13. DEC. 1969 L. VIH ŠT. 45. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDU-jJRIJÉ ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, tEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Korak na bolje 03ISK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE SRS, SERGEJA KRAIGHERJA V SEŽANSKI TOVARNI RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Minuli teden je obiskal Se.-jiano. predsednik republiške jikiipŠčine tov, Sergej Kraiger.’ »oj obisk je namenil več or-|amzacijain v sežanski občili, občinski skupščini ..Sami in. jattivom' družbeno političnih jrgaoizacij. j'V' tovarno radijskih ■ spre Tjemnikov v Sežani je prispel, ¡približno ob 11. uri dopoldne. Pred vhodom v tovarno sta ga sprejela in mu izrazila dobrodošlico v imenu ZP di-i rektor PSO Metod Rotar, ki [je nadomeščal odsotnega generalnega direktorja, v • imenu tovarne pa direktor Stane' jPavlin. ! Najprej si je ugledni gost v spremstvu še nekaterih [funkcionarjev občinske- skuo-jšfine Sežana in povabljenih novinarjev ogledal tovarniške (prostore in še pri tem živo zanimal za tehnološki potek proizvodnje. Direktor, tovarne, ¡Stane Pavlin mu je obrazložil, [kako potekajo posamezne fake dela, začenši od mehanske obdelave, pločevine do konč-(ne kontrole že izgotovljenih sprejemnikov in. stabilizatorr jev. Ob koncu obiska v tovarni si je predsednik Kraiger ogledal v posebni sobi raz-' stavljen celotni sortiment ra: ¡dijskih sprejemnikov in TV stabilizator iz . sedanje proizvodnje sežanske tovarne. Ker sežanska tovarna nima 1 primernega prostora za raz-igovore so predsednik, člani j občinske .skupščine, .predstavniki našega podjetja in novi-narji odšli v bližnji hotel Tri-''glav in posedli k razgovorom ' o splošni problematiki tovarne in njeni sanaciji. Direktor tovarne Stane Pavlin je najprej prikazal celotni gospodarski položaj tovarne glede na. minulo obdobje-. Poslovna izguba; ki je bila v začetku leta' še dokajšnja, se sedaj postopno znižuje. Tovarna je že dosegla z raznimi ukrepi, kot so znižanje »stroškov, manjšo akumulacijo, nastala izguba pa je le rezultat velikih stroškov, ki izvirajo iz blokiranega žiro računa. i Najbolj razveseljivo je, da so v tovarni povečali dohodek v primerjavi s prejšnjim obdobjem Celo, za osemkrat. Trenutno je . zaposlenih v. .tovarni 335 delavcev, povprečje , OD se je popravilo v zadnjih mesecih na 640 ND kar je še vedno premalo, vendar že dosti bolje kot v minulem obdobju z začasno upravo. V tovarni so izdelali vrsto novih pravilnikov: o nagrajevanju, delovnih normah itd. [ Poglavitna sprememba je, da so V tovarni prenehali z iskanjem krivcev za nastali polbžaj zunaj tovarne in se obrnili | navznoter. Posledice tega So že sedaj vidne, hkrati pa je tovarna v svoji poslovni politiki opustila zastareli proizvodni koncept in ga nadomestila s tržnim, ki garantira prodajo izdelkov sedaj in v prihodnje. Tovarna je za naslednje leto planirala proizvodnjo 70.000 sprejemnikov v glavnem tipa Portorož, ker je tržišče zelo ugodno sprejelo to vrsto radijskega sprejemnika, nadalje nekaj tisoč TV stabilizatorjev in za 8 milijonov ND storitev, kot je navijanje transformatorjev in podobno. S tem programom bo tovarna zaposlila vso delovno Silo. Vzlic lepim -načrtom pa sc vodstvo tovarne zaveda, da mu sedanja proizvodnja ne, daje. dovolj akumulacije za poravnavo izgub. Njena perspektiva Sloni na povezavi, z neko svetovno tovarno radijskih, sprejemnikov. Glede tega je tovarna že navezala stike z nekimi uglednimi firmami, vendar razgovori , še trajajo, Odločitve še ni, Poseben problem predštav-Ijajo v tovarni cene radijskih sprejemnikov, ki so za približno 30 % nižje od cen na tujih tržiščih. Zaradi zelo ostre konkurence domačega proizvajalca ostajajo cene iž leta v leto na isti ravni. . Besedo je prevzel nato namestnik generalnega direktorja direktor PSO Metod Rotar. Povedal je, da v ZP ISKRA proučujemo možnosti za (Dalje na 2. strani) Predsednika Sergeja Kraigerja sta ob prihodu v sežansko tovarno radijskih sprejemnikov pozdravila v imenu ZP direktor PSO Metod Rotar in v imenu tovarne direktor Stane Pavlin PO LETNI KONFERENCI ZK TOVARNE »ELEKTROMEHANIKA« Telefonija je bodočnost »Elektromehanike« Na konferenci ZK Elektromehanike 27/11-1969 (o kateri smo'pisali že v prejšnji številki našega - glasila), je bilo večje število komunistov, ki so se priglasili k razpravi o .problematiki, ki. jo je nakazal referat-sekretarja ZK Elektromehanike tov. Franceta Pogačnika, dipl. ipg; s Tako je toy-. Ivan Cvar.govoril o problema tiki - izobraževanja, o problematiki nagrajevanja v. tovarni in, o na-, poi ih vodstva ’ in', samoupravnih organov pri reševanju-teh • težkih problemov.. Tov. Jaka Vehovec je raz-* pravijal o potrebni notranji ureditvi (konsolidaciji), kolektiva Elektromehanike in opozoril na nujnost sodobnega organiziranja procesa poslovanja.! Tov. Boris Kryštufek je v svoji razpravi poudaril nujnost spoznanja celotnega kolektiva, Elektromehanike, da ima za- tovarno največji pomen telefonija, ki pomeni osnovno in trdno bodočnost tovarne. V evropskem merilu je Jugoslavija po priključkih Ustanovni občni zbea* Planinskega društva IS MII A bo 19. decembra ob 17. uri v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova ulica 4, soba 1@ v prvem nadstropju Ljubitelji planin pridite! na 100 prebivalcev ha predzadnjem mestu, takoj izpred Albanije s pribl. 7 priključki (medtem ko jih ima švedska skoraj 50 na 100 prebivalcev). Direktor Elektromehanike je, nadalje:. SPvocil Stodi- cgr nah izdelkov, ter ,o cenah materialov, ki so se v zadnjih 4 Jetih dvignile za 28 %, medtem ko so cehe» izdelkov .ostale skoraj nespremenjene! oz. take, kakršne jé trg pripravljen plačati (in niso odvisne od tovarniške lastne .ceñé ali pa čelo njenih želja, op, pisca). Kljub . odpravi- subsidiarne odgovornosti v ZP s l 1.1969 pa obstaja znotraj -Iskre še večje- število »neporavnanih računov« tako, za izgube. Av-tomacije, tovarne Radijskih sprejemnikov, Sežana, Orodjarne,- Ljubljana, Mikron pri čemer- bo določen sedež bremena bremenil tudi Elek-tromehaniko ; »na škodo naših OD«, je dejal tov. Kry-štufek. Svojo razpravo je zaključil s pozivom vsem komunistom in vsem delavcem Elektromehanike, da »bodimo do lastnega dela in sosedovega dela kritični. Napnimo vse sile, da bomo izpolnili vse plane, ki smo jih zastavili, ker le izpolnjevanje teh nam omogoča dajati več sredstev i za modernizacijo tehnologije (in strojne opreme) i za OD. Ta poziv velja vsem, in predvsem mladini! Tov. Pavle Gantar je govoril o pripravah na novi statut ZP, o tezah statuta, o Tovarni orodja Ljubljana; prekrivanju proizvodnih programov znotraj ZP' ter p potrebi po skupni poslovni politiki vseh organizacij ZP in o skupni politiki nagrajevanja (OD), skupni na osnovi medsebojnega dogovora vseh organizacij ZP. ... »Samo OD, ož.,način nagrajevanja niso krivi za odhajanje strokovnjakov, kakor tudi OD po noveip predlogu niso garancija, da strokovn laki ne bi še nadalje odhajali«, to je bila nekaka vsebina razprave tov. Ivana Grosa, pa tudi inž.: Sekne je govoril o važnosti pravilne organizacije dela. »Da bi -še moral vpliv 330 komunistov v Elektromehani-ki bolj čutiti v vsej družbeno politični. aktivnosti v tovarni okoli obravnave predloga norega, statuta in drugih temeljnih aktov tovarne in ZP ter v organih samoupravljanja kot se to čuti danes«, je bilo mnenje'tov. Naceta Pavlina, ki je nadalje menil, da »danes iz vrst ZK izstopajo večinoma karieristi, ker so uvideli, da jim članstvo v ZK ne zagotavlja privilegijev.« Tov. Šmid je kritiziral sedanje oportunistično, vedenje . nekaterih komunistov, ki nočejo sodelovati v samoupravnih organih z raznoraznimi izgovori. Ta problematika bo pereča prav sedaj, ko se nam bližajo volitve v te organe. V nadaljevanju razprave je tov. Šmid poudaril potrebo po nenehnem izobraževanju vseh delavcev, posebno pa so dodatnega znanja o vodenju ljudi (odnosi s podrejenimi) potrebni vsi vodstveni ljudje od preddelavca navzgor. Tudi o »dogodkih v orodjarni« in vsem kar je s tem v zvezi, da je bilo kolektivu premalo pojasnjeno, »zato so zavogalne govorice pač izkrivile dejansko stanje. (Nadaljevanje s 5. strani) Korak na bolje (Nadaljevanje s 1. strani) ustanovitev posebne interesne skupnosti takoimemovane »zabavne' elektronike«, v kariero bi se vključila tudi tovarna radijskih sprejemni- kov. S tem bi zlasti dosegli boljšo medsebojno povezavo in delitev proizvodnega programa zainteresiranih organizacij v združenem podjetju. Tovarna rabi približno 3 milijone ND za novo tehnološko opremo, brez katere se ne da več zamisliti moder-[ne proizvodnje. I' Glede prodaje je pripomnil da ISKRA PSO proda sedaj j vse sprejemnike in bi jih še ¡več, če bi jih tovarna izdelala. Za naslednje poslovno leto j obstaja velik problem proda-Ije, kajti PSO ima možnosti ¡za prodajo 100.000 radijskih sprejemnikov, tovarna v Sežani pa jih bo izdelala le 70.000. V diskusijo je nato posegel generalni sekretar Pavel Gantar. Povedal je, da sedanji odnosi med tovarnami temelje na tržnem principu.-^pravni odbor podjetja je v dolgi in izčrpni razpravi o problematiki sežanske tovarne ugotovil, da je proizvodnja radijskih sprejemnikov za ISKRO nujna, med drugim tudi zaradi lastne proizvodnje sestavnih delov. Upravni .odbor se je odločil tudi za neko obliko subvencije v ¡tovarni, vendar je delavski svet podjetja zavrnil ta predlog. V razgovor je nato posegel že predsednik Sergej Kraiger Iz mnenjem, da morajo odnosi med posameznimi organizacijami združene ISKRE temeljiti vsekakor na poslovnem interesu. Poudaril je zaskrbljenost glede nizkih osebnih dohodkov zaposlenih de-llavcev v tovarni in da se «nora podjetje mnogo bolj [angažirati pri urejevanju no-Itramjih problemov. gffP V razpravo sta nato posegla še sedanji in bivši predsednik občinske skupščine Sežana. Zlasti razprava zadnjega je temeljila na zgodovinskih dejstvih, ki v ničemer ne razjasnjujejo sedanji položaj tovarne in tudi ne prispevajo k njeni hitri sanaciji. Marjan Kralj Medsebojjno ravnotežje »PREVELIKA NESKLADJA MED POSAMEZNIMI ZVRSTMI ZDRUŽENEGA DELA NF VPLIVAJO SPODBUDNO NITI POLITIČNO, NITI EKONOMSKO.« Iz priloge »Dela« za praznik republike povzemamo misli oz. odgovore predsednika izvršnega sveta Skupščine SRS, Staneta Kavčiča, ljamo v celoti. »Med dosežke tega leta bi poleg vseh že znanih pozitivnih pokazateljev uvrstil pred- Ob uveljavljanju nove zakonodaje v ZP Že več kot mesec dni tečejo obširne razprave o Tezah novega statuta ZP Iskre. Te teze so obravnavali v o-kviru ožjega in razširjenega političnega aktiva družbenopolitičnih organizacij ZP — razširjenega kolegija direktorjev, kakor tudi s predstavniki Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva SRS, delno pa so bile »Teze« posredovane Predsedstvu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Osrednja, točka obravnave je bil predlog, da se na nivoju ZP namesto dosedanjega upravnega odbora formira poslovni odbor. Zanimivo je poudariti, da tekom ob-aravnav ni bilo nasprotujočih si mnenj glede sestava, mandatarstva in mandatne dobe predvidenega poslovnega odbora — nasprotno prisotni so smatrali da bo PO sestavljen iz direktorjev organizacij ZP kot izvršilni kolektivni organ delavskega sveta ZP v prihodnje bolj učinkovit. Predsedstvo sindikalnega odbora ZP je prelagane teze podprlo. Menimo namreč, da z razreševanjem dosedanjih odprtih problemov in njegovo učinkovitostjo ne moremo biti zadovoljni, ker dosedanji člani upravnih odborov niso imeli možnosti in vpliva, da bi se njihove odločitve (realizirale dosledno in v predvidenih rokih tako v organizacijah kot v celotnem ZP. Poleg tega je kot poimembno poudariti, da na nivoju združenega podjetja ne more priti do uzurpacije oblasti in kršitve samoupravnih načel, kjer se s skladi ne razpolaga, ampak so isti v pristojnosti kolektivov organizaciji v okviru ZP, Predsedstvo sindikalnega odbora ZP je bilo soglasno v stališču, da se koncept poslovnega odbora ZP -nikakor ne sme uveljaviti kot formula za poedine organizacije. Odklanjamo vse tiste tendence, ki formalnim ali neformalnim skupinam omogočajo prisvajanje oblasti. Nesprejemljivo je, da bi odločitve o gospodarjenju s sredstvi že v statutih poverili edino ljudem na vodilnih delovnih mestih, ali z določeno izobrazbo pogojevali kandidiranje v samoupravne organe (poslovni odbor). V skladu z gradivom sekretariata CK ZKS in predsedstva republiškega sindikata Slovenije, ki se nanaša ria izpopolnjevanje interne zakonodaje v delovnih organizacijah perdsedstvo SO ZP priporoča in obvezuje vsa vodstva naših sindikalnih po-• družbic, da istega temeljito mo te številke, smo lahko za-jj dovoljni. Žal, cena, Id smo jol morali plačati zanje z obse-; gom inflacije in nestabilnosti, precej zmanjšuje njihov pozitivni . pomen. Mnoge . številke in odstotki se nam vračajo kot stari znanci še iz leta 1965. To pa vzbuja skrb. Se vam ne zdi, da so nekatere druge republike glede integracij v zadnjem času pred Sloveni:, jo? Verjetno, čeprav se mi zdi; • da so se tudi pri nas stvari ’ premaknile z mrtve točke.” Naj omenim železarne,; turi-, zem, kovinsko in lesno industrijo. Toda kljub temu je res, da hoče vsakdo biti sam vse dotlej, dokler more in zmore. To zmotno mnenje je zapreka integraciji. ' Katere elemente vsebuje politika socialnega ravnovesja vseh oblik združenega dela, ki jo je pro-klamiral sedanji izvršni svet v izjavi pred pol le-ta, v začetku svojega štiriletnega obdobja? V čem se bo ta politika predvsem odsvitala v prihodnjem obdobju? Ali sem prištevate tudi zavestno zmanjševanje socialnih razločkov? Menimo, da je možno doseči najbolj optimalen in skladen družbeni in gospodarski razvoj, pod pogojem, da so vsa področja družbene reprodukcije v nekem medsebojnem ravnotežju in .povezanosti. Prevelika • neskladja • mod posameznimi zvrstmi združenega ■ dela ali tudi preveliki socialni in ma-terialni razločiti v naši druž-bi med delovnimi ljudmi ne vplivajo spodbudno — niti politično, niti ekonomsko. Zavestno zmanjševanje . socialnih razločkov ali vsaj taki. regulativi družbe, ki bi onemogočili povečevanje obstoječih socialnih razločkov, so (Dalje na 3. strani) Medsebojno ravnotežje Dopisnik iz tovarne v Novi Gorici je prispeval posnetek ob skromni proslavi, ko so 27. novem« bra izpolnili svojo letno proizvodno obveznost. Maš Izvoz v novembru REALIZIRALI SMO GA V VREDNOSTI 811.548 DOLARJEV ALI S 101,5% | (nadaljevanje z 2. strani) bistvenih činiteljev ta-politike. Doslej so bila na ij podlagi prizadevanja iz-fjjaega sveta usmerjena Sdvsem k nerešenim protonom med borci, v izobra-jljvanju in med upokojenci, fse pravi k negospodarskim todročjem. Odtod se je že udi začel ustvarjati napačen Ms, češ da je to politika, ki (»postavlja gospodarstvo in ije prednost potrošnji zu- kj. gospodarstva. To seveda jn res. Menim, da bomo v Jjtihodnjem letu že odpravili lejnaljiie razločke na teto po-jltočjih, zato se bomo mora-i'v naslednjem obdobju us-ineriti predvsem k razmeram % gospodarstvu, bolj točno Sieno, k tistemu delu gospo-lirstva, kii je na robu ali čeli' pod rentabilnostjo. Enotam« povedano, zmanjševali'razločke znotraj gospodarite, seveda ne s socialo, am-jpak z gospodarskimi posegi | ¡»ukrepi — v tem bo verjet-j »o težišče takih prizadevanj • ¡¡vršnega sveta v'naslednjih Mih. • Tu in tam v javnosti nastaja vtis, da je prvotni zamah pri pripravah na dolgoročni program raz-I voja Slovenije nekoliko I zastal. Ali se strinjate s takimi mnenji? Katerih nalog se bo treba na po- dročju dolgoročnega programiranja v prihodnjem letu še zlasti lotiti? Nisem .povsem enakega mnenja. Izdelava dolgoročnega koncepta bo imela razne poudarke. V začetku smo morali stvari postaviti predvsem politično m- dati tej nalogi zelo močan poudarek tudi v javnosti. Odtod tudi mnenje, da smo bili želo aktivni. Zdaj je poudarek na internem .delu. Izdelujejo interne študije v raznih inštitutih, na gospodarski zbornici in v bankah. V to delo je vključenih na ta ali oni način veliko strokovnjakov. Toda vse to delo nima velikega javnega poudarka in publicitete — in zato občutek, da smo nekoliko popustili. V resnici pa napredujemo skoraj popolnoma v skladu s predvidenimi roki in časovno razpo- _ reditvijo nalog. To pa pomena, da bo v glavnem konec prihodnjega leta ali v začetku leta 1971 delo končano. Seveda, če govorim o koncu, ne razumite tako, kot da ne bi bilo potrebno v bodoče stalno dopolnjevati in mogoče tudi spreminjati naše dolgoročne razvojne odločitve in spoznanja. To bo potrebno delati v skladu z razmerami in s praktičnimi izkušnjami, ki si jih bomo pridobili pri uresničevanju našega razvojnega programa. Po seštevku celotnega izvoza vseh organizacij ZP smo izvozili v novembru za 811.548 dolarjev izdelkov in s tem izpolnili izvozni novembrski načrt s 101,4 odstotka. Rezultat je zelo ugoden, ker gre za čisti izvoz, brez prodaje izdelkov na domačem tržišču. Poleg visoke uvozne postavke je razveseljivo tudi dejstvo, da smo prodali po vrednosti 85 % izdelkov v države s konvertibilnimi valutami t. j. na zahod, 12 odstotkov v vzhodne države SEV in le 3 odstotke v države tako imenovanega drugega kliringa.: Vrstni 'red največjih naših kupcev se domala ni spremenil. še vedno prednjači daleč pred vsemi Zahodna Nemčija. Njej sledita po padajoči vrednosti Italija in Anglija. Na četrtem mestu so to pot ZDA, nato Vzhodna Nemčija, Iran,- Sirija in kot osma Češkoslovaška. V celoti je. na novembrski izvozni listi 32 držav, od tega je ELEKTROMEHANIKA sama izvozila v 22 držav. Za posamezne organizacije-je izvozni oddelek PSO takole realiziral novembrske bb-vezmosti: izpolnitev. organizacija v % Elektromehanika Kranj 79 Elementi Ljubljana 123 Elektromotorji Železniki 98 Kondenzatorji Semič 108 Aparati Ljubljana 175 Polprevodniki Trbovlje 334 Elektronika Horjul . . 467 Instrumenti Otoče . 108 Avtomatika Pržan 55 Avtoizdelki Nova Gorica 203 Mikron Prilep 2 ZZA Ljubljana 124 RIZ Zagrbe 0 USMERNIKI, Novo mesto, NAPRAVE, BAŽ in PSO — vsi iz Ljubljane niso imela v novembru planskih zadolžitev,. vendar so ustvarili vzlic temu določene izvozne po- stavke. Edinole RIZ ni izvozili prek izvoznega oddelka PSO ničesar. • Struktura izvoza se v minulem mesecu menjala. Še vedno so prevladali elektronski in elektromehanski sestavni deli, elektromotorji, števci, kinoprojektorji, telefonske avtomatske centrale, avto-električni deli, brivniki, instrumenti in dr. Posamezni regioni izvoznega oddelka PSO so takole izpolnili predvidene obveznosti: izpolnitev region v % Severna Evropa 130 Srednja Evropa . 103 Iz razgovora s predsednikom sindikata Iskrine tovarne »Elektromehanika« Kranj — tov. Jankom Košnikom — povzemamo naslednje informacije: Predsedstvo sindikata je- na zadnji seji posvetilo vso skrb pravilniku o osebnih dohodkih za leto 1970, ki ga-je predložila zadevna komisija. Pravilnik -je bil dan samoupravnim organom in sindikalnim • odborom po delovnih enotah, ki bodo o tem razpravljale na inf. sestankih. Južna Evropa 147 Azija 177 Afrika 186 Turčija 15 SEV I 47 SEV II 146 SEV III 91 Severna Amerika 75 Južna Amerika 15 Seštevek izvoza v enajstih mesecih letošnjega leta znaša 10,043.606 dolarjev, pri čemer pa še ni zajet separatni izvoz organizacije RIZ Za-' greb. Glede na to in, da še manjka enomesečna izvozna realizacija bomo kot vse. kaže celoletno vrednost 13,082.856 dolarjev dosegli. Marjan Kralj Predsedstvo sindikata tovarne bo nato pravilnik in predloge ponovno vzelo v pretres, , svoje .mnenje in predloge pa bo posredovalo samoupravnim organom tovarne. ■ („ ; - i V tem mesecu bodo tudi aktualne razprave o statutu tovarne pri čemer bo sindikat akter sestankov, diskusij in predlogov. Na prvi " seji'bo sprejet tudi sklep o izobraževanju sindikalnih i kadrov. : - - i| | ISKRA, TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, Ijubljana . f ZP Iskra — Kranj tabi k sodelovanju - VK orodjarje -KV ključavničarje za ključavničarsko-kleparska dela Nastop je zaželen takoj. fogoj za sprejem na delo je uspešno opravljeno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo (kadrovskem oddelku tovarne, Ljubljana, Savska c. 3. ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglas a naslednja prosta delovna mesta: L VODJA OBDELOVALNICE v obratu EMI; 1. PROJEKTANT I. v tehnični službi — odsek za projektiranje; 1. MOJSTER I. za skupno izdelavo vpenjalnih orodi.i in priprav v orodjarni;" POGOJI: Pod tč. 1: strojni tehnik s šestletno prakso; Pod tč. 2: strojni tehnik s triletno prakso; Pod tč. 3: srednja strokovna izobrazba s šestletno prakso; Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek tovarne do 17. dec. 1969.' . ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV V ZP ISKRA — KRANJ IJUBLJANA — SAVSKA CESTA 3 vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO DELAVK , za priučitev v strojni delavnici in montaži j' Pogoji: / — končana osemletka — starost dd~35 let uspešno končano poskusno delo Kandidati naj pošljejo prošnje ali se osebno zglasijo * kadrovskem oddelku tovarne, Ljubljana, Savska c. 3. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦O ♦♦ ❖o ♦♦ ♦♦ o o ♦o ♦♦ II ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ II ♦♦ ♦♦ ♦♦ ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. VIŠJI KONSTRUKTOR I 'v konstrukciji orodja 2. MOJSTER II v kontroli duroplastov v obratu EMI POGOJI: pod tč. 1: diplomirani strojni inženir s Štiriletno ustrezno prakso; pod tč. 2: VK kontrolor s petletno ustrezno prakso ali KV kontrolor z desetletno ustrezno prakso. Pismene prijssee pošljit® »a kadrovski oddelek tovarne do 25. decembra 1969. Sindikat pred važnimi nalogami 5! 1. Neizkoriščena dejavnost • ZAKAJ ZANEMARJAJO NAJCENEJŠO IN HKRATI NAJUČINKOVITEJŠO PROPAGANDO • OKVIRNI NAČRT DEJAVNOSTI ZA NASLEDNJE LETO • Novinarska dejavnost navzven — tako imenovani puhlic relation — je pri nas zelo malo upoštevana in hkrati zelo malo izkoriščena. Čeprav vsak količkaj ekonomsko razgledan človek ve, da brez učinkovite propagandno-reklamne dejavnosti ni uspešne prodaje, ni ugleda podjetja, to izhodiščno dejstvo še ni prodrlo v zavest organizacij. Pri nas se še vedno naslanja na prastaro pravilo, ki že zdavnaj ne velja več, da se dobro blago samo hvali in da je za propagando škoda vsakega denarja. Toda kako dolgo bomo s takim načinom poslovanja še zadrževali konkurenco? Ne dolgo. Ko bo prepozno, bo tarnanje o za vedno izgubljenih priložnostih enako »zvonenju po toči«. Kajti novinarska dejavnost ne temelji na enkratni akciji, marveč na trajni povezavi potrošnikov s podjetjem, na trajnem in sistematičnem povečevanju ugleda podjetja in njegovih organizacij. Pri vsakem velikem organizacijsko dobro urejenem proizvodnem ali trgovinskem podjetju je novinarska dejavnost natanko' preštudirana, všklajena s poslovno politiko podjetja in programsko načrtovana vsaj za določen čas, npr. enega poslovnega leta. Osnovo za načrt novinarske propagandne dejavnosti nakazujejo podatki in smernice službe , za raziskavo tržišča, o poslovni politiki, njenih spremembah in dopolnitvah pa vodstva organizacij in ZP. Medtem ko podatki raziskave tržišča ugotavljajo konjukturo oziroma stagnacijo prodaje za posamezne izdelke, zaloge, dejavnost konkurenčnih podjetij, skratka vse ppdatke o tržišču doma in na tujem, zasleduj e j o, napotki vodstva organizacij in ZP več ali manj le situacijske dogodke, ki jih ni moč za daljše obdobje prognozi-rati in s tem načrtovati. Ker smo službo za raziskavo tržišča že v zametku likvidirali, njene naloge pa ni prevzel nihče, so izpstali prepotrebni osnovni podatki in tako 'se mora novinarska propagandna dejavnost naslanjati le na splošne podatke in smernice vodstev organizacij in delno ZP. POMEN NOVINARSKE PROPAGANDNE DEJAVNOSTI IN NJEN OBSEG Novinarska dejavnost je v svojem bistvu najučinkOvitej-ša in hkrati najcenejša reklamna propagandna dejavnost usmerjena naravnost k potrošniku Kot medije uporablja dnevno in strokovno časopisje, radio, TV, redkeje tudi film, podobno kot reklamna dejavnost, vendar se bistveno razlikuje od nje, ki načrtuje reklamne oglase, reklamne akcije itd. 'Najučinkovitejša je zategadelj, ker je nevsiljiva in* sploh ne daje videza reklame, po drugi plati pa je tudi najcenejša,, ker se jo da v neki meri posredovati brez plačila, kot redakcijski material. Njena dejavnost je proti pričakovanju zelo široka. Zajema sestavo najrazličnejših člankov, reportaž, opisov uporabnosti in prednosti posameznih naših izdelkov, opise poslovnih, dogodkov v organizacijah in podjetju, objavljanje intervjujev, prirejanje, tiskovnih konferenc, fotografiranje vseh dogodkov in obiskov v organizacijah, in posebej ZP, preskrbo zunanjih novinarjev s podatki in fotografijami o. dejavnosti našega podjetja, odgovarajanje na pritožbe pisma bralcev, polemiziranje v časopisju o sleherni dejavnosti ali temi, ki zadeva naše podjetje oziroma Za katero čutimo nek interes itd. Pri vsem tem se razteza dejavnost tudi izven meja naše države, ker lahko učinkovito podpre ali utre pot izvozu naših izdelkov. OSNOVNA DIFERENCIACIJA DEJAVNOSTI V osnovi se delL dejavnost najprej na institucionalno propagando t. j. propagando o dejavnosti podjetja nasploh in dejavnosti za posamezne organizacije. Medtem ko stroški propagande za posamezne organizacije bremene le-te, poravnava stroške institucionalne propagande v glavnem PSO. Razmejitev stroškov je tod vedno sporna, čeprav ima vsak korist od ^dejavnosti. Specifično se deli propagandna novinarska dejavnost v propagando izdelkov kot strokovna tehnična dejavnost v specializiranem strokovnem časopisju in poljudno znanstvenih oddajah radia. in TV in splošna ali pol-strolcovna dejavnost, ki jo objavlja dnevno časopisje, pa tudi radio in TV, vendar v dragih oddajah. Stroge meje med obema sicer- ni, ker se mnogokrat obe prelivata, vendar je njena diferenciaci ja nastala bolj zaradi tega, ker je prvo treba po večini plačati sicer po ugodnejši tarifi kot reklamo — drugo pa po navadi sploh ne in je v dokajšnji meri zastonj. Pri redakcijah tistih periodičnih listov, kjer ima ISKRA celoletne pogodbe zaradi reklamnih akcij, pa se da doseči vzporedne brezplačne objave kot redakcijski material. .Seveda pa (koncentracija propagandne dejavnosti na, enem mestu za celotno ZP in spretnost pri načrtovanju propagandnih poslov v veliki meri ublažita stroške za novinarsko propagandno dejavnost. SMERNICE ZA DEJAVNOST V NASLEDNJEM LETU V' zadnjih letih, oziroma natančneje, odkar je bilo ustanovljeno združeno podjetje, smo močno zanemarili novinarsko propagandno dejavnost. To se nam na vsakem koraku pozna. Ugled našega podjetja je upadel, vzlic vsakoletnemu porastu fizične proizvodnje, integraciji in velikem izvozu. Sorazmerno majhno-^podjetje GORENJE iz Velenja s tipično montažno proizvodnjo žanje večji ugled samo zaradi dognane načrtne novinarske propagandne dejavnosti in vzporedne reklame, če hočemo v prihodnje razbiti pritisk konkurence, pridobiti potrošnike in zlasti strokovnjake, ki naše izdelke in naprave načrtujejo, bomo morali razviti v prihodnjem letu široko novinarsko propagandno dejavnost, ki v primerjavi z ostalimi mediji najmanj bremeni naše organizacije s. stroški. Računati pri tem, da naj PSO poravna za to dejavnost vse stroške, je' iluzorno, ker od- , stopljeni rabati niso predvideni za to dejavnost in ne krijejo niti stroškov reklame. Organizacije bodo morale predvideti nekaj izdatkov za to dejavnost posebej. Sestavljen načrt novinarske propagandne dejavnosti predvideva za naslednje leto zelo povečano aktivnost v prid vseh organizacij. Težišče dela naj bi bilo v prihodnje v objavah v strokovnem in dnevnem časopisju. Vsak novi izdelek bo treba novinarsko obdelati in ga prikazati z vsemi tehniškimi karakteristikami, prednostmi, uporabo itd. in s fotografijami. Največ objav bi bilo o tem v strokovnem časopisju, če upoštevamo, da navaja letošnji gospodasrki plan podjetja proizvodnjo 668 vrst izdelkov, bo treba obdelati najmanj 100 vrst v naslednjem letu, pri-čemer so upoštevani tudi - tisti izdelki iz sedanje proizvodnje, kjer je zastala prodaja. Hkrati s tem načrtom bi zelo povečali reportažno dejavnost o posameznih organizacijah oziroma obratih. Reportaže o slehernem našem obratu bi zelo popestrile časopisje in povečale ugled in zaupanje v našo proizvodnjo. Dejavnost institucionalne propagande za celotno podjetje" in prav tako za čisto pp sedanjem načrtu približno izvozno dejavnost bi ostala na letošnji ravni, pri čemer informacije o poslovnih dogodkih in obiskih niso upoštevane, ker se jih ne da terminsko predvidevati, so pa vrsto let. od primera do primera več ali martj uspešno prikazane v javnosti/ Nekateri so prejeli zaslužek z enomesečno zamudo, . so pa tudi podjetja, v katerih delavci niso prejeli plač tudi po več mesecev. Ta pojav, ki je v očitnem. nasprotju z zakonitimi pred- KAKŠNI STROŠKI NAJ BI BREMENILI ORGANIZACIJE Načrt novinarske propagandne dejavnosti za naslednje leto sloni na obremenitvah posameznih organizacij, Izračun temelji na letošnji bruto proizvodnji, brez slehernega povečanja, čeprav je stopnja povečane proizvodnje vsako leto približno 30 % večja, rast povsod ne bo enaka, zato je bilo najrealneje nasloniti se na letošnjo proizvodnjo. Vsaka organizacija z izjemo ORODJARNE bi prispevala za kritje stroškov 0,28 promila od, svoje bruto proizvodnje. PSO in NO bi upoštevali kot eno organizacijo, vendar gre pri tem samo za dejavnost Servisov, BAŽ in industrijskih prodajaln. Prodaja v . vseh štirih prodajnih sektorjih PSO je vključena v ustreznih orgnizacijah. Svojo postavko ima tudi ZZA, ZP pa delež v institucio-nalni 'propagandi z določenim zneskom. Realizacija tega načrta v prihodnjem letu bi pomenila odločen-korak naprej pri povečanju ugleda podjetja in posebej posameznih organizacij, dala pa bi hkrati tudi solidno podporo prodaji naših izdelkov doma in na. tujem. .. Marjah Kralj piši, ki jamčijo vsakemu delavcu — celo v primeru, ko je njegova organizacija v brezizhodni situaciji — minimalni zaslužek iz sklada skupnih rezerv, ima različno (Dalje na 8. strani) Ustanovni občni zbor Planinskega društva ISKRA bo 19. decembra ob 17. uri v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova ulica 4, soba 16 v prvem nadstropju Ljubitelji planin pridite! K enotni politiki na tržišču V okvira začrtanih konceptov k ustvaritvi enotne trgovinske hiše Iskre v okviru Združenega podjetja, so bila v zadnjih tednih pogajanja med predstavniki Nabavne organizacije in Prodajno servisne organizacije zaradi razčiščenja vprašanja integracije obeh trgovinskih organizacij. Dosežen je bil načelni sporazum in izdelana potrebna dokumentacija, to je predlog spremembe statuta Prodajno servisne organizacije v smislu spremembe dosedanje firme v Iskro-Commerce, razširitve poslovanja in njene nadaljnje racionalizacije, pri čemer je zamišljeno, da bo Nabavna organizacija postala del Iskra-Commerce s statusom samostojne organizacije združenega dela. Imela bo pravico pridobivanja in delitve dohodka, ustvarjati svoje sklade ter druge pravice in obveznosti, ki bodo določene v posebni statusni pogodbi. Dokumentacija je bila predložena organom upravljanja obeh organizacij, ki bodo zavzeli svoja stališča in dali predlog v razpravo članom svojih kolektivov. O zadevi bomo obširneje še poročali. M. K. Make likvidirati minimalne dohodke V treh mesecih sredi tega leta več kot 2200 delavcev iz 19 podjetij v SR Hrvatski ni prejelo niti minimalni dohodkov. V Sloveniji je bilo pet takšnih organizacij s približno sto delavci, v črni gori deset (okrog 900 delavcev), v BiH 39 z več tisoči delavcev... Po nepopolnih podatkih je bilo v isti situaciji v Srbiji okrog trideset, a v Makedoniji več kot 170 z 11.000 zaposlenimi. Telefonija je bodočnost » Elektromehani ke« (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi tov. Gorjanc se je strinjal, da je ZK premalo infor-mirana in bi morala informa-: cdja ob vsaki problematiki biti takojšnja in izčrpna. V razpravo se je vključil \ tudi tov. Roman Albreht, ki ; je obravnaval vlogo ZK v na-s;" šem samoupravnem socializ-: mu, ter vlogo ZK v tovarni. ; Njegove glavne misli pa so , bile naslednje: • Pohvalil je kritičnost obravnave problematike ZK v tovarni in obravnave problematike tovarne same. V nadaljevanju pa je dejal: »Bife 1 so zmotne in sovražne teorije, da je ZK in članstvo ZK privatna zadeva vsakega po-. sameznika, treba pa je pustiti samoupravi jan ju; prosto pot. - Toda ZK je -tista zavestna ’ družbeno politična sila delavskega razreda, ki zavestno 'usmerja celotno našo družbo' v- samoupravni socializem, to pomeni ustvariti samouprav-, no družbo na socialističnih f.—osnovah. ¡ Samoupravljanje je danes ideja, s katero se ukvarja ves napreden svet. Proizvodnja danes zahteva mislečega človeka,. zato je rešitev proizvodnih (in ne samo proizvodnih) odnosov le v samoupravljanju, ne pa v-avtokratskih , režimih vodenja (avtokraci-. ja*P Samovoljna in nasilna vlada posameznika). Zato ZK i. poziva: Kddr je pripravljen biti bitko za Samoupravni socializem, temu je mesto v ŽK! Le demoralizirani birokrati danes še trdijo, da v ’ samoupravljanju ni rešitve. Zato mora ZK prekiniti samo s sprejemanjem resolucij in preiti v akcijo in močno delovanje za odpravo sedanjih težav. Dogovoriti in sporazumeti se moramo za skupen program tudi v tovarni, za skupne akcije — ko pa se žanje zmenimo, moramo pa dogovore izpolnjevati in vztrajati na njihovem izvrševanju. Na IX. kongresu ZKJ smo še dogovorili, da postane samoupravljanje prevladujoč faktor naše socialistične sedanjosti. Naš napredek je mogoč samo v poglabljanju. samoupravljanja, kar pa zahteva tudi več poslovnosti, več" znanja, več kvalificiranega vodenja, Zato moramo v izvršil-ne organe izvoliti najsposob-I nejše člane kolektiva (he pa I izbirati na osnovi šolske izo-I brazbe). Samoupravljanje je neod-j'.tuljava pravica vsakega delavca, in to: neposredno samo-j upravljanje. DS (in članstvo v DS) pomeni samo določeno funkcijo samoupravljanja. Sa-] moupi avne pravice se torej I delegirajo od spodaj navzgor, i in, ne obratno, kar zmotno j mislijo mnogokateri.« Na vprašanje tov. Hribar-I ja, kakšno je stališče tov. j Albrehta do »poslovnih odbo-I rov« je tov. Albreht približno j izjavil naslednje: »Mene ime »Poslovni od-j bor« ne moti, kajti važna je j njegova vsebina, njegove pri- stojnosti, važna je njegova funkcija. Obstaja vprašanje: Ali je PO kolegialno telo (posvetovalno teto) generalnega direktorja, potem člane v celoti izbira direktor sam. če pa je PO izvršni organ Delavskega sveta, potem mora biti.voljen od DS. Načeloma mora imeti vsakdo možnost biti izvoljen v PO, vendar, smatram, da tja spadajo najbolj sposobni člani kolektiva.« Konferenca je nato sprejela sklep o organiziranosti ZK Iskre (za območje občine Kranja), poslovnik o delu konference ZK, poslovnik o delu sekretariata ZK. Konferenca je nato z javnim glasovanjem izvolila svoje nove organe, sekretariat, komisije (ekonomsko, za samoupravljanje ter organizacijsko kadrovsko) in za nove- Kaj bo Pred j seboj imam poročilo ih informacije občine Kranj za 9 mesečev leta 1969. Gospodarstvo in negospodarstvo. Razmišljam. ISKRA, KJE SI? 10 let že doživljam tvoje pestre reorganizacije, integracije, pa spet organizacije, gledam vži-ganje in ugašanje petokrake ISKRE v resnici in na kranj-. Skem nebotičniku; gledam in doživljam, a še vedno ne vem KAJ SI ISKRA? Osebni dohodki, Povprečje za obdobje januar — september 1969— ISKRA na 50. mestu med gospodarskimi organizacijami .(za september celo na .52; mestu). Med vsemi 137 delovnimi organizacijami kranjske občine pa na 116. mestu. Za nami so le še: Kranjske opekarne, Tekstilin-dus, Konfekcija Triglav, Kmetijska zadruga Cerklje, Kmetijska zadruga Naklo, Tapetništvo, Pleskarstvo, Obrtno podjetje Cerklje, Zavod invalidske delavnice, Planinsko-gostinsko podjetje Krvavec, Restavracija ISKRA,. Okrepčevalnica Planika in Društvo upokojencev gospodarskih organizacij, od negospodarskih pa: Gorenjski muzej, VVZ Golnik, Zavod za vzdrževanje športnih objektov, PD Jezersko, TD Kranj, Klub gospodarstvenikov Kranj, Občinski strelski odbor, Dom invalidov in borcev. No, in če tu izvzamemo Tekstilindus s 3.171 zaposlenimi za katerega težave vemo, ostane 20 organizacij s 714 zaposlenimi, kar predstavlja samo 15 % zaposlenih v naši tovarni. Predstavljamo 21,0 % zaposlenih v občini Kranj ^ ustvarili pa smo 22,4 % dobička ali konkretno v kranjski ISKRI smo ustvarili v 9 mesecih toliko dobička, kot 8.616 zaposlenih v Savi.vTekstilindusu, Planiki, KŽK, LIK, TOSO,. Exo- ! term, v Kranjskih opekarnah, Konfekciji Triglav in Centra-lu. Ali ni tukaj neko nesoraz- ‘ merje? Ali nismo bolj papeški, kot papež sam? ga sekretarja tovariša Staneta Miheliča. Na svečan način so bili sprejeti v članstvo ZK naslednji tovariši:. Peter Kobal, dipl. ing., Zdravko Gorjanc, psiholog, Milena Kavčič in Fani Godnič, ki jim je v spomin na ta dan novi sekretar konference tov. Mihalič čestital in izročil partijske knjižice ter knjigo 6. kongres ZKS s posvetilom. Program dela, ki je bil delegatom predložen kot predlog je bil na konferenci sprejet z naiogo, da ga novi sekretariat dopolni ter pošlje vsem oddelkom ZK Iskra na področju občine Kranj, da ga prouči s svojimi člani ter delujejo in. svoje delo usmer-jao v smislu sprejetega programa dela. g Igor Slavec jutri ? Razmišljam in berem dalje. V 9. mesecih še je hrana podražila za TO,8 %■, tekstilni izdelki in obutev za 14 %, pohištvo za 37,3 %,' stanovanja in storitve za 16,1 %, kurjava za 12,9 %.’ Elektro je dvignil plače za 37,9 °/o, TOSO za 43 %, LIK za 23 %, konfekcija Triglav za 27,8 %, Creina za 24,9 %,' Gorenjska kreditna banka za 34,6 % in ISKRA za 10,4 %, Kovinar (ki .dela z izgubo) . 11,4%. . ' Jasno mi je zakaj izgubljamo ljudi. Zakaj odhajajo pravi strokovnjaki, Koliko jih je že odšlo, prosim molčimo! Tolažim se. Drugo leto se predvideva povečanje za določen procent, vendar (si pravim), se govori, da bo ta procent nekoliko nižji zaradi -zadnjih dogodkov v orodjarni. Vprašujem se, kolikšen bo ta procent, če se najde v tovarni še ena, dve ali celo več orodjarn? Ali ne razmetujemo svojih sil in sredstev preveč navzven v razne Avtomaci j e, ZTO, Marketinge, Commerce in ne vem, kaj se bo še kdo spomnil, da poizkusimo s tisto narodno na ustih: »če bo pa tisto ratalo«? Primer: V zadnji (ne vem, če je zadnja) številki ISKRE berem: Ustanovili bomo Planinsko društvo ISKRA, za kar smo namenili 50.000 din, kar pa verjetno ne bo dovolj. Kot star športni delavec sem prvi za to, toda če po drugi strani leži dnevno v letošnjem letu za nekaj 100.000 din materiala na carini, zaradi tega, ker ni dinarskega kritja — proizvodnja stoji (naj stoji!), sem proti Planinskemu društvu in proti vsem nepotrebnim izdatkom. Kranjska ISKRA je s. 43,% 9-mesečne plačane realizacije daleč na zadnjem mestu v. občini in verjetno tudi v republiki. ZAKAJ? KJE SO VZROKI ZA VSE TO? KAJ BO JUTRI? Tako ne moremo več in tudi ne smemo! Anton Roblek, ATN Uspešen november Proizvodnja v mesecu novembru je bila v Tovarni električnih aparatov zelo zadovoljiva, čeprav je bil start neugoden in je bila tudi njena ravan nižja kot v-pred-hodnem mesecu. — Mesečni dinamični načrt je bil prekoračen in tudi kumulativa je malenkost iznad 100, Enota 600 je že dosegla in presegla svojo letno obvezo po letnem načrtu za 6,59 %. — Ob takšnih uspehih smemo upravičeno računati, da bo tudi skupni proizvodni načrt tovarne v decembru dosežen. Po izredno visoki realizaciji v oktobru je bil začetek meseca novembra malo obetajoča Povečala se je namreč problematika oskrbe z reprodukcijskimi gradivi, posebno z onimi iz Uvoza. S tem pa smo marsikje zamudili roke pri lansiranju delovnih nalogov za montaže. V mnogih primerih nalogi niso bili v popolnosti pokriti z gradivom in Sestavnimi deli, kar je tudi pri vzstavljenih delovnih nalogih povečalo določene te- i žaVe in nepotrebne izgube razpoložljivega delovnega časa. Tudi občutni bolezenski izpadi so že na-začetku pro-, bl-eme še povečali in j ih nato več ali manj povzročali do zaključka meseca. Toda kolektiv Tovarne električnih aparatov je napel vse sile in kljub vsem težavam mesečno proizvodnjo zaključil zelo uspešno. Naloge za domače tržišče je presegel, tako da je indeks v tej gru-. pi 105,14. Kazalnik kumulative je tukaj 100,32 %. Za potrebe izvoza pa je bila mesečna naloga izpoln j ena s T11,92 % , dočim tukaj kumulativa z novembrom ni dosežena, saj je kazalnik izpolnitve le 97,23 %. Skupaj — tako za doma, kot za tujino, .pa je mesečna obveza izpolnjena 105,76 %, ku-mtilativa- pa je dosežena s 100,09 %. .. Po posameznih grupah izdelkov pa ugotavljamo največji preseg v skupini stikalnih aparatov, kjer je kazalnik 456,07 % za mesec november in 199,3 L % za kumulati-•vo. Stikalne aparate konstantno presegamo, ker je bil proizvodni načrt postavljen dokaj nizko, potrebe pa so precej večje. Tako smo morali prvotni načrt nekako re-balansirati, posebno z dodatno nabavo gradiv. Zaradi dokajšnje konjukture in relativno nizkega obsega v strukturi celotnega proizvodnega načrta, so tukaj presegli hitro dosegljivi in niso tako nerealni, kot bi lahko sklepali po golih številkah kazalnikov. V mesecu novembru so bile zelo ugodno izpolnjene tudi zadolžitve v proizvodnji industrijskih elektronskih naprav, kjer je kazalnik ' 287,16 %, dočim kumulative še nismo uspeli ujeti in jo ugotavljamo samo z inedk-som 98,53. Ugodni mesečni • realizaciji je prispeval doprinos zaostankov in uspešna fimalizacija naprav, ki je zahtevala dolige proizvodne cikle. V tej skupini je bil predviden tudi manjši izvoz, vendar ga doslej nismo realizirali zaradi zmanjšanih potreb in zaradi zakasnelega osvajanja novih izdelkov. V no- -vembru pa smo le uspeli tudi hä tem področju storiti prve korake in izpolnili 16,69 odstotno predvidene naloge, kar je tudi pri kumulativi dvignilo kazalnik na 5,61 odstotka. Najmočnejša skupina zaščitnih relejev elementov avtomatike in signalnih naprav je bila v novembru za potrebe domačega trga zelo slabo realizirana, saj smo izpolnili samo 76,72 % mesečne naloge, kar da 93,26 % kumulative. Izpad je nastal pred-' vsem. na področju SV naprav za železnico, ker koopéránt iz inozemstva ni poslal pravočasno in kompletiráñó sestavne dele za nove izdelke s tega področji. Naloga za izvoz je bila nasprotno v mesecu zelo uspešno opravljena, Saj je kazalnik izpolnitve 134,91 %•/• pozitiven pa je z 111,97 % tudi kazalnik kumulative. Skupina zaščitnih relejev, elementov avtomatike in SV naprav je po svojem deležu v proizvodnji najmočnejša in za USpešnO reálizacijo najpomembnejša grupa. Zato' ji bonio morali posebno v decembru posvetiti naj večjo skrb, če bomo hoteli tudi leto uspešno zaključiti. Upamo, da bo na tem področju, zlasti enota 600 zaradi obširno zastavljene proizvodnje, | ki je zahtevala daljše proizvodne cikle, lahko v decembru dosegla izredne uspehe in s tem pripomogla prekoračenju letnega proizvodnega načrta v celoti. Poudariti moramo namreč, da je .enota 500 svojo letno zadolžitev izpolnila že y novembru in jo do konca meseca prekoračila še za 6,59 %. K temu uspehu, s katerim je dočakala praznik republike, ji želimo čestitati in ji tudi s tem člankom dati priznanje. Upamo, da se bo tudi ta enota v decembru potrudila, kako bi naskok še povečala in leto zaključila z več kot 15 % prekoračitvijo letne naloge. Zavedati se moramo, da bo materialna problematika še težja, posebno na tistih področjih, kjer je letni načrt že dosežen in kjer že koristimo pravzaprav prehodne zaloge reprodukcijskih gradiv — če so le-te dovolj velike. Dodatna naročila verjetno ne bodo v celoti realizirana, saj se dobavni roki vztrajno podaljšujejo. Zato bo predvsem od operativnega sodelovanja proizvodnje in vseh služb, ki za njen nemoten potek skrbijo, odvisno, ali bomo dosegi! !ak-šen ali večji uspeh. -L- Ali bomo ujeli korak z razvitejšimi Računalniki v rabi ■mHBHk število rač. 1965 1967 na milijon prebivalcev S 120 elektronskimi računalniki, t. j. s 30 računalniki na vsak milijon zaposlenih, sodi Jugoslavija po razvitosti elektronske računalniške tehnike bolj na dno svetovne lestvice. Toda morda še bolj od relativne zaostalosti (ki je karakteristična tudi za druge razvitejše dežele kot npr. češkoslovaško) bi nas morala skrbeti nepripravljenost, da bi denar, ki ga vlagamo v kompju-terizaeijo resnično dobro in uspešno naložili. čeprav nas v določenem oziru tolaži dejstvo, da se obtožujejo, kako je veliko od njihovih 2000 računalnikov nezadostno izkoriščenih, oz da iz njih ne iztisnejo toliko, kolikor bi lahko nudili sodobni proizvodnji ali družbeni organizaciji, to vzlic temu ne more ublažiti naših izgub, ki izvirajo iz teh razlogov. Po določenih raziskavah izhaja, da so v Jugoslaviji instalirani računalniki v prvem letu njihoveg dela ntj-večkrat nezadostno izkoriščeni in da nudijo lastniku komaj petino svoje zmogljivosti. Organizacije, ki so usposobile ljudi in organizirale delo svojih elektronskih računalnikov v dveh izmenah so tako redke, da bi jih lahko preštel na prste. A računalnik — tako pravijo — daje od sebe ravno toliko, kolikor od njega zahvevajo in kakršne naloge mu pripravijo. Do lune, pa tudi do dohodkov Ni dvoma, da se z nekaj mesečnih tečajev in površnimi pripravami ne morejo pripraviti strokovnjaki, ki bodo v stanju popolnoma izkoristiti fantastične možnosti eler.ironskih računalnikov. Ni neznano, da je prav elektronski računalnik pripeljal človeka na mesec. Strokovnjaki ameriške firme Sperry Rand ugotavljajo — ne brez samozadovoljnosti — da je človek stopil na drugi planet v precejšnji men po njihovi zaslugi, oziroma njihovega računalnika UNIVAC. Seveda pa je za računalnike dovolj dela tudi.na našem planetu. Kajti če so pravilno programirani, preprečujejo vsako subjektivnost v operaciji, za katero so namenjeni. Računajo, da je po svetu v industrijske postrojbe vgra jenih že okrog 3.000 računalnikov, ki popolonma obvladajo tehnološki proces v proizvodnji. Kot na splošno v kompjuterizaciji, vodijo tudi na tem področju . Američani; v njihovi deželi je vgrajena ena tretina procesnih računalnikov na našem planetu. Velike industrijske države kot Japonska, Velika Britanija in Francija imajo istočasno v svojih industrijskih obratih komaj po 200 do 300 računalnikov. Uporaba računalnikov ima veliko vrednost v tehnični in tehnološki pripravi dela, pri znanstvenih raziskavah glede najgospodamejšega in najučinkovitejšega načina transporta, pri izbiri optimalnega sortimenta proizvodnje, pri reševanju problemov na področju finančne politike, pri kalkuliranju in raziskavi tržišča, pri evidenci, kontroli in spremljanju obveznosti, pri obračunu zaslužkov itd. Vsak korak, ki ga pri usmerjanju na racionalno izkoriščanje računalnikov in kompjuterizacije opustimo danes, se maščuje danes in jutri. Zaradi tega terja kom-pjuterizacija pri nas boljšo organizacijo družbenih prizadevanj; ne samo v ^pripravi strokovnjakov, temveč v pospeševanju kompjuterizacije na splošno. V 1969. letu — 100 milijonov za računalnike Vrednost nabavljenih računalnikov v letošnjem letu je še enkrat večja od lanske; to pomeni, da bo do konca 1969. leta vloženih v računalnike okrog 100 milijonov novih dinarjev, če bo načrtovana nabava še desetih novih računalnikov uresničena, potem bo omenjena vrednost močno presežena. Podatki odkrivajo tendenco (proces kompjuterizacije v Jugoslaviji ne temelji na vna- Ustanovm občni zbor Planinskega društva ISKRA bo 19. decembra ob 17. uri v Domu sindikatov v Lfublfani, Dalmatinova ulica 4, soba 16 v prvem nadstropju Ljubitelji planin pridite prej izdelanem detajlnem programu!), da podjetja več vlagajo v končno fazo obdelave podatkov. Pri tem se ■ ne ozirajo dovolj na dejstvo, da je treba mehanizirati najprej fazo zbiranja in prve obdelave podatkov. Zato se 'večkrat dogaja, da kapacitete računalnikov niso zadostno izkoriščene. Druga tendenca se kaže v tem, da se sredstva vlagajo v takšne računalnike, ki omogočajo »nadograditev« sistema, t. j. da se razvijajo močnejši elektronsko-računal-niški centri, ki obdelujejo podatke za večje število delovnih organizacij. Prednost takšnega ravnanja je v tem. da odpadejo na posamezne porabnike manjši stroški pri nabavi skupne kompjuterizacije. Prtv tako je olajšamo usposabljanje kadrov, pa tudi računalnike je mogoče precej racionalneje izkoriščati. Imamo tudi primere, da nabavljajo računalnike posamezne organizacije za svojo rabo. Pri tem gre za sistema manjših kapacitet. Vzrok je baje prihranek v denarju ali pa želja, da se lastni podatki obdelujejo v lastni hiši, češ, da se zavarujejo poslovne tajnosti. Praksa drugod po svetu pa demantira takšen ' postopek; kajti znano je, da je poceni lasten računalnik vedno dražji od dragega skupinskega. Pravtako niso znani. primeri, da bi zaradi izdanih poslovnih tajnosti propadlo podjetje, ki obdeluje podatke na istem računalniku z drugimi podjetji. Združene države Amerike 39.516 586 Švica 205 Holandija 553 142 Francija 2.208 126 ZR Nemčija 2.959 125 švedska 122 V. Britanija 2252 118 SSSR 3.500 40 Jugoslavija (1. 1969) (120) 30 Vse’ zainteresirane planince zadnjič opozarjamo, da bo ustanovni občni zbor planinskega društva ZP ISKRA v petek, 19. decembra, ob 17. uri v Doinu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, soba 16 v prvem 'nadstropju. Posebnih vabil iniciativni odbor ni poslal. iniiiniiiiiiiiiminiiiiiiiiiiniiiininiiniiinn[iiiiiiiiiiiiiuiiiiniiinHniiiiiiniiinnnuiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiin»iiiiiiiiiniiiiiiiii Iniciativni odbor za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA je na svoji prvi seji sprožil, akcijo za • razstavo planinskih fotografij članov ZP ISKRA Razstava bo potujoča in jo bomo prikazali v zimski sezoni v vseh organizacijah ZP ISKRA. Pogoji za sodelovanje: __Na razstavi lahko sodeluje vsak član kolektiva z neomejenim številom fotografij črno-bele ali barvne tehnike, s fotografijami, ki zajemajo tematiko planinstva, alpinizma, jamarstva, Gorske reševalne službe, Gorske straže, taborništva itd. — Najmanjši format poslanih fotografij je 13 x 18 ali 18 x 24 cm. — Rok za dostavo fotografij (v izjemnem primeru tudi negativa) je30. december 1969. Strokovna komisija bo na sami razstavi izbrala za nagrade 5 fotografij črno-bele in 3 fotografije barvne tehnike. Zagotovljene so možnosti za odkup nekaterih nagrajenih ali nenagrajenih fotografij! Na tretji seji iniciativnega odbora za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA so člani sprejeli tudi dodatni predlog po katerem: RAZŠIRJAJO RAZSTAVO PLANINSKIH FOTOGRAFIJ ČLANOV ZP ISKRA ŠE NA BARVNE DIAPOZITIVE VSEH FORMATOV Tudi zanje veljajo isti pogoji za sodelovanje, nagrade pa bo podelila posebna komisija za to zvrst fotografskih posnetkov posebej. Vabimo sodelavce naše ISKRE, fotografske amaterje, da se brez bojazni ker niso profesionalni fotografi odločijo za sodelovanje in čimprej pošljejo svoje posnetke tov. Marjanu Verniku v ZZA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuuiiniiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii“ Izvlečki Iz sklepov samoupravnih organov ElfEKtRDMEHANIKA SKLEPI 13. SEJE UO (28. 11. 1969) © Upravni odbor je obravnaval osnutke splošnih aktov tovarne: a) statut tovarne b) pravilnik o delovnih razmerjih tovarne c) pravilnik o delitvi OD in jih posreduje v obravnavo obratom in" službam. V a) V predlogu statuta tovarne je UO sprejel naslednje popravke: — čl. 23. 8. aiinea se dopolni: »in oskrbovanje z energijo.« ;i’ čl. 26, tč. C se črta prva aiinea:. »službo kvalitete« in se doda nova točka z vpisom dejavnosti službe kvalitete: . »služba kvalitete, ki združuje: — študij in uvajanje kontrolnih metod — nadzorne organe — vhodno kontrolo — analitsko dejavnost«.. — čl. 40, tč. 0 se doda še . tč..... 5 — . pogoji . za delovno mesto šefa. službe kvalitete: »za šefa Službe kvalitete: strojne ali elektro smeri« | -t- čl. 78, tč. b se v drugem odstavku črta.-stavek:. »Pomočnik direktorja,; je_/ obe... nem*šef tehničnih služb.« — čl. 149 se popravi drug: stavek,' ki se pravilno glasi:-»Samovoljna zapustitev se .smatra tudi, če delavec nedvoumno izrazi, da zapušča delovno razmerje, ali če se ;iz njegovega vedenja da sklepati, da zapušča delo.« b) Na predlog pravilnika o delovnih razmerjih UO m imel pripomb. — c) Predlog o spremembi in dopolnitvi pravilnika o delitvi OD ne obsega spre-•memb; sistematizacije oz. ".«vrednotenja posameznih kategorij: dela in delovnih mest, «ampak bo to predmet po-isebne obravnave . na upravnem odboru, po sprejetju tega pravilnika. : Vsi predlogi za spremembo osebne ocene in sistematizacije delovnih mest, ki so že •Vloženi ali bodo še prispeli, se obravnavajo, ko bo veljal novi pravilnik. ' Vse navedene ¿splošne akte ¿morajo obravnavati obrati in službe ter do 13 decembra sporočiti .tajništvu organov. I upravljanja svoje, pripombe ! oz. predloge. . V kolikor predlogi ne bodo j upoštevani, bodo predlagatelji dobili odgovor. © Upravni, odbor, je obrav-I naval pravilnik o'organizaciji in ..poslovanju nofraate arb tražs v ZP Iskra Kranj m na predlog nima pripomb,' ■ © UO. je .sprejel na znanje | mliprmaoijo o tezah statuta 1 ZP Iskra Kranj. © UO je obravnaval spremembe in dopolnitve pogodbe o pravicah in dolžnostih organizacij ZP Iskra Kranj ter na točke a, b in č nima pripomb in se strinja s tekstom, ki je naveden v dodatku k pogodbi. Za tč. d pa predlaga UO, da se ne sklepa posebna pogodba s PSO in NO, temveč, da se po 1. 1. 1970 sklene enotna pogodba za nabavo in prodajo s Trgovsko hišo Iskre. Predlog za delavski svet bo izdelan naknadno. ® UO je potrebi dodatek k pogodbi med Iskro Elek-tromehanika in PSO za prodajo proizvodov za prihodnje obdobje petih let. Dodatek k pogodbi se potrjuje kot osnova za garancijo PSO Iskri - Elektromehanska pri najetju dolgoročnega kredita. ©- Upravni odbor je sMe-rail, da bo 30. decembra slavnostno Zasedanje delavskega sveta, na katerem bodo- »jubilantom dvajsetletnega dela v tovarni podeljene spo-minsk ure. Ta dan imajo jubilanti izredni plačani dopust (brez odbitka stimulacije za prisotnost na delu). Nadalje je UO tudi sklenil, da bo na slavnostno zasedanje DS povabljen tudi Albin Felc, kapetan hokejske državne reprezentance z Jesenic in nagrajen s kinoprojektorjem. SKLEPI 6. SEJE SVETA ZZA (26. 11. 1969) ® Na .vlogo izvršnega odbora sindikalne podružnice ZZA zoper sklep o kolektivnem dopustu, svet ZZA odloči, da bo ponovno sklepal o načinu koriščenja letnega dopusta za . leto 1970 na svoji naslednji seji" Odgovorne službe zadolži da ' izdelajo nov predlog it tri tem upoštevajo umestit -pripombe na sklep sveta Zavoda o kolektivnem dopustu. © Ker je finansiranje CAOP za leto 1970 problematične!, se Zavod obvezuje, da bo izpolnjeval določila pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, ki sta jo podpisala direktor ZZA in direktor CAOP 3. junija 1969 , in sicer za nedoločen čas. ’ Po. tej pogodbi, bo ZZA plačeval CAOP redno mesečno svoj delež za kritje njegovih stroškov poslovanja po predračunu iti Sicer na osnovi deleža dela; ki- ga bo po programu -opravil CAOP za ZZA. Po tem programu bo ZZA v letu 1970 prešel na strojno obdelavo' na naslednjih področjih: - a) obračun OD b) obračun skladišč — materiala c) obračun stroškov č) obračun oz. evidenca sal-dakontov kupcev d) evidenca in obračun osnovnih sredstev e) eventuelno še druga manjša dela. Po predračunu stroškov CAOP za leto 1970 se bo cena izdelavne ure zvišala od sedanjih 38,50 din (planirano 33,00) na cca 60,00 N din. Zato bo tudi vrednost nalog oz. Višina našega deleža ne glede na obseg dela že nominalno nekoliko večja v letu 1970 (1969 je 8,5 milij. din, v letu 1970 cca 10 milij. S din). Tak sklep sprejema svet ZZA ob pogoju, da bodo tudi vse ostale organizacije v sestavu ZP, razen Elektromeha-nika, podpisale pogodbo o dolgoročnem sodelovanju s CAOP, ker sicer .ni zajamčeno njegovo nemoteno - poslovanje ZZA ne soglaša s tem, da bi se stroški CAOP krili samo iz prispevkov zainteresiranih (discipliniranih) organizacij v sestavu ZP. V takem primeru ta sklep (obveznost) ne velja in ZZA bo. omejil svoje sodelovanje s CAOP same na posamezna naročila proti sprotnemu dogovoru o ceni vsakega naročila. ® Svet ZZA je vzel na znanje poročilo o poslovanju za mesec oktober 1969 in sprejel priporočila kolegija glede višine izplačila OD iz sredstev poslovnega uspeha. ® Svet ZZA potrdi spremembe oz dopolnitve pogodbe o pravicah, in dolžnostih med organizacijami v sestavu ZP ISKRA tako kot so bile predložene od strokovnih služb ZP ISKRA. © Svet ZZA je obravnaval ugovor na sklep o določitvi točk za obračun OD Lipoglav-šek Staneta, dipl. str. inž. — vodje oddelka za standardizacijo in, tipizacijo v STS ter 'vprašanje .na rangiranje oddelka v ZZA. Svet ZZA je zavrnil oba ugovora z ’ ozirom na mnenje komisije UO ZP 1 SKR A za dej avnosl lin 2, ki ga. je dala o delu tega oddelka in oceno komisije pristojnih vodilnih delavcev ZZA ter sprejel tolmačenje za rangi-ranje oddelka kot pravilno. ISS^EEBEIEBI SKLEPI 12. SEJE UO (28. 11. 1969) © Na podlagi 9. člena Zakona o knjigovodstvu delovnih \ organizacij (Uradni list SFRJ št. 48/68), je upravni odbor sprejel naslednji sklep o imenovanju komisij za popis vseh: sredstev in virov sredstev po stanju na dan 31. decembra 1969. leta. Komisija lahko prično z delom takoj, končati pa morajo popis najkasneje do ■ 5. januarja 1970. Spremembo rokov pri popisu posameznih sredstev la- hko določi le šef finančnega sektorja. Vse komisije, ki začno popisovati sredstva pred oz. po 31. decembru 1969, morajo vnesti v popisne Iiote vse naknadne spremembe o popisanih sredstvih na podlagi pre-jemnih in izdajnih dokumentov tako, da bo izkazano končno stanje na dan 31. decembra 1969; Centralna inventurna komisija pripravi plan dela sporazumno s šefom finančnega sektorja in seznani z njim vse komisije pred začetkom popisa.. Centralna komisija tudi koordinira delo vseh popisnih. komisij. Centralna, in vse ostale komisije morajo na.svojih sestankih,. na katerih je govora o programu dela ali pro blematiki -pri popisu, sestavljati zapisnike, ki bodo sestav: ni doli popisnih listov oziroma inventurnega elaborata. Popisne komisije tuda.ocenijo vrednost popisanih sredstev jn ugotovijo razlike med ugotovljenim stanjem pri po pišu in med stanjem v knjigovodstvu. Popisne komisije morajo sestaviti poročilo o opravljenem popisu in sestaviti predloge za likvidacijo ugotovlje- nih razlik - o stanju sredstev. Celotni inventurni elaborat mora biti dan v obravnavo upravnemu odboru najkasneje do sobote 24. januarja 1970. Vse popisne komisije opravljajo svoje, delo na podlagi organizacijskega predpisa »NAVODILO ZA LETNO INVENTURO«, ki ga bo izdal organizacijski biro. Organizacijski biro bo tudi tolmačil navodila. Predsedniki in člani komisij so odgovorni za pravilno ugotovitev stanja sredstev in njihovih virov, za pravilno sestavljanje popisnih list, za pravočasnost inventure in za pravilnost poročila o inventuri. Predsednik centralne inventurne komisije je pooblaščen zamenjati člane ali predsednike posameznih popisnih komisij v izjemnih primerih (bolezni ali pd.). Odločbo prejme predsednik centralne inventurne komisije, kakor ; tudi predsedniki vseh popisnih komisij. © Upravni odbor je v šolski svet pri Elektrogospodarskem šolskem centru »Branko Brelih« v Novi Gorici ponovno imenoval tov Karla Brenčiča. || ISKRA — TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV || SEŽANA IS V ZP ISKRA KRANJ Razpisuje prosta delovna mesta: $| L VODJA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA ❖❖ Pogoji: Visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeli ri, 3* leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja 00 elektrotehniška šibkotočne smeri, 10 let primerne |i prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno || znanje enega svetovnega jezika. || 2. VODJA KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji:' | || Visoka ali višja šola enkomomske smeri, 3 leta pri-. merne. komercialno,-finančne prakse ali trednja šola || , ekonomske, smeri, 10 let primerne komercialno fi- ,®,<3> nančne prakse in v vsakem primeru aktivno znanje : || -enega svetovnega j ezika. 3. TEHNOLOG PANOGE za panoge montaže RA in || podsdstave ter VF elementov, ♦♦ Pogoji: || Visoka ali višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse, ali srednja šola elektro in strojne MH stroke, 8 let primerne prakse. ♦♦ 4. TEHNOLOG ža področje tehnologije montaže in || obdelave mehanskih elementov. Pogoji: || Višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne 4« prakse ali srednja šola elektro ali strojne smeri, 8 let || primerne prakse. 5. 2 TEHNOLOGA SS za delo na področju izdelave || transformatorjev, izdelave RA in podsestavov || Pogoji: || Srednja šola elektro smeri za šibki ali jaki tok ali strojne smeri, 3 leta prakse. || OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma || po dogovoru. Pod točko 1 in 2 je na razpolago družin-|| sko stanovanje. Na vsa- delovna mesta se lahko prijavi-|| jo tjidi začetniki, ki bi jim nudili vso strokovno, pomoč || - . ih b; tako pridobili ustrezno prakso ali specializacijo. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. 4,^ •oo Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra, || Tovarna, radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora || vsak kandidat priložiti še dokazilo o izobrazbi. Kje so prostori za nove zveze Kriza, ali preprosto povedano, prenasičenost, sta pripeljali do tega, da ni dovolj frekvenc (izraženo v enotah, s pomočjo katerih je izvršena delitev spektra), da bi se omogočila razširitev služb, ki uporabljajo radijske valove: medmestnih telefonskih zvez, dvokanalnih radijskih zvez, navigacijskih postaj za ladje in letala; radio astronomije in satelitskih komunikacij. Mako likvidirati minimalne dofiodke četudi za sedaj razne vrste zvez ne povzročajo prevelikih motenj — kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ko bodo prišli v rabo veliko močnejši telekomunikacijski sateliti, ki so sposobni opravljati radijski prenos za javnost in ne samo za velike specialne antene. Zaenkrat niso za satelitske komunikacije rezervirane nobene posebne frekvence: zanje morajo biti pripravljena območja, ki jih dodeljujejo za rabo na Zemlji. Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) bo imela konferenco za dodelitev stalnih območij za satelite. Toda manjkajo izkušnje, da bi na tem področju lahko zabeležili napredek. Nekateri menijo, da se signali satelitov ne morejo sprejemati v velikih mestih, ne da bi s tem prekinili televizijske in satelitske zveze. Nasprotno pa se »Hughes Aircraft Company« hvali, da je sprejemala takšne zveze s pomočjo sprejemnika z veliko zračno anteno na strehi neke zgradbe blizu letališča v Los Angelesu brez motenj in s katerekoli strani. Toda največja prenasičenost; je ravno v komercialno najbolj zaželenem delu frekvenčnega spektra; na področju VHF (zelo visoke frekvence). Ti signali so primerni tako za televizijo kot za taksi radijske zveze; valovi imajo zadostno dolžino, da jih je mogoče sprejemati s pomočjo cenenih naprav znotraj radiusa 30 milj, ali približno znotraj zone velemest. Obstajata dva koncepta glede nadaljnjega razvoja, da bi se rešil problem zadušitve VHF obsega. Po enem konceptu je bil dosežen uspeh z zmanjšanjem števila in širine območja, ki je potrebno za dvokanaLne radijske zveze od 100 kHz na 10 ali 12 kHz. Drugi koncept pa skuša rešiti ta problem s pomočjo konstrukcije opreme, ki bi bila cenejša v rabi znotraj UHF (ultra visoka frekvenca) območja. V teku dolgotrajnih prizadevanj bo mogoče rešiti problem prenasičenja frekvenčnega spektra z uporabo zelo kratkih radijskih valov, ki so na gornjem koncu spektra. V teku zadnjih desetih iet še je povečala zgornja mejna vrednost frekvenčne- ga spektra (ki ga dodeljuje ITU) od 30 milijard ciklov (heroov) na 40 milijard, ciklov. Te takoimenovane ekstravisoke frekvence uporabljajo za zvezo zemlja—zrak — vrsta zvez, ki je neobhod-na za radio teleskope, satelite in letalsko navigacijo. Lepša stran frekvenčnega spektra je vsebovana v tem, da je v smeri proti »vrhu« čedalje več prostega prostora. Nad mikrovalovi so milimetrski valovi, v valovnem območju, ki je devetkrat širše od celotnega frekvenčnega spektra, ki je danes v rabi. Motnje pri teh želo kratkih' Valovih sb—iste kot pri televizijskih valovih, včasih pa tudi večje; ti valovi se ne širijo okrog ■ zgradb in lahko jih absorbirajo druga telesa — prah; -dež w'oblaki. -Edini' način za rešitev velike kapacitete milimetrskih vatov je v tem, da jih emitiramo prek cevi, ki jih položimo v zemljo. To bo eden od načinov, ki zagotovijo nemoteno delovat nje notranjega mestnega telefonskega in televizijskega prometa za nekaj desetletij |p torej s pomočjo valovodov. vkopanih v zemljo. To bo razbremenilo zračni prostor za tiste radijske službe, ki ne povezujejo dveh fiksnih točk in ki he morejo uporabljati emitiranje prek kablov. Istočasno bo to povzročilo dramatično povečanje kanalov, ki so potrebni za službe kot je na primer telefoto služba, ki se uporabljajo v čedalje večjem obsegu. Nastaja pa veliko vprašanje, če bo mogoče uporabiti z uspehom valovode še prej, preden bodo pripravljeni za rabo laserji. Nad območjem milimetrskih valov frekvenčnega spektra šo svetlobni valovi. Signale je mogoče pošiljati prek svetlobnega snopa, kar bi enkrat za. .vselej rešilo vprašanje pomanjkanja frekvenc, Na. ta način bi lahko dobili tisoče, televizijskih-kanalov. Poštni laboratoriji v Boliš Hillu delajo z kositemimi upogljivimi kabli, ki so tanki kot vrvica za trnek; vsak od njih pa lahko prenaša 25 televizijskih barvnih kanalov. Toda določeni, ljudje v laboratorijih »American Telephon and Telegraph-, s Bell« sodijo, da va-lovodi ne bodo nikoli spajali nacionalno televizijsko mrežo; to viogo bodo prevzeli — laserji. Mi ZAHVALA ob smrti mojega dobrega očeta FRANCA PERČIČA se iskreno zahvaljujem vsem za -izraze sožalja. in spremstvo na njegovi zadnji poti, sodelavcem iz Splošno-teh-ničnega sektorja ZZA pa tudi za poklonjeni yemec sin Franc Perčič (Nadaljevanje s 4 strani) poreklo. Veliko delovnih organizacij je prišlo v situacijo, da ne morejo izplačati zaslužek zaradi nelikvidnosti. Toda zelo pogosto ni to edini vzrok. Veliko podjetij se raje odreče minimalnim zaslužkom iz fonda skupnih rezerv, kot pa da bi prišla na - slab glas in izgubila zaupanje poslovnih partnerjev. I Preveč preprosto bi bilo spravljati vse takšne primere v sfere skrbi za ugled. V mnogih primerih gre verjetno tudi za-drobne račune posameznikov na vodilnih mestih, ki niso pokazali uspehov v ‘svojem delu, zato se boje,-da ne bi ob ^začetku razpravi o minimalnem dohodku prilit» na vrsto tudi njihovo de- lo. ■ V celotni situaciji ne smemo podcenjevati tud} druge činitelje. Razen naštetih je v prvi polovici leta izplačevalo okrog 400 delovnih organizacij s 760.000 delavci samo minimalne dohodke. Značilno je, da je med temi več, kot 100 organizacij s prek 50.000 zaposlenimi s področja rudarstva in industrije g- to je s področij, kjer so težave z ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE FILIPČIČ se iskreno zahvaljujem' sodelavcem obrata ATN .— GPP — skladišče, relejev tovarne »Elektromehamika« Kranj za izraze sožalja in podarjeno cvetje. sin Anton Filipčič g modernizacijo največje. Ni brez posledic tudi dejstvo, da se v zadnjih, letih nenehno zmanjšuje delež podjetij v rifeto-produktu. In tako se objektivne pomanjkljivosti s stališča podjetja, ki pa niso vedno objektivne, s . stališča celotne družbe, prepletajo' s pomanjkljivostmi v delovni organizaciji. Njihov rezultat so težave v poslovanju, Jd se preje ali kasneje odrazijo na zaslužkih, nakar povzročajo škodljive politične posledice, ki bi se jim dalo izogniti. Predlog Zveznega izvršnega sveta, da se minimalni za? šlužki oprostijo dajatev, nakar pa je treba — če je podjetje v izgubil— obvezno razpravljati o sposobnosti vodilne ekipe, bo v določeni meri . vplival . v. smeri popravljanja situacije gjg podjetjih. Prepotrebno pa je uresničiti načelne, sklepe in predpostavke družbenega načrta o delitvi nacionalnega dohodka. Kajti brez krepitve materialne baze samoupravljanja in brez modernizacije našega gospodarstva ni mogoče preprečiti izgube jn katastrofalno nizke zaslužke, ki jih le-te povzročajo. -LM- ISKRA - glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izb»" ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj AIM K ETA OB USTANOVITVI PLANINSKEGA DRUŠTVA ZP ISKRA Ime .in priimek zaposlen v zasčbni naslov sem član planinskega društva želim biti član PD ZP Iskra Včlanil bi še.....članov Ustanovnega občnega zbora PD ZP Iskra se bom — ne bom udeležil. Anketo, prosimo, pošljite tov. Razboršku na naslov: ISKRA — propaganda — Ljubljana, Titova 50 PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA Kotnikova 6 — v Združenem podjetju Iskra Kranj - sprejme v redno delovno razmerje. • več sodelavcev na naslednja delovna mesta: L ANALITIKA — PLANERJA — za dela na področju cen in analiz — VS II. ali I. stopnje ekonomske smeri, — znanje enega svetovnega jezika 2. TEHNIČNEGA REFERENTA — za dela na področju električnih orodij in gospodinjskih strojev, — VS I stopnje elektro — jaki tol' ož SS — -T3S — jaki tok, — zaželena praksa; ' 3. REFERENTA — Za dela na področju financ, . • -v iiSŠ; . 4. KORESPONDENTA — ESŠ, — zaželeno znanje nemškega jezika; 5. DAKTILOGRAFA J' —- končana osemletka, —-aktivnoznanj e stroj episja; 6. KURIRJA — končana osemletka — vozniški izpit B kategorije, - — odslužen vojaški rok. Osebni dohodek v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov ZP »ISKRA«, Prodajno servisna organizacija, kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15.