako ti vodomeri po večletni vporabi postanejo že izrabljeni, je mogoče, da pokazujejo manj i vode kakor se jo je v resnici porabilo, nikdar pa ne več.
Ko bi vsaka hiša imela svoj vodomer, tako bi vsaka družina vedla na-, tanko koliko vode porabi in bi pla-( čala le toliko, kolikor jo v resnici j porabi.
Ako bi vodomer pokazal, da kakšna družina porabi več vode kakor pa je primerno za družino, bo vodni oddelek takoj opozoril gospodarja,
! da
naj pogleda kje voda pušča in popravi nedostatek. Na ta način ne bo nikjer puščala voda, ker bc vsak primoran takoj popraviti in na ta način bo celo mesto lepo preskrbljeno z vodo z visokim pritiskom j Malo kaplanje vode napravi mesečno | na milijone galon vode. ki gre v nič. Vsak. ki rabi vodo zgublja denar skozi nedostatke pri ceveh, ki pu-ščaio vodo. Tako so vodni stroški višji kod bi mouli biti. ker mora mesto sorazmerno razdeliti stroške, J ki so pri oskrbovanju mestne vodč na vse, tudi na tiste, ki so vodo ra-i bili nepotratno.
Ako bi pa imeli vodomere, bi pa 1 vsak plačal le toliko, kolikor io je v > resnici porabil. Resnica je. da vodomer bi pripomogel do boliše. čiste in filtrirane vode, namesto vode v katero mečejo kemikalije, da je varna za piti.
(Og. 6.)
JOHN R. RAYN
POGREBNIK
Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH.
Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago.
Kupčuje tudi s konji.
ZA DOLGE ZIMSKE {• VEČERE
je najboljši prijatelj človeku dobra zanimiva knjiga, kakoršnih dobite
/ na izbero v naši knjigarni.
' PIŠITE PO NAŠ CENIK
katerega Vam pošljemo brezplačno.
V ZALOGI
imamo vsakovrstne molit* venike, slovenske in angleške. Vsakovrstne rož* nevence in sploh vse de vocijonalne predmete.
KRASNE KIPE
v vseh velikostih, kakorš-negakoli svetnika ali svet*
nice.
ZA CENE in vsa naročila pišite na:
. ■ ,
Knjigarna Edinost
1849 West 22nd St.
r n i r, a r. a t t. t.
PROTI SOCIALIZACIJI!
(Palje.) —*-
Tu pa Pač veljalo pri-Oomnit//da je to zlo prav
.aratfega tako veliko, ker se
ie med vojno in po nji velik jel ljudskega imetja nakopičil v rokah posameznih dobičkarjev, ki niso hoteli imeti likdar dovolj. Ce bi bili postavili pravočasno temu primerno mejo, kot so n. pr. stopili to s svojo davčno politiko Angleži, bi danes to vprašanje precej drugače izgleda-; o, kot izgleda sedaj, ko se ta lajvečja krivica najbrž sploh ie bo dala nič več popraviti. Vsled bojazni, kaj bo z največjimi bogataši, se nam pač :i treba bati najvišje premoženjske meje.
# * *
ysi razlogi, ki smo jih do-eda; navedli za najvišjo preti oženjsk o mejo na splošno, eliajo seveda še prav pose->ej glede take omejitve pri :emljišeih. Zemlja ima izmed 'seh dobrin za človeka naj-Tečji pomen. Zlasti za pravo 1 nižinsko živi i en i e, za usta-lovitev lastnega doma mu je loobhodno potrebna ter ima sanj največjo važnost. Zato; e nopolnoma jasno, da mora >iti zahteva po primerni ome-itvi zemljiške lasti najbolj mina in važna.
Stara, že znana stvar je, da o socialne razmere redno nai->olj kričeče in žalostne tam, :jer je zemlja najbolj neena-:omerno razdeliena. Kot vz-;led naj navedem poleg Rusi-? samo če vzhodno Nemčijo in >a Italijo. Korenine vsega ka-►italizma tičijo, kot posebno )ppenheimer, povdarja in do-:azuje, v preveliki zemljiški »oses+i. Zato bi bilo jako dob-o, ako bi se naši nasprotniki .grame reforme in najvišje tieje pri zemljišču vsaj povr-no seznanili z vzroki nem-kega, angleškega in ameriš-:ega gibanja za takozvano emliiško reformo (Bodenre-ormbewegung). Ce bi to sto-ili. notem bi morda uvideli, la tiči drugod in "pri nas rav-io v takozvani agrarni reforni prvi predpogoj za izbolj-ar»ie socialnih razmer.
Vse govorjenj« o tem, da p +*-pha omeiiti izšelievanie n beg z dežele, vse deklami-anie, da naj bi imela vsaka Iružina svojo domačijo, je >razno in ričevo, dokler se ne ►mogoči; da bo vsak človek lejansko lahko dobil vsaj eno rdno točko na zemlji, s kate-e ga ne bo mogel nihče pregnati. To na je popolnoma ne-nogoče, dokler se ne * postavi mmerna meia kopičenju :ernliiške posesti v rokah po->dincev.
^e človek to premisli, poem skorai ne more razumeti.
M. E. T.
DOMOTOŽJE.
—o-—
Prihajal je znova Božič, na zemljo. Zopet z vso tajinstve-no milino, da boža miru žejne duše z lepoto svoje poezije. Ko se je bližal meni prvič v tujini, sem zahrepenel praznovati ga doma. In čim bolj se je bližal veliki praznik, tem večje je bilo spoznanje, da se mi je domovina vtisnila v mlado dušo kot pečat v vosek. — Zagledal sem jo v svoji domišljiji, obsijano z zlato zarjo, vshajajočega solnca deviško je bila zemlja pogrnjena s plaščem nedolžnosti obsijana z milijoni biserov, ki so se, lesketali v smehljaju solnč-nih žarkov, lepše kot vsak de-mant. — Tam proti severu, se je kazal, snežnik s svojo belo krono v čistem, jasnem obneb-ju, proti jugu pa so me pozdravljale zelene smreke, držeč na sebi bogastva lepote, ki ga ne more noben zemski umetnik ustvariti. Ne mogel bi si romantičnejšega kraja domisliti, kot je bila moja rojstna vas, vsaj jaz ne; kajti ne samo lepota kraja, me je vezala, tembolj me je vleklo tja, kjer je bil-moj rojstni krai.
In kdo ne ljubi kraja, kjer so mu kratkočasili brezskrbne dneve, Jahkokrili ptički? ! Kjer je čul z ust najdražjega bitja na zemlji drage matere najslajšo melodijo, njeno zlato govorico?! "O" — domovina — tedaj sem bil doumel Tvoje vzvišeno ime, ko me je objela tujina, s svojo mrzlo roko in klical sem te s svojim hrepenenjem, da se vrneš v mojo dušo!
Mračan, prepojen z vlažno , meglo, je bil moj prvi božični večer, v tujini, niti ena zve-zda se ni lesketala na prostornem nebesn'em svodu, bil je brez vsakega znamenja, da 'praznuje tisoč in milijone srečnih src — božični mir. — i Bolj gosta megla pa se je opletala krog moje zmučene, i j miru in doma, žejne duše. Kolikokrat sem odprl vežna vrata in poslušal, če se ne sliši
morda kje, glas domačega zvona? Vselej sem se varal, saj kraj je bil tak, da^sem slišal niti tujega. Pr^zTna je bila soba v nji ni bilo ne jaslic ne božičnega drevesca in Ču-la se ni v nji molitev. — Zatekel bi se v cerkev, kjer kaže večna luč pot proti Betlehemu
—	majhnemu tabernakeljnu, toda ah saj še vedel nisem kako daleč od mene razsvetljuje ta mala luč svetišče moje vere.
In kolikor bolj sem se čutil nesrečnega, tujega med tujci, toliko bolj sem se pogrezal v svojo notranjost duše, kjer sem s spomini na dom oživljal božični večer. Ljubil sem roj-1 stno hišico, malo domačo cerkvico, zvonenje njenih zvonov, petje božičnih melodij, toda vsega tega ni bilo, in želel sem si takrat, da bi počival pri grobu svoje mrtve matere, kj er nad tišino grobno oživljajo akordi božičnih zvonov,
—	svetonočni mir . . .
-o-
Plenjenje na Kitajskem.
Peking, Kitajsko. — Od 200 do 1000 vojakov se je vde-ležilo plenjenja v Kalgan, kar so morali plačati s smrtjo. Žrtve so postavili v vrsto na neki most, nakar so jih postre-lili in trupla so popadala v vodo.
Mussolini zapleten v umor
Matteotija,
Rim. — Rimski list Mondo je v eni svojih številk ostro napadel premierja Mussolini-ia kot sokrivca umora socialističnega poslanca Matteoti-ja — politični zločin, kateri je osupnil vso Italijo.
Ta obdolžite v prihaja iz ječe. Grof Theophile Rossi, biv-«i minister za indnstriio v ! Mussolinejevemu kabinetu, | katen je bil tudi spoznan kot sokrivec umora Matteotija in se nahaja v ječi, je baje obdolžil premierja kot sokrivca «n sicer diktatorja tega umora. Dalje pravi grof, da so vsa fašistovska nasilia se z dila na ukaz Mussolinija. Zločin. ki se je izvršil nad Matte-; otiiem je ukazal Mussolini vb-j led tega, ker sovraži in se bo-
'Šur Majk!
KARKOLI SE DA TIS-
KAT1 IN KARKOLI NAREDIJO '
KJE DRUGJE. TO NAREDIMO	j 1 [\S
TUDI MI!" TO SO BESEDE	1 Tj7
NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. / r #T 2e na stotine slovenskih in hrvatskih J K Cmm društev smo zadovoljili in zakaj ne bi «e
Vsem cenjenim drustvam sr prip<v JBCJ ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih Narvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom. tr~ • govcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-jo <ako tiskarsko delo.
Smerno ceno. lično in točno ns^eieno-ttelo iamntnri vsakomur'
TRGOVCI TN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni Kusinessa. če se ne oglaša. Kako naj ljudje p^i-rfrjo- k vam. če nr vedo za Vas? Poni ližite se v tem nn ril li»td
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki.
toJteki Slovenec ^a čita in je nanj naročen
' »jfia^anje v našem listu je vspešno. Poskusne m
prepričajte SC ?
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom
se ob priliki prireditev spomnijo na nai list in obovijo v
-rn 4 voi ocrlas ki tim K<> mnog-o koristil i t
Vu naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
IH4» vv. 22 n d St Chica*«K Ui
Delavec! Sleherni dan se vprašaj
ALI REDNO PLAČUJEM AMERIKANSKI ALI REDNO ČITAM	SLOVENEC
ALI REDNO DOPISUJEM V	IN
ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA EDINOST I
ffl	Viom onim, ki so povpraševali po knjigi	fij
i DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP1
sporečaro, H. a je ta knjiga zopet izšla in srno ravno-|iy kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem , fln na razpolago.	Kjj
.	CENA NOVI KNJIGI JE $1.50.	" Ig
Pošljite naročilo takoj na:
M	KNJIGARNO EDINOST,	||
1849 V/est 22nd Street,	Chicago, 111.
Hartmann težko diše. Da bi krenil s težke poti, pravi: "Ali ste radi hodili z godci? Mislim, da bi morali dobiti kako mesto."
Robert migne z rameni.
"Nekajkrat hi ga bil lahko dobil, toda nisem hotel lagati, nisem se hotel skrivati. Če sem povedal, kdo sem in da sem bil tri leta zaprt, so me vedno zopet odslovili. Tako nisem našel prijaznih obrazov razen tovarišev."
Hartman molči nekaj časa. Tedaj se spomni glavnega vprašanja, ki ga bo morda odrešilo, morda razjasnilo vse kot zmoto.
"Povejte, kdaj ste se pa rodili V*
"15. julija 1869. Mati je bila šele devetnajst let stara, ko je — ko je umrla." r.
Hartmann enkrat hitro zavzdihne, potem se obrne proč. Njegov obraz je bled in spačen. Ni prevara! 15. julija 1869! To je njegov sin!
Počasi stopi k oknu, nasloni glavo na krži in bobna trudno, lahno na šipo. Robert Hellmich ga gleda začudeno. ----_
"Gospod Hartmann, ne vem — kaj —" Gostilničar se obrne. Prizadeva si, da bi se zdel čisto miren, kar se mu približno posreči.
"Nekaj sem premišljeval," pravi. "Znano Vam je, da hoče gospod dr. Friedlieb Vaše tovariše tukaj pridržati. Vam naj dam jaz dela na svojem posestvu. Da nisem takoj potrdil, mi ne smete zameriti. Kaj takega se mora premisliti. Če pa hočete, lahko ostanete pri meni."
"Gospod Hartman! Dobri gospod Hartmann! Pri Vas ostanem ? Jaz —."
"Da, premislil sem se. Potrebujem Vas. Moj sin Ber-told gre sedaj k vojakom. Kakor sem rekel, lahko ostanete. Prav dobro Vam bo, boste videli. Ali ste zadovoljni?"
"Gospod Hartmann, prav rad ostanem ! — Tako sem srečen ! Potovanja sem sit do. grla." "Tako je prav! Dajte mi roko!"
Mlada roka se strne s staro in godca spreleti strah, ko čuti, kako mrzla je druga roka.
"Nič Vam ne bo manjkalo. Moja žena je nekako stroga. Tega se morate navaditi. Držite se mene in Kristine!"
V prekipevajoči hvaležnosti poljubi tuji godec roko možu, ki mu je ponudil dom.
"Ne, ne — nočfem tega! Samo svojo dolžnost vršim. Da, da, dolžnost! Saj ste slišali, doktor je rekel."
Robert Hellmich izraža v mnogih besedah svojo hvaležnost in veselje, da se je rešil cestnega blata, in obljublja, da bo zvest svojemu krušnemu očetu in mu služil po svojih močeh. Hartmann je vedno zamišljen. V tej odločilni uri noče nič pozabiti. Zopet se nekaj spomni.
"Ljubo bi mi bilo, če bi se zopet imenovali Winter in če ne bi nikomur nič pripovedovali o materi."
š	•^■■■OBWOBPiDWMIWPMBtJIIIIflJIIIIIIl lilMlilllCSIIIIIIIIIIHUimiiJPfr
| Phone: CANAL 6516.
| SLOVENCIL f
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve,	i
H aH v kakem drugem slučaju, nepozahite. da je v Chtcaj^i sio-	§j
venski fotografist. ki izdeluje prav tako tihe slike, če ^e ne	I
f boljši, kakor kdo drugi. Ta fotograiist ie:	|
|	M. Arbanas	1
ff	SLOVENSKI FOTOGRAFIST
|	1147 — W. 18th St., Cor. May St.	CHICAGO.
e:LY, MINN F SOT A ;
iZZZ^v gramofoni J
y*	........ 'n 11 "*"" "	, so pri zabavah kakor na- ^
^	^^^wp	Vam odslužijo pri ^
v m H^fiySyfe v^v^ * j
M Hrf ^/jB^BlniM d;	1 ' P"dlte v nasc
AKkJ	trgovino, ki jih imamo % HF
J '	zalogi m oglejte »i Jih ^
i -	_______ni^^^^g	Imamo vsakovrstne »lo- ^
^ ^T^	'	venske in angleške pio ^
J	" 'A
'a	POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za ^
^	šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male /
r	deklice in otroke. ^
^ IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače	^
r	in cele obleke ca na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za	^
. ^	na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape	^
^	in vse jh-uge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim	^
'J	blagom.	W
r	A
a TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Ka-	^
^	kor tudi galoše. "over shoes'* za mrrlo vreme, dobite pri na*	^
► ^	vsake yrste.	^
^	GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se po-
^ ^ sebno priporočamo našim gospodinjam.
<	i	Pridite in prepričajte »e!	JT.
Slovar Bros« K
J ELY. MINNESOTA.	Phone: 1*4 f
Awwwwwwvvvvvwtt^
timMp;if.i	- -
Mladi godec pobesi glavo. Tudi temu dobremu, prijaznemu možu je torej spomin na njegovo mater madež, četudi verjame, da je bila poštena! i
Toda premisli se.
"Saj ni nič na tem, kako se imenujem. Saj sem se vedno pisal za Winterja"in tudi po postavi imam to ime."
"Da, da, po postavi imate to ime," prikima Hartmann zadovoljno.
"Imenoval se bom torej Winter in nič ne bom govoril o materi. Saj itak tega ne storim rad. Pa zaradi tega ne smete misliti, da jo zaničujem. Zaničujem samo očeta."
Gostilničar obstane kot okamenel in strmi vanj.
"Veste — veste li kaj o svojem — svojem očetu ?"
"Ne! Da pa o njem nič ne vem, je grdo za njega. O njem bi vendar moral kaj vedeti. Toda ne grižljaja kruha, ne dobre besede, ne kake pomoči vsa leta! Vedno sem mislil, če bi ga kdaj našel, nesrečnega Človeka, ki je kriv, da je mati umrla, in da jaz — jaz sploh živim — udaril bi ga — udaril bi ga—."
Hartman stoji kot okamenel. In ko dvigne godec roko, stopi boječe korak nazaj. Toda dvignil je roke, da bi ga prosil.
"Odpustite mi, gospod Hartmann! Ne mislite nič slabega o meni! Še nikomur nisem nič žalega storil' razen podčastniku, svojega očeta pa — ne poznam."
Hartmann koraka težko po sobi. Dolgo hodi sem ter tja in slednjič obstane. S silo se premaguje.
"OstaniteJtorej tukaj, Winter! — Winter se zdaj zopet imenujete. Toda jaz — jaz bi Vas rad klical po ime nu. Robert! Tako sem navajen doma/"
Godec veselo prikima.
"In potem —- potem bi rad rekel "ti" kot drugi dru-
v • • t»
zim«.
"Veseli me, gospod Hartmann, če pravite "ti" in "Robert."
"Dobrb, poskusimo na dobro srečo, Daj mi še enkrat roko, Robert!"
"Na dobro srečo, gospod Hartmann !"
V kuhinji dobi Hartmann ženo in Gottlieba Peukerja.
Kot da ni nič posebnega, pravi gostilničar:
"Ana, enega godca bom obdržal pri hiši, mladega hor-nirta. Ime mu je Ilobert Winter. Zdi se, da je pošten človek. Prej jo bil kmet. In ker gre naš Bertold k vojakom, potrebujemo nekoga pri gospodarstvi."
Suha ženska se podpre z rokami v bokih.
"Ka.i? — Mi si znorel? — Takega potepenca? Na na-gospodarstvo? No, s tem ne bo na večne čase nič! To bi bilo — to bi bilo več ko neumno."
Hartmann pobledi. Toda zbere se in pravi:
"Nekoga moramo imeti in z Winterjem sem že govoril." --
— že — že brez mene? In mene ntsl nič prej vprašal? Nimam jaz nobene besede ? Ali sem jaz — kaj _kaj
ti p?de v glavo?"
Vzravnala se je, on se r»a sklonil; dvignila se je na I sodni in zapovedovalni stol. vu pa stoji kot ubog grešnik in ne ve nič pravega reči.
(Nadaljevanje s 1. strani.) je bil v dimu. Z vodo iz lokomotive so nato ugasili ogenj. Vlak je vozil nato do postaje Sv. Lovrenc, kjer so ogenj popolnoma udušili. Sprevodniku Truglasu, ki je preprečil veliko nesrečo, gre posebna nagrada.
-o-
Drzen vlom v Rajhenburgu.
• Drznih vlomov v trgovine in konsumna društva smo zadnji čas morali že nešteto zabeležiti. Toda eden najdrznejših vlomov je pa vsekakor vlom v Rajhenburgu. Neznani tatovi so vlomili v trgovno Matije Preskerja ter mu odnesli ali pa odpeljali raznega suk-na, ženskih rut, klota, moškega in ženskega perila v skupni vrednosti 24.709 Din. Nujno osumljen vloma, odnosno soudeležbe, in končno aretiran je bil neki B. T. Oddan je bil sodišču v Sevnici.
-o-
Umrl
je dne 3. dec. g. Josip Regen župnik na Uncu. Rojen je bil na Trati v Poljanski dolini dne 16. marca 1853, v mašni-ka posvečen dne 26. julija 1879. Služboval je na Uncu skoro 25 let.
-o-
Nepreviden avtomobilist Šoferji so zelo neprevidni, j Dan za dnem se dogajajo raz-I ne nesreče. C. Ažman, posest-sin iz Bistrice, je vozil po Gos-posvetski cesti. Od vzad mu je pridrčal avtomobil in mu prekucnil voz v cestni jarek. Konj, ki je bil samo privezan k vozu, je zbežal, vpreženi konj pa se zgrudil po tleh. ! Ažmana je vrglo pod voz ter je bil precej poškodovan ; poškodovan je pa tudi voz.
-o--
Pretep. Josip Slei&o je že delj časa nrežal na trgovca Milkn Jesiha. D^e 2. Hc. ga je Slej-ko napadel v Šiški pod hribom i r ga nevarno sunil v brado. Mit--o zbežal, pa ga je Slej ko vjel in ga ponovno začel obdelovati. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
-o--
Pož*\r.
D"p fieoemb^n zjutraj ob štirih ielo goreti pri Jožefu Valiavru v Mošnjah. Po-I rrore. mu je skedenj, vsa kr-
PREJELI SMO
par iztisov Mohorjevih knjig za leto 1925. Kdor jih želi, naj takoj piše po nje dokler ne poidejo. Cena je $1.00 z molitven i kom pa $1.40. KNJIGARNA EDINOST 7 349 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL.
GRDINA IN SINOVI.
PRV! SLOV. POGRE3N.
ZAVOD
. j
1053 E. 62nd Si CLEVELAND, O
liandoTph 1S81
i
T~KO^ch~ I
1804 W. 22nd St Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phonp * Canal 0490.
Kovali Sons	|
ELY, MINN.	i'
t \ >
>	Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.	o
\	vj
j V naši trgovini dobite vsakovrstno blay;o, ki se da 5 j dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zah.g, o
>	imamo vedno najboljše \rste groceri.jo in meso. — ^ t Koiakom se najtolpleje
priporočan.c naklonjenost! f
$
HAnd. Glavach |
^jfcp. EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY j
iago
18 ,4 čmcAGo.Place	jfj
2 Razsvetlite Vašo kletff
S,.	. 1	temne kotain jih na- 8
redimo za vas prijazne in koristne.	Bi
i	Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po- 91
govorimo!	M
I FIDELITY ELECTRIC CO. n
FRANK SCHONTA, lastnik. ~49 We,t 2and Street,	Chicago, 111. H
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik ft
(9—27. 10—1.)
ma in celo nldstrešiTT^ daje zažgala zl^J Dežju se je zahvaliti (in J
mm gasilcem, ki So taW
stopili) da se niso vnele
nate strehe Ignacija J? diensta in sosedov. K
14 ranjenih koVtruck 2 r
v voz poulične ielezj^
Na Racije ave. m ^ 1 sti v Chicago, m. se dila nesreča, kateri lo 14 oseb več ali mani njenih. Med potniki v kav nastala panika.
Veliki trilck natovorjf sedem top premop-n T>0 v di voznika zavozil v kar< sprednji del kare ponobi! zdrobil in le čuda. dq ni nihče usmrten. Ranienc. odpeljali takoj v bolnišr kjer so zadobili prvo pori
—	V bližini Bvblos v S se je utrgala skala i^ ^ valila po bregu je odlomil odkrušila kamen. v^t^rH ir kri val 4,000 let stari R Znanstveniki so varili ^ pobpia neVie ram tak $ natančno kje. iim ip na g pokazal slučai. Tnkoi nt napotili raziskovati jrrnl»"
sn npšli vp^kn starih umetnosti.
—	Detroit, Mich. _
vozni čoln, kateri je bil V. smo včeraj poročali srptf ke obdan od Jpdu s *?5f> niki na krovu, je rešen ii varnem.
) Ne morete ujitij
Nadležnosti nr-na^r^-fa i i ; "'a • ^ Bolečinam fa> I tik;	- \
Mukeiwlnim	•. r jP. .
' StrrtPri »M.lt»«--i, xv-r« i	i :
^J bola. »iSesnbola. fflavr.», ' . i ! r i I Dtiditr na
/ f/t y Ifi' " /p !
Pozor Evelethčat
V naši trgovini si lah kupite karkoli potreh-jete za obuti za celo d/ žino. Imamo veliko K logo vsakovrstnih č« Ijev, za može, dečke, « klice in otroke. Naše b go ie prvovrstno. Dol in točna postrežba ter zke cene je naše ges
fTT^a i	i V
/C /
^ up ui-
nikdar ne pozabite
geslo: Svoji k s ojiir Vsem se priporočam naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRG0f NA S CREVLJL 420 Pierce Street EVELETH, MINN
I Clevelandcanje!
| Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolž | nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kako? \ tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku*1
I
I Johnu Gornik 1
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN j
;	KROJAČNICA. x
\ i * - _ i\ | .^17 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHM j
HAGARIN SIN MP I
ROMAN. PAUL KELLER. — F. 0.	|