"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. j »ma j/:v OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDEX a IION. S ÜLASILÜ JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. ST. — NO. 1228. Cnt»r»«i nH oad-rltM mstUir tW*äiber i »»of, at t h« ttoal otUrm st CHeaf. m., hh^t ths Act of Coarw of March Srd. 1»T». CHICAGO,26. MARCA, (MARCH 26,) 1931 Publkkt^ »mUjt «t SM« W Utk SI. LETO—VOL. XXVI. POLITIKA DO VRATU V MOČVIRJU Dva kandidata, toda nič načel in programa Privatni interesi in graftarji obeh strank zabranili socialistom mesto na glasovnici. — Enoten nastop obeh "mašin" pred volilno komisijo Praznota republikanske ter demokratske stranke je očitno dokazana tudi v tekoči kampanji za županske volitve V Chicagu. Wm. H. Thompson, aedanji župan, kandidira na republikanski listi. Podpirajo «a "demokratski" Hearstovi listi, "lo-jalni" republikanci m tisti demokratke, ki so jezni na kandidata svoje stranke. In seveda agitira zanj vsa njegova politična mašina, ki jo tvori ttaoce mestnih uradnikov ter delavcev. Radi službe so prisiljeni, da agitirajo za tiste ali tistega, ki jih laihko vsak hip odslovi. Dve mašin! za enake namene Demokratski kandidat za župana je Anton Cermak, ki je zdaj predsednik komisarskega sveta okraja Cook. V svojem življenju je imel že razne politične urade. Po narodnosti je Ček. Zanj agitira oficiehta demokratska politična mašina, vsi delavci, ki so zaposljeni od okrajnih oblasti (Cook County) in pa oba vodilna republikanska dnevnika (Tribune in Daily News), kakor tudi vodilni člani trgovske komore ter drugi predstavniki kapitalističnih organizacij, ki so "normalno" po "prepričanju" republikanci. Njim ni na tem, da izvolijo Cermaka, nego oni hočejo poraziti Thompsona, ker je njihovo politiko zalrozil ter zagmzil z njo ne samo v močvirje grafta, nego tudi v val zk>činstev, radi katerih je dobilo Chicago po vsem svetu neugoden sloves. Ne demokrat je, ne republikanci v Chicagu nimajo programa. Niti ne nikjer drugje v tej deželi. Gre se samo za osebe. Vadijajo edino za politične službe. Vprašanje je le, da-li naj jih bodoča štiri leta deli Thompson ali Cermak. Volilcem je skakanje iz republikanske mlake v demokratsko lužo ter obratno običajen sport. Chicago ne bo na boljšem ne na slalbaem, pa naj bo izvoljen "demokrat" Cermak ali "republikanec" Thompson. Cermak in Thon^pson »U lahko oeefcno dobra človeka, toda njuni mašini temeljita na graftu, privilegijih in — nižinah, v katerih kraljujejo pravi čikaški "politični" bosai. Čemu ae ljudstvo v Chicagu ne izpametuje ter izvoAi v politične urade kandidate, ki bi zastopali njegove interese? Mnogo jih je, ki tako vprašujejo. Proti socialistični listi Vsa znamenja v tej kampanji so dokazovala, da dobi socialistični županski kandidat CoHins brez posebne agitacije nepričakovano mnogo glasov. Kjerkoli so v poskusnih glasovanjih imeli na listku tudi njegovo ime poleg Thompson* in Cermaka« je marsikdo napravil križ v okvirju socialističnega kandidata. Razen socialistične stranke je nominiraia kandidate v čikaške mestne urade tudi komunistična stranka in več drugih skupin. To ni bilo po volji "demokratom" in "republikancem", pa so pri volilnem odboru vložili protest, v katerem so zahtevmli, da se črta kandidate vseh strank, razun "dveh vodilnih". Ta ukaz je predložil en odvetnik za demokrate ,drugi za republikance, dasi oba 'Sseurfedno" in le v "svojem imenu". Pomagal njima je še demokratski odvetnik bivši governor Dunne. Podpirala jih je politična struktura obeih kapitalističnih strank ter njuni kampanjski fondi, v katerih niso mačje solze, nego tisočaki in stotisočaki. Ves vodilni kapitalistični tisk v tem mestu jim je naklonil "moralno" pomoč. Izjav socialistične stranke in drugih skupin niso hoteli priobčiti. Sploh je Chicago edino veliko mesto ir Ameriki, kjer dnevno časopisje socialistično stranko ter vesti o nji sistematično ter preračunano bojkotira. To je en vzrok, radi katerega mnogi člani žele, de bi pe glavni strankin urad preselilo v kako drugo mesto. • V, ® čemu nasprotovanje socialistom? Kapitalistični interesi zahtevajo, da volilci odločujejo samo med kandidatoma, ki »ta reprezentanta graftarske dvojčice republikensVe-demokratske stranke. "Čemu se bi ukvarjali z velikimi glasovnicami ter si nakopavali izredne stroške! Dva kandidata zadoetujeta!" Tako argumentirajo denarni poli t i-kaši, četudi vedo, da se pri vsakemu večjemu k on trak tu, ki ga odda mesto ali okraj, porabi tisoče dolarjev več za graft, kot pa bi stale glasovnice, na katerih bi bili tudi socialistični in drugi nekapitalistični kandidatje. Bodočnost ]e vsekakor naža Socialistične kandidate so brisali radi "tehničnih nepravilnosti". Brisali so jih v resnici raditega, ker nočejo slišati o socialističnih gla#9vih in ker vedo, da naša stranka nima tisočakov za advokate ,ki bi ji pripomogli k njenim pravicam. Toda ljudstvo je še tukaj, in to bo končnoveljavni sodnik. Če rte letos, pa čez dve leti, morda ie pozneje, toda gotovo je, da se ljudstvo ne bo pustilo za vse čase vladati zločincem, ali pa po-litikašem, ki so popolnoma odvisni za svoje nominacije od graftarjev in drugih nepoštenih karakterjev. Bodočnost je vsekakor POTRESI RUŠIJO IN UBUAJO Ne mine ikoro leto, da se ne ibi dogodile velike potresne katastix>fe. Poslednja je doletela kraje v južnem delu Jugoslavije ob meji Grčije in Bolgarijs (v Macedo-niji), ki je porušila ali poškodovala mnogo vasi. Veliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Jugoslovanska vlada je izjavila, da bo prizadetemu prebivalstvu pomagala s svojimi sredstvi, kar znači, da pomoč iz inozemstva odklanja. — Prebivalstvo pravoslavne vere je v grozi prisegalo na .svojo vero in klicalo, "M arija, reši nas", muslimani pa so ponavljali venomer svoj turobni "Alah". Primitivno, p ¿vsem neizobraženo ljudstvo vedno misli, da je potres kazen božja. — Prošli mesec se je dogodil velik potres v Novi Zelandiji. Mesto Napier, čigar ena ulica je na tej sliki, jj skc;o čista porušeno. Več sto ljudi je bilo ubitih. Skoda znaša milijone dolarjev. Več,e potresne sunke so čutili letos tudi v raz-nih krajih centralne in južne Amerike. ClKASKA POLICIJA V VOJNI PROTI NEMORALI V GLEDALIŠČIH NARAVNI IN POLITIČNI POTRESI SO NEPRIJETNOST JUGOSLAVIJE V Chicagu je več tisoč ljudi, ki se preživljajo z ropi. Umori so v tem mestu vsakdanjost. Raketirstvo cvete kakor čreš-nje spomladi. Bordelov, igralnic in drugih zloglasnih lokalov je nešteto. Policija za vse to ve, toda ker prinaša nji ter drugim političarjem na vodilnih mestih milijone na leto v podkupninah, miži. Ta "nemoralna" policija se je letos ' zavzela, da varuje nravnost čikaškega prebivalstva z vpadi v gledališča, kjer igrajo pohujšljive stvari. Do-zdaj so policaji udrli v tri gledališča, ustavili predstavo in aretirali režiserja, igralce in igralke. Kakor vse drugo v tej deželi, je tudi teater ponajveč ko-mercialna^stvar. Ce je avdi-jenci več za noge lepih deklet kot za umetnostno predstavljanje lepih iger, tedaj ji kažejo ženske noge. Teh je na ameriških odrih nič koliko. Ampak večje pohujšanje kakor na teh odrih se dogaja v kabaretih ter raznih "privatnih" klubih pod protekcijo policije. Svetništvo in čikaški policaji, — to ne gre skupaj. Nagajajo pa le lahko, in tako nagajajo vsekrižem v prid svojih podkupnin in v korist advokatom. Nemalokrat je tak policijski vpad v teater naročen. Gledišče potem "dokaže", da je bil policijski obisk neupravičen, dobi sodno prepoved proti u-meševanju, ljudje pa hite gle- (iradivo v vsaki številki Proletarca JE VREDNO, . da ga misleci delavci čitajo. Priporočite prijateljem, da se narbče na ta list. Vesti o bombah in zarotah slaba reklama za posojila. Diktatura poostruje naredbe. Balkanska "taktika" Diktatura ni umirila nape-1 vest, da je atentatorje poslala tostl v Jugoslaviji. Politične zagrebška policija in jim v ta aretacije so prišle v običaj. Diktatura svoje naredbe stalno poostruje. Cenzura deluje moč- namen ponaredila potne liste. Ako je to res, bo v tujem svetu Jugoslavija še bolj odsevala kot nejše kot kdaj poprej. Ugled striktno balkanska država. Ka- Jugoslavije v inozemstvu se ni dar piše ameriško časopisje o povečal, nego je celo padel balkanizmu, ga tolmači 'spo- vsled vesti o zarotah, umorih, redno s političnim barbariz- bombnih napadih in pa vsled mom. . . policijskega umeševanja ter, Veliko so listi pisali o eksplo- nadziranja hrvatskih separati- ziji bomb v raznih predelih stov, ki delujejo v inozemstvu. Beograda v noči dne 17. mar- Tudi propagandistično delova- Ca. Tudi te vesti so listi obja-nje jugoslovanskih diplomatič^vili na način, da tak boj na Bal-mh uradnikov v Zed. državah, kanu ni ničesar izrednega, in i Kanadi. Avstriji itd., ne vpliva ob enem s0 dostavljali, da je najboljše na javno mnenje. država vulkanična in v nevar-Vesti, ki se širijo o Jugosla- nosti pred političnimi potresi, tviji v inozemstvu, niso vse re- Razen teh neprilik jo je do-snične, vendar pa imajo dovolj letela drugi leden v marcu v ¡podlage, da postavljajo državo njenem južnem delu potresna in njeno diktaturo v neugodno katastrofa, katera je porušila | uč Vsled tega trpi tudi njen več trgov in vasi. Poleg škode kredit in ima težkoče z zuna- je povzročila precejšnjo izgu-njimi posojih I bo življenj ter veliko Strahu Obisk kralja Aleksandra v med prebivalstvom. Zagrebu ni pomiril hrvatskih Političnih 8VObodščin v Ju-separatistov še manj pa tiste ROslaviji zd . ni Ker je yga. ii TJe u pre" ka kritik* nedovoljena, je tako ganjal, jih vlačil na obravna- flUnje kakor n^ za Jkorum_ V £% in II laAn lina« obtožijo po znkonu £ «t «ne metode, k. se «h poslu- iti *driave. rež.m general« Ž.vkavHS« Depresija je Jugoslavijo ob- ÜÄ! _ _ ..J* . I- Itoilhi prav nič boljše in nič manj šovinistične. Razlika je le v tem, da je en ekstrem "hrvatski" in drugi "srbski". Ko so zadnjič na Dunaju avstrijski policaji aretirali tri jugoslovanske teroriste, kojih namen je bil umoriti enega glavnih hrvatskih separatistov, in če mogoče tudi druge pro-tirežimske voditelje ,je dunajsko časopisje razširilo po svetu dat, kaj je .tako pregrešnega, da žali celo okamenela čustva policajev. To poveča teatru dohodke, od katerih dobi za svoj 'trik" primeren delež tudi policijski štab. čutno zadela, posebno še delavce. Zalege žita in živil sploh so velike, toda revni kmetje in delavci nimajo denarja, da bi jih pokupili, v inozemstvu pa tudi ne morejo dobiti trga. Diktatura vlada s silo in s cenzuro, toda blagostanje se ne more ustvariti z nasilji. Ljudstva ni mogoče zadovoljiti z ukftzi. V Jugoslaviji je na veliko veselje Mussolinijeve vlade položaj zelo kritičen in edino sovraštvu do Italije gre zasluga, da ne pride do večjih političnih zapletljajev in uporov. POLITIČNE STRANKE V ANGLIJI V VRTINCIH. VLADA VZTRAJA Vzlic silni depresiji, indijske-nu vprašanju, politični krizi v Palestini in nesoglasjam med dominjoni in Anglijo, je bila angleška delavska vlada v stanju ohraniM v deželi dokaj normalno politično atmosfero. Ako ne bi bila njena večina odvisna od poslancev liberalne stranke, bi nedvomno dosegla veliko več ne le v zunanji, nego tudi v notranji politiki. Pri tem je treba upoštevati ,da ekonomika struktura poedine dežele nima več lokalnega, nego splošen značaj. Anglija trpi vsled depresije v kontinentalni Evropi in vsled krize v Indiji. Zunanja trgovina kontinentalne Evrope pa je prizadeta vsled krize v Angliji, Ameriki, Aziji itd. Angleška delavska vlada si vsled tega posebno prizadeva, da doseže uspehe v zunanji politiki, kajti le trden ekonomski sporazum med deželami bo v stanju odpraviti sedanje »napetosti, in nezaupljivost ter omejiti mnogo socialnih nadlog, predvsem brezposelnost. V delavski stranki je nekaj samopostavljenih kritikov, ka-1 terim MacDonald ni dovolj radikalen, pa glasujejo proti njemu s konservativci, katerim je MacDonaldova vlada "preradi-kalna". Teh poslancev sicer ni dosti, toda pri sedanjem razmerju strank v zbornici vsak glas šteje. Tudi Lloyd George ima težkoče s svojimi liberalnimi poslanci; eni tišče h konser-vativcem, drugi k delavski stranki. Voditelj torijev Baldwin pa ima neprilike s poslanci v svojem klubu, kateri mislijo, da je svet še vedno natančno tak kakor je bil leta 1913, pa hočejo, da se bi ljudstvom v kolonijah ne dalo ni-kakih pravic. BREZPOSELNOST V MUSSOLINIJI NAP RASTE Sistematično zniževanje plač ni prineslo zaželjenih rezultatov.—Izvozna trgovina nazaduje.—Problem preoblju-denosti. Italija je imela meseca februarja 750,000 nezaposljenih delavcev, ali 43,000 več kot koncem januarja. Ker vlada nima denarja, je prestala z javnimi deli. Brezposelni se nimajo skoro kam izseliti, ker so industrialne države večinoma zaprle vrata, Italija sama pa je predbljudena in se vsled tega življenski standard, ki je bil itak eden najnižjih, še bolj znižuje. Kljub temu delujeta vlada in papež proti kontroli porodov in vlada kot tudi cerkev zapoveduje, da se množitvi prebivalstva ne sme staviti nobenih ovir. Se pred par leti se je Musso-lini bahal, da je Italija rešila svoje ekonomske probleme in se v nji ni bati brezposelnosti. Ko pa je njena trgovina le začela padati, je vlada dovolila zniževanje iplač in jih je svojim uslužbencem tudi sama zelo odščip-nila. Se ni pomagalo, kajti trgovski minister v Rimu poroča, da je bil izvoz v prvih dveh mesecih tega leta za 500,000,000 lir manjši kot pa v istem času prošlo leto. Ce bi se dalo napraviti blagostanje z Mussolinijevimi grožnjami in bombastiko, bi se Ijti-dem ne godilo nikjer tako dobro kakor v Italiji. Francija za brezposelne V Franciji prejema 250,000 brezposelnih delavcev podporo od države, ali kakor pravijo, dolo. MILITARIZEM NEMŠKIH FAŠISTOV Nemčija jm itpoitavljana itto, ker nima mofoin« vojn« mornaric« in armada, trdijo faiiati, ki m ▼•lad popularnosti, ki jo ima beseda socialist in sekrialisem, nalivajo ta narodna "sacialifte". V okrajiani baaadi jim pravijo "nasijr. Na «liki )a parada namikik falistov, ki »o jo imali v B aun-scbweigu v Prusiji. Njihov pozdrav tar sadrianj« v vojalkih formacijah ja •lično onemu, ki fa ima Muatfalinijeva falističma milica. Na taj «liki Jm tudi prapor namikik faiivtičniK čet, in na vriiu na cUani njikov povaljnik tar strankin voditelj Adolf Hitlar ,ki gromi, da «a bodo socialistične «lav« valjal« po pasku, kailar prid« on na vlado. Pred nekaj 4n«vi so faiisti tobili is sasa4« komunističnega mastnega odbornika V Hamburgu. lini ^hiMaiii if y^'i I ii^ M^^tito \ .-.''-j lin iifmMHiJk . . „ Glase i) i iz fjasega (¡¡ Zapisnik sc)c eksekutive J. S. Z. v petek 6. marca 1931 Navzoči na seji: Frank Alesh, Filip Godina, Jos. Oven, George Maslacn, Peter Koko-tovich in Fr. Zaitz od eksekutive. Qd nadzornega odseka od prošle do te seje s sledečimi organizacijami: Slovenski dom, La Salle, 111.; klub št. 235 JSZ., Sheboygan, Wis., druš. št. 21 SNPJ., Pueblo, Blaž Novak, od prosvetnega J.|Colo., druš. št. 10 SNPJ,, Kock Molek, A. Garden in J. Rak, od Springs, Wyo., dramski klub nadzornega odbora slov. sek-| "Zora", Pueblo, Colo. cije Angeline Zaitz, tajnik Chas. Pogorelec, in od posebnega odbora za pospešitev naše agitacije med Hrvati in Srbi John Lalich ter Mike Ladevich. Za predsednika seje izvoljen Joško Oven.—Zapisnik prtj-Anje seje sprejet. Poročilo tajnika. — Novoustanovljeni klub na Midwayju je naletel na zapreke, deloma ker so mladi, tu rojeni člani, katerih se je priglasilo za vstop 12, izjavili, da ne bodo plačevali članarine, in pa ker so premogovniki popolnoma ustavili obrat. Deset članov je poslalo izjavo, da plačajo članarino ko hitro dobe zopet de'o. Prvotpo je sodeloval pi i ustanovitvi tega kluba s. Snoy, ki se tudi trudi, da se ga čimprej obnovi. Vprašanje, da-li naj spada mladinski odsek v Clevelandu na St. Clairju k JSZ. ali k soc. mladinski ligi, ni še definitivno rešeno. Zadevo izravnajo člani kluba št. 27.—-Poročilo tajnika sprejeto. Blaž Novak je predložil v Poročilo se sprejme na zna nje.-^-John Kak, ki ima v področju sodelovanje z angleško poslujočimi društvi in odseki, v kolikor se tiče dramskih aktivnosti, navaja društva in klube, ki so dobila angleške igre, deklamacije ali navodila. Stavbinski odsek JSZ.—Taj-nik odseka Fr. "Zaitz poda sledeče finančno poročilo: V pro-šli polovici leta r»>bi im *ai* moi. no. Družini je nenadomestljiv, prijatelji in znanci pa ga bomo težko pogrešali. Časten mu spomin! Njegovi družini moje globoko sožalje. John Jer a do-zdaj še niso oglašali za kako 'ekapedicijo lojalnosti", dasi bodo v starem kraju mnogo govorili z obeh strani o ljubezni do domovine, in tudi vlada dobi običajno brzojavko o udanih sinovih in hčerah, ki v "mrzli tujini" niso pozabili "sladke domovine". Mladineov-Kobalov-Grdinov izlet pa je striktno propagan-distična zadeva za sedanjo jugoslovansko vlado. Za slepilo mu pravijo "izlet na jugoslovanski izseljeniški kongres v Zagrebu. Dnevnik "Svijet" citira rz vladnega "Novega Izseljenika", ki izhaja v Zagrebu, da se bo "kongres" 4 vršil v Beogradu skupno s predstavniki raznih domovinskih ustanov. V Beogradu bodo dva dni, torej nekaj ur na "kongresu", da bodo cateljev kongresa v namenu, poslušaIi patriotične govore o-da dokažejo beogradski Vaadi atmli čas pora4)ijo z ogle'dQ. svoj veliki vpliv med naselm-,vanjem zanimivosti ter obiski. ki v Arnenai. enačaj aongre-, Xu govore radi rekiame o Za-" bo propagiranje lojalnosti ^ebUi tam pa 0 _ Beogradu. sa kroni in režimu. Za interese izseljencev se ti ljudje ne bodo borili. In končno, čemu naj bi hodili izseljenci na svoj kongres iz dežel, kjer so naseljeni, v Jugoslavijo, od kjer so se morali izseliti? Mar samo zato, da vidijo lepo našo domovino in da pošljejo deputa-cijo k vladi in kralju z izjavo udanosti? "Zajedničar", ki je glasilo največje jugoslovanske podporne organizacije, zastopa z ozirom na delovanje jugoslovanskih kraljevaških agentov zelo odločno protivno stal!lče, ki pa se ne naslanja na kake hrvatske separatistične tendence, nega na interese izseljenega naroda ter proti hlapčevstvu. Stališče urednika Petra-ka je vredno priznanja toliko KSKJ. prireja izlet, ki bo skupen v oba kraja. - Kralje-vaši ga prirejajo samo v stari kraj — nazaj lahko potuje vsakdo kakor sam hoče. "Svijet" opozarja svoje čitatelje na to dejstvo in navaja grožnje konzulov, da bodo dotični, ki in na katerega bo odpadlo največje breme. Toda imel bo bil odgovor. Čez mesec (I. marca) je prišel nazaj. Na svoj lokal, člani svoje zbirali- svoje veliko začudenje je za- šče — čitalnico ,dvorano za seje, vaje, predavanja, shode in mogoče tudi za domače zabave. Po izčrpanem dnevnem redu iledi nadaljevanje diskuzije o .prašanju, ako je taktika angleške delavske stranke s socialističnega stališča upravičena. Vsakdo bo lahko povedal svoje mišljenje, razpravo pa zaključita Ivan Molek ter Joško Oven. P. O. To in ono tu in drugod Cleveland, O. — V Ohiu ne bo še starostne pokojnine. Tudi ne zavarovanja za brezposelne. Poslanci so republikanci in demokra;je, • po poklicu /cčinoma farmarji. ,o precej premožni. Ti ne po- Seja pittsburškega kluba Pittsburgh, Pa. — V nedeljo 29. marca se vrši važna seja - —•» — r- -—j ««j nioanij«, ym lapuiui dunajsko oirac- .. ., .t " " v o un nsiu w h u. uru- tukajšnjega kluba JSZ. v S k)- iUk^j^l Nr * Ur if^* namena dopis sploh ni ven«kem domu. Prične se ob 1. pop. Udeležite se je polno-številno. — J. Ban. Pustolovski Zof, ki jo .daj kralj Albanijo, j. ,apue*l dunajsko oarač- ¿lika) Janko, o kateri pravijo, da j« Zof v ajo saljubljo« in (U j« M pravsa^rav radi nje najvoč na Dunaj, na pa radi grla, ki »o mu g. baja Pr#d lM • IJ*»bavn»h oekapadah črno- forrt»h u, srbsk.4, p. incev, »d.j pa j# «jikoVo v|pgo Zot. Balkan «ora imeti »roj« "posebnosti". Konvencija stranke v in drugo socialistične Clevelandu _____________WMVB„f Cleveland, O. — Dne 16. se vrnejo in niso bili na nabo- m*rca se Je vršila konvencija ru. vzeti v armado, ako so *80C- ^anke Cleveland, i?^"' »»"»«»J vojaški starosti. Konzulski pro- ™ kateri je bila glavna točka čJan 8t,«n,ke' razei1 v F kjer ni bilo soc. organizacije, didat Slovenec ali kak zamorski sodrug. ProŠla leta tega vprašanja še ni bilo, ker se črnci za socialistično stranko niso zanimali. Ker strankina pravila določajo, da mora biti vsakdo, ki kandidira na socialistični listi, najmanj dve leti m----------------..j.». j/1 J - ------ glas, priobčen v režimskih H- razprava in nominiranje kan-,. .................- stih pred več tedni pravi da ^»v v mestni svet. Volitve Je bilo tu ve« «monk.h sodni. K «V icu p««»!, Ud u , . gov, ki bi pnSli v upoštev kot se bo s takimi postopalo kot z *"><"J*.. nekvahf,«ranih , , Ul * n_ir„ntv,ii . . . . ^ . Nominiran le hil Slnvpni*/» Jo ozirom na odobrene in Drija- Pro£ramu, ki ga stranka zastopa, in o nevarnosti, ki preti znal, da je ob službo. Ženski, ki sta delali manj Časa nego on, sta zavzeli njegovo mesto. V omenjenem listu piše, cta ga je kompanija nekoč postavljala za vzor.zvestega in pridnega uslužbenca. Zdaj je na cesti razročaran. Iz njegovega pisanja veje revolucionarstvo. Razljuten je, kar mu je bila storjena krivica. Od ene do teetnajate. Ko sem šel oni dan po Waterloo Rd., me pokliče prijatelj Jože. Pravi mi: "Je že spet prišla. F. mi jo je dal, da pregledam." To je namreč list, ki je dobil življenje, ker nekateri rojaki v Chicagu ne morejo trpeti socialistov. Pogle-t dam prvo stran: "Rdeče na-Nekatert zadnjaštvo na delu". Potem firre zabavljanje zoper socialiste do 8. strani, pa nekaj po- znajo mizerije. Poslanci iz , I —n*^ m mm m j li^Afll L/ V/" mest pa reprezentirajo večino- vesti, ali kar je že in spet za-ma velike korporacije. Kdor bavljanje do 16. strani kjer je poriva v ospredje kal*) predlo-' konec. To ti vežejo' otrobe» go, ki je v korist delavstvu, ga Na dveh straneh pojasnuje gle-predstavniki ozmerjajo s de Fortunovega dopisa v ka-■ocia listom in komunistom So- terem so bili napadeni nekate-cialna zakonodaja je njim kr- ri sodrugi v johnstownu. Dru- ,bu št. 1 grd trik. Napadali so socialiste v svojih listih in na sejah, kot smo čitali v Prole-tarcu in Prosveti. Pravzaprav ¡je čudno, da so kljub tistemu ¡sovraštvu socialisti sploh še najemali dvorano pri človeku, ki ne samo da jim ni bil naklonjen, nego odprto sovražen. Osel gre samo enkrat na led. Zakaj naj bi šli čikaški socialisti dvakrat? Lahko razrešljiva uganka. Kdo dela največ za slogo in mir v Chicagu??? Odgovor imate v "Ljudskem glasu" v Prosveti. In kdo je "Zorčič"? Odgovor: Magarac. Ali je res "Svoboda' 'za vse? Ne, nego le za tiste, ki so pripravljeni napadati "pokreta-še", torej je svobodna svoboda za ljudi kot ubežni Fortuna. Leonidas, Franjo, še en Franjo itd. Za take je bila ustanovljena. Ampak svobode ni. Frank Barbič. energije in iniciative." |imelf torej čemu ,agat? Ce ne Seat dni dela na teden. bi mislil grditi napadanih ro-Legislatura je i.nela pred Jakov, bi dopisa Fortuni ne pri-scboj tudi predlogo za šest- občil. Pravi tudi, da uredništvo dnevni delavnik na električnih ni prevzelo odgovornosti za železnicah v državi Ohio. The dopis. Mar je Fortuna odgo-Cleveland Railway Co. je že vomi urednik lista, ki ga ure-pred 5 meseci iz taktičnih raz- juje A. Kobal? Andy svetu-logov začela uvajati petdnev-|jem Ti. pojdi k R. J. Zavertni-nik in šestdnevnik, tako, da je ku, ki potrebnim zastonj daje vsak njen delavec prost dan ali dva v tednu. Imela je preveč delavcev, zato je skrajšala de- nasvete o legalnih zadevah, in ker pravi, da se razume na postave, Ti bo on povedal, da lovni čas. Ko pa so delavski je uredništvo in upravništvo voditelji izposlovali, da je pri-; >ziroma list sam odgovoren za šla v zakonodajo predloga za vse, kar je priobčeno v njemu teljske izlete lahko in prija-zamižala, Nominiran je bil Slovenec Joseph A. Siskövich, tajnik kluba prisilno uvedbo ne več kot šest dni dela na teden tako da bi bil vsak delavec en dan v Andy je odgovoren za dotični dopis po uredniških in drugih postavah, ne pa Fortuna, ki tednu prest, pa so lobistti pri- spioh ni \ niéemur odgovorna •to/J/tlik 1/nmnnnïi Kidali it P __i „---- ------ ------- ----------------T . št. 27 JSZ Sodruiri zamorri zadetih kompanij hiteli v C o- OSeba ali izletnik le ni siguren. odili proletariat. Prvega maja zvečer se bo vršil v avditoriju Slov. nar. doma manifestacijski shod, na katerega opozarjamo tukajšnje delavstvo. grudo". V ostalem se bodo to zabavo obilno poseti. je torej bilo, ali naj bo kan- Kdo so prijatelji originalne "Zarje"? Vsakdo, kdor koč« to izvedeti na] poseti koncertno veselico ki jo priredi Pevski zbor "Zarja" £"ba V SOBOTO 28. MARCA CLEVELAND, O. Prioetek ob 8. zveoer. VSTOPNINA 50c. Prijatelji, znand, somišljeniki in sodrugi ter sodružice vseh treh lokalnih klubov so vabljeni v soboto večer na to pomladansko veselico s petjem. Vabljen je vsak, ki mu je za delavsko kulturo, vsak, ki mu je napredek delavskega političnega gibanja pri srcu. Za obilo udeležbo se priporoča odbor zbora, "ZARJA", odsek khiba it. 27. J. S. Z. Konferenca klubov in društev Prosvetne matice za cle-velandsko - girardsko - barber-tonsko okrožje se bo vršija v nedeljo 24. maja v Slovenskem domu v Girardu, O. Na soc. kkibe ter društva Prosvetne matice apeliram, da na svojih sejah o bodoči konferenci v Girardu razpravljate ter daste zastopnikom svoja priporočila. Lcuii Zorko. Harry McLaughlin, predsednik Ohio State Federation of Labor, pa hvali "prijateljske postavodajalce", dasi niso sto-t rili za delavce skoro ničesar. Ker tako, bomo pa čakali, da bo nam bog dal kaj boljšega. Naši v metropoli nam obetajo le ,fsoup kitchen", kar je prav po republikansko. Od »lovi jen a klerkova zvestoba. Danes se norčujejo tudi s tistimi delavci, ki so šolani in nosijo bel ovratnik pri delu. V Plain Dealerju dne 20. marca je pismo enega teh razoča-rancev. Delal je v officu velike firme in z njim ena kler-kinja štiri leta in druga dva in pol leta. Dne 1. feb. so mu namignili, naj vzame mesec dni počitnic. "Ali to pomeni, da sem odpuščen?" je vprašal glavnega šefa. uAh, ne," je ++••»» »MM» » » » » »V» M0MM "Zarja" ie »v«ti. V isti številki čikaške van-drovke Čitamo, da samostojna "Zarja" še sveti. Da — saj tudi Andy še sveti! V blagajni pa je strašanska tema! Ako bi bili pri samostojni tgko pravilno postopali kot niso, bi se Andy ne navduševal zanje. Kjer je on zraven, prisežem, da je nekaj narobe. Oael gre tamo enkrat na led. "Zorčič" v Andyjevem tro-bilcu stavi pitanja. To se je naučil na prošli konvenciji S. N. P. J. Pita, čemu slovenski socialisti ne prirejajo svojih priredb v dvorani SNPJ.? Ako pogledate na 7. stran Prole-tarca, kjer je priobčevan seznam priredb, vidite, da An-dyjevo pitanje ni umestno, pač pa zelo zlobno. Socialisti so dali dvorani SNPJ. v enem letu nad tisoč dolarjev najemnine, in prav v istem letu so Andyje-vi prijatelji igrali napram klu- Izstop iz cerkve na Dunaja Na Dunaju so imeli brezkon-fesijonalca dne 21.—22. feb. t. 1. konferenco, na kateri je bilo poročano, da je tekom lanskega leta zopet izstopilo 10.000 oseb iz cerkve ter znaša celokupno število svobodoimislecev na Dunaju okroglo 120,000, to je takih, ki so uradno jzjaviliv da ne pripadajo nobeni veri. V dunajskih šolah se nahaja 10,000 brezkonfesijonalnih o-troik. _ 28 LET BREZ 2E' LODČNE BOLEZNI "Toronto, Ont., 6. dec. 1930.—Tekom 28 let rabim Trinerjevo grenko vino in vas lahko zagotovim, da me ono drži zdravega in prostega želodčnih bolezni. Paul Sychoniuk." Trinerjevo grenko vino je zdravilo, ki doeeie vse štiri važne dele telesa: želodec, črevesje, jetra in mehur. C« se pravilno delovanje teh delov udavi, trpi ves sistem in postanete bolni. Trinerjevo grenko vino odpravi to in ,vas osvobodi neprebave, slabega teka, zapeke, plinov želodca, glavobola, neokusa do jedi in nemirnega spanja. Dobi se ?ri vseh lekarnarjih. Veliko zdravnikov priporoča Trmerjero grenko vino. 4M»Mcp« itd. i l'ÉliM air ~ "-1--- - i iiié uíi ><é í m i m SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. S«j* klub« it. 232 JSZ. M rrim vsako drufo nedeljo * meitcu ob 10. dopoidno ▼ dvorani druitra "Domovina" na 14. oosti. Sodrugi, prihajajte redno na i«jo in pridobivaj«* klubu n črvih članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da N nam pridružijo. Socialistična stranka jo v toj deželi odina delavska itrark« t konstruktivnem programom, s kate rim si delavstvo lahko pribori bolj2 bodočnost in končno osvobodite« i. mezdne sužnosti. Dr. Andrew Furlan: ZOBOZDRAVNIK J J vogal Crawford and J Ogden Ave. \ (Ofden Bank Bldf.) ; Uradne ure: Od 9. do 12. dop., J o od 1. do 5. popoldne in od 6. do < J J 9. zvečer. Ob sredah od 9. do ! > ► 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. ] Tel Crawford 2893. Tol. na doBiu Rockwell 28IS. ! VWWtfWWWVWWV^WWW FENCES RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Ava., Chicago, III. Toi. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cono smerno. Postrežba točna. wwvwvwwsw^vvwvvwvwv Milwaukee Leader Največji amerižki socialisti-ini dnevnik.—Naročninai $6.00 na leto, 83.00 za pol leU, $1.50 za tri mesec«. Naslovi 528 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. ®ihhhmhhhhhhhmhhmhhi thhhis t "New Leader" | | anglolki socialistični tednik. Izhaja ▼ New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta Najboljie urejevan anglelki so-cialistiČni list T Ameriki. Mno-ffo slovenskih delavcev ga JHta. NaroČite M ga tudi vi. Naročal no zanj sprejema "Proletarec" IHIIII»M»»HIIIH#»I»IM Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MiSkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street So priporoča Slovence« v pose« PROLET AREC ominoko ploUo rajio dolavcom, ki dajojo iivljonja sa industrijo. Sto fto Maj vidoll, da volilso joklarno, rudniki in raani di-Ufi voliki obrati postavljajo spomoniko ali spominsko ploUo dolavcom, ki so bili «biti pri dolu ? Kapitalisti so solo patriotttni in ftoU, da mokdo "protok-tira" n jib or o intoroao. V ta nam sto so sa "dobro prfera*4j«nost" in aa ljudsko stroiko vadriujojo armado in vojno mornarico, mladino in odraMo-ns pa opajajo l nilitarističsso propagando. Ne pozna depresije Predsednik American Toba-co kompanije je prejel v pro-šlem letu $2,283,000 plače in bonusa. Njegova kompanija je imela lani $43,000,000 čistih dohodkov, ali 40 odstotkov več kakor v prejšnjem letu. Svoje delavce plačuje tobačni trurft silno slabo. Nepazljivi kadilci povzročajo mnogo škode Nepazljivi kadilci so leta 1930 povzročili v Chicagu 3,262 izmed 25,331 požarov. KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ Iz vsega tega se razvidi, da se bliža ura, ko se &>o pričal odločilen boj ne samo med de-( lavsko sovjetsko vlado in sve-( tovnim imperializmom, temveč obenem tudi med delom in ka-( piUiOiii. Svet stoji pred strahovito nevarnostjo nove vojne.1 Ni več dvoma, da bodo imperialistične sile storile vse kar bo v njih moči, da povzročijo konflikt, ki bo zapalil ves svet. Kapitalizmu preti pogin, ako zmaga sovjetska vlada s svojim gospodarskim načrtom, pogin mu preti, ako zaneti vojno, k^r, ako se zgodi to, tedaj bo spregovoril organizirani evropski proletariat, zavedajoč se, da se mora odločiti za zmago, za boj, ali pa za popolno pod-jarmljenje in uničenje vseh tako iežko priborenih pravic. / Lahko je mogoče, da se bodo mogotci spametovali v zadnjem trenotku, da bodo sprevideli blaznost svojih načrtov, da bodo upoštevali silno nezadovoljnost, ki vlada med delavnim ljudstvom po vseh deželah in sprevideli, da igrajo z ognjem — mogoče. Toda nikakor pa si proletariat ne sme prikrivati dejstev, ki govorijo tako izrazito. V prihodnjih mesecih bodo imperialistične sile iskale pretveze za napad na Rusijo — iskale ga bodo v Ru-muniji in na Poljskem, kjer vlada reakcija z vso brutalnostjo. Mala iskra bo zadostovala za grozen požar, ki bo pomenil največji, najsilnej-ši dogodek v zgodovini človeštva. Naloga mednarodnega pro-letariata pa je, da stoji na straži, da bo pripravljen na tisti veliki trenotek, ko bodo kapitalistične hijene pričele s svojo krvavo pesmijo o rešitvi "civilizacije in kulture", da preslepijo nevedne mase in jih z lahkoto povedejo v krvavi, (Nadaljevanje). Ricardo le tega ni vedel, da je njegova o-stro izdelana vrednostna teorija in nasprotje med dobičkom in mezdo dalo orožje za boj proti kapitalu onim mislecem, ki so se postavili na stran delavskega razreda. Po Ricardu je uporabljena delovna množina podlaga menjalne vrednosti in kapital je le nakopičeno delo; vendar si naj kapitalist prilasti nakopičeno delo in določa usodo proletarijata Nasprotstvo, ki ga je Ricardo nezavestno formuriral, so potem socijalisti zavestno razvijali. Zato ni bilo treba nič drugega kot izpremembo stališča. Ricardo je gledal vse z vidika kapitalistov, socijalisti pa z delavčevega. Ricardo je dejal : Kapital je vse, zemljiški posestnik nič in vendar dobi la levji delež na menjalnih vrednostih; socijalisti so pa rekli: Delavec je vse, kapitalist in zemljiški posestnik nista nič in vendar dobivata nakopičeno delo, dočim se smatra tega le za delovno živino. Razredni boji, ki so divjali v deželi od leta 1760, so našli v Ricardovih spisih svoj teoretičen izraz. 2. Protikapitalistična in socijalutična kritika. Prav tako, kakor so prišli po Heglu mlado-Heglovci in izkoristili marsikatere elemente naukov svojega mojstra deloma v meščansko-revolucijonarnem smislu, tako je sledila Ricardu cela vrsta pisateljev, ki so na podlagi Ricardove vrednostne teorije napadli kapitalistični red. Mnogo jih je poskušalo vrniti se v kapitalističen čas in priporočati zopet zgradnjo male obrti; drugi zopet so delali za različne valutne reforme, zadružne banke, menjalne bazarje, ali so pa postali socijalisti (komunisti) in agitirali za odpravo kapitalizma in upostavo komunističnih občin. Glavni učitelj komunizma je bil tedaj Utopist Robert Owen (rojen v Walesu 1771, umrl 1858), ki je razumel pomen strojev za ustvarjanje bogastva in ki je skušal uvesti komunizem z vzgojnimi metodami, zadružnimi naselbinami in združenjem delavskega razreda. Z njim so delovali kot socijalni kritik John Gray (rojen 1778, umrl 1850), William Thompson (rojen 1785, umrl 1833), Piercy Ravenstone (skoro gotovo psevdonim), Thomas Hodgskin (rojen 1787, umrl 1869), kakor tudi več anonimnih pisateljev, ki niso smatrali kapitala, temveč mezdno delo kot edini vir bogastva in vrednosti. Gray skuša v svoji "Lecture on Human Happiness" (1825) statistično pokazati, da posestniki zemlje in kapitala protipravno vzamejo delavcem štiri petine bogastva, ki ga ustvarijo v poljedelstvu in industriji zaposleni delavci. On smatra neposredne delavce za resnične producente. Vsi drugi delovni ljudje (zdravniki, uradniki, nameščenci itd.) lahko sicer opravljajo koristno delo, toda produk- Thompson, ki je spisal v letih 1822—1824 obsežno delo "Inquiry into the Principles of the Distribution of Wealth", prihaja do istih zaključkov. Kapitalist samo izposoja produkcijska sredstva, toda delavec res ustvarja vrednosti. Thompson le priznava, da ima kapitalist vendar pravico do odškodnine, nikakor pa ne do onega deleža, ki ga prejema pod obstoječim redom. Ravenstone je spisal v letu 1821 in 1824 dve deli, v katerih obravnava z izredno ostrino tezo o neproduktivnosti kapitala. Kapital mu je prazen zvok, metafizičen, nebistven pojem, hipnotizirajoče zvončklanje za preslepitev delavstva. "Delavec mora plačati kapitalu carino, preden ima možnost uporabe svoje marljivosti, svoje spretnosti. Ta carina je dobiček ali zemljiška renta ali pravilneje: lenuhov delež na delavčevem produktu. Lenuh živi od delavčevega večpro-dukta." Anonimni pisec brošure "A letter to Lord John Russell" (1821) izjavlja: Kapitalist je le oderuh ; ta posodi gotovino, oni produkcijska sredstva; dobiček prvega se imenujejo obresti, dobiček poslednjega se imenuje profit. Toda oba dohodka izvirata iz delavčevega večdela. Iz tega prirastlega dela nastane kapital. Thomas Hodgskina brošura "Labour defended" (1825) kaže, da je kapital neproduktiven in da obstoji samo iz večdela delavčevega. Ti pisatelji so obsojali kapital kot nenraven in iz delavcev iztisnjen produkt kot vzrok revščine delavskega razreda ,kakor sploh vse socijalne bede. To so bili učitelji tedaj nastalega delavskega gibanja, ki je zadobivalo vedno bolj in bolj revolucijonaren značaj in je bojevalo razredni boj pod imenom charti-zem (1825—1855). Ta literatura kakor tudi chartistični boji so vplivali na Marxa, ki je prišel od 1846 v do-tiko z angleškim socijalno-ekonomičnim življenjem. (Dalje prihodnjič.) Sodrugi agitatorji, koliko storite za širjenje naše literature? V literaturi je znanje, katero je vsakemu odprto. Navajajte svoje razredne tovariše na čitanje. In navajajte jih, da bodo čitali to kar je njim v korist. ■ nR RWW'iRPaj&r* ■ ■ PKÜtETAREC MAKJ51M GORKI: (Nadaljevanje.) * Po čaju sta šla na starino in sta prodala škornje. Dobila sta zanje dva rublja in štirideset kopejk, Salakin je bil zelo potrt spričo tako nizke cene. In je takoj tam na starini povabil Vanjuško v ljudsko kuhinjo. Tam sta zapravila en rubelj. Ko sta ee pozno ponoči vračala opotekajoč se in silno zgovorna v prenočišče, je žvenketalo v Salakinovem žepu samo še pet bakrenih petač. Vanjuška se ga je držal pod roko, lopnil ga je po rami in je bil ves blažen, ko je dejal: — Bratec moj, ljubim te . .. kakor rodnega brata! Za boga! Ti dušiča . . . Ah, tvoj sem z dušo in telesom! . . . Da, da, resničnoI Pri begu! . . . Sedi mi na grbo, če te je volja ---nosil te bom! — Ah, ti si prismoda! je mrmral Salakin. Nič ne de! Pretolkla se bova vseen^ Jutri pojdeva . . . Prodava uro . . . vse! Naj gre k vragu! Kaj—? — Potem je konec! je vpil Vanjuška in zamahnil z roko, kakor da mu je to vseeno, in je pričel s tenkim glasom peti: — Grda sem in uboga . . . Salakin je obstal in pomagal: — In strgano je krilo ... Tesno sta se objela in.tulila divje: — Nihče me ne mara . . . —Ah, pridi pome . . . — Matvej, ti rdečelasa mrhovina . . . Saj n.e boš še spoznal! je nenadoma zakričal Salakin in se je skoraj prestrašil ten misli. Dvignil je roko in žugal s pestjo / p azm zrak. IV. Pretekla sta dva tedna. Neko noč, ko sta ležala lačna drug poleg drugega na prični, je Vanjuška obsipaval Sa-lakina z očitki: — Samo ti si kriv! Če bi ne bilo tebe, bi sedaj prav gotovo že imel delo! — Pojdi k vragu! mu je svetoval prijatelj kratdto in odsekano. — Molči, gobec! Govorim resnico . . . Kaj naj sedaj počnem—? Ali naj od gladu crknem — ? — Tak pa se dvigni in poroči kako bran-jevko! Potem se boš lahko do sitega nažrl . . . Mevža! — Kozavi iris! Polomljeni rilec! Ni bilo danes prvikrat, da sta tako govorila. i odnevi sta se vlačila napol naga in zelena od mraza po ulicah, toda le edkokdaj sita kaj zaslužila. Sekala sta drva in razbijala po dvoriščih umazan led. Ce sta dobila za to delo dvajset kopejk, sta jih šla taikoj v krčmo pognat. Večkrat je nosil damam s trga košare, polne mesa in sočivja uro daleč. Tedaj je Vanjuška, ki ga je grizla lakota, vedno občutil sovraštvo do dame. Bal pa se je to sovraštvo očitno pokazati in je bil napram damam silno vljuden in ravnodušen do \3eh stvari v košari, ki so podžigale njegovo lakoto. Večkrat je tudi prosjačil, toda oprezno, da ga ni zalotil policaj. Salakinu Be je včasih posrečilo izmakniti kos mesa, štruco masla ali zeljnato glavo. Tedaj je Vanjuša vedno trepetal od strahu. — Ti me boš upropastil! Še v luknjo bova prišla! Eh, v arestu dobiva obleko in jesti! ga je mirno zavračal Salakin. Ali sem jaz kriv, da pridem lažje do tkraje kot do dela?! Dnes sta z veliko težavo nabrala šest kopejk za prenočišče. Salakin je nekje zmak-nil žemljo in nekaj rjepe in to je bilo vse, kar sta pojedla ta dan. Lakota jima je žgala čreva in jima ni dala spati. Oba sta bila razkačena. — Koliko sem pa jaz izdajal zate?! ga je srdito vprašal Salakin. Ti pa si imel vsega skupaj en kaftan in sekiro! r— Pa onih šestdeset kopejk—! Na Le si gotovo pozabil, kajne! Renčala sta kakor dva huda psa in Vanjuška je celo, najbrže po zmoti, dregnil Sa-lakina dvakrat s komolcem v rebra. Toda o-čitno se ni hotel sporeči z drugom, zakaj tako se ga je privadil, da bi brez Salakina še težje živel. Sam v mestu—? Strašno! In tako raztrgan, napol nag da bi se vrnil v vas?! Sramovat bi se stopiti pred mater, pred svoje dekle. Da, tudi Salakin se je vedno norčeval, kadarkoli je o tem spregovoril: — Pojdi, kar pojdi! je rentačil in škrtal z zobmi. Tvoja stara te bo pač vesela, ko si toliko prihranil! Imenitno! Obleko kakor gospod. Poleg vsega tega pa ga je vendrle držala v mestu nada, aicer i.elo mala: Mogoče pa se mu le nasmehne sreča! Včasih je sanjal o bogatem gospodu, ki ga je sprejel v delo.. Katerikrat je celo upal, da bo Salakin vendarle kaj pogruntal, da prideta iz te lačne zagate. To upanje, ki ga je gojil do Salaki-nove spretnosti, je le-ta sem podžigal, ko je večkrat zatrjeval: — NiČ ne stri! 8e bova že umazala iz tega, samo potrpi! Se bova! To je govoril vedno z velikim prepričanjem in ob takih prilikah je vedno gledal Vanjuško ostro v obraz. Vanjuška pa je bil uverjen, da ve tovariš za sredstvo, kako se znebiti te smole. Pa si je vejndarle nocoj, ko sta tako ležala drug poleg drugega, mislil: Ce bi se se-dajle odluščila opefca s stropa in padla Salakinu na čelo ... bi bilo vseeno boljše. Premišljeval je o sinočnem dogodku: Sredi noči je strašen krik prebudil vse iz spanja. Videl je od temne krvi oškropljen obraz, ki ga je razbila opeka, odločivši se od stropa. — Uh, kak kup denarja /teh tvojih šestdeset kopejk! je brundal Salakin. Ah, ko bi ti--- \ — No, ko bi kaj--A? — Ko bi bil le malo bolj podjeten! — Zakaj ? — Ah, nič . . . Vanjuška je mislil, potem pa dejal: — Ničesar ne anaš! Samo gobec to je, drugega nič! — Kdo? Jaz? — Da! Kdo drugi! — I ji kaj potem—? Tudi če bi znal — kaj bi bilo potem? — Potem? — No? — Jaz ti tako pravim! — Torej—? — Jaz že vem, toda ... v — Ti ničesar ne veš! je rentačil Vanjuška s prepričanjem. Salakin se je nemirno premetaval na prični. Vanjuška mu je obrnil hrbet in je šepetal v zid obupno, žalostno: —Ah, ljubi Bog . . .-ko bi imel samo malo skorje . . . Nekaj minut je molčal, tedaj pa se je Slakin dvignil, nagnil glavo tako, da so bile njegove ustnice tik nad Vanjušovem ušesom in je dejal tiho, komaj razločno: — Ivan! Poslušaj — Pojdi z menoj! — Kam? je vprašal Vanjuška prav tako tiho. — V Borisovo . . . — Po kaj—? — Povedal ti bom spotoma. — Povej takoj! — Pojdi z menoj! Saj ti bom povedal . . Pojdeva ... in udreva pri Matveju Ivaniču. Za boga, udreva ! — Hudič te vzemi! se je prestrašil Vanjuška Salakin pa se je vlegel čezenj in mu je pričel šepetati v uho: — Tak poslušaj vendar . . . Lahko bo! Tja pojdeva, opraviva tisto — in se vrneva. Kdo bo naju sumil—? Poznam tam vsako stezo! Vem tudi, kje ima denar. In srebr-nino ima . . . Žlice, kelihe na kupe v stekleni omari . . . Salakinov vroči dih je žgal Vanjuškovo lice in strah, ki je bil v srcu, je splahnel. Toda spet in spet ga je zavračal: — Poberi se, satan, od mene! — Pojdi z menoj, pojdi! Boš videl . . . Hej, kako bova potem živela! Samo pomisli! En sam zamah in sita bova, oblečena, obuta — — Vanjuška je ležal in molčal. Salakin pa mu je šepetal vroče in verne besede v uho in možgane. In nazadnje je Vanjuška vprašal: — Pa ima dosti denarja? V. Tri dni po tem razgovoru sta korakala v zgodnjem jutru po veliki * cesti, drug ob drugem in Salakin je živahno pripovedoval tovarišu, ki mu je gledal v oči: — Razumeš: Predvsem morava najprej zažgati skedenj ... Ko bodo zapazili ogenj, bodo vsi drli gasit in tudi Matvej . . . Oni tja ----midva pa v njegovo stanovanje. Drugo je malenkost! — Pa če naju primejo—? je dejal Vanjuška zamišljeno. — Kaj še! je odgovoril Salakin. Kdo pa naj naju vjame? In je dodal trdo še tole: — Oni bodo morali gasiti ogenj, ne pa loviti tatove! Razumeš! VanjuSka je zadovoljno pokimal z glavo. Bilo je v začetku marca. Mehak, puhast sneg je v težkih kosmih naletaval iz nevidnega neba in je sproti zasipal stopinje, ki sia jih puščala na cesti. Na obeh straneh ces^e so stale breze s polomljenimi vejami. (Dalje prihodnjič.) ¡DRAMA m GLASBA Sijajen uspeh Banivčevega-šubljevega koncerta v Chicagu Dobili smo celo več nego Skupni koncerti Banovea in nnio pričakovali, in to, kar smo Šublja morajo ugajati tudi mu-ričakovali cd Banovea in zikalno razvajenim ljudem.Ko- DELAVCI "VISOKEGA STANU" ristilo bi naselbinam, a ko ju povabijo na koncertovanje v vsak večji kraj. Dobile bi mnogo užitka — kajti čuli bi v Uietu pevca, ki razumeta naše ljudi in ki čutita z njimi. Je res škoda izpustiti tako priliko. Po koncertu je imel plesno in prosto zabavo dramski odsek kluba št. 1» Mnogo udeležencev koncerta je ostalo na zabavi. Igral je John Koche-varjev orkester, ki zna ugajati mladini in starejšim. — Z. (Opomba. — Augusta Mere ima oceno koncerta v angleškem jeziku na 7. strani.) 44Stari grehi" Šublja, ni bilo malo! 2e s prvo pesmijo sta osvojila avdi-jenco. Koncert se je vršil v dvorani CSPS. na W. 18th St., ki je bila polna spodaj in na galeriji. Razen Slovencev je prišlo tudi precej Hrvatov in Srbov. V prvem delu sta začela s Prelovčevo pesmijo "Jaz bi rad rudečih rož". Avdijenca je napeto pričakovala, kako bosta nanjo vplivala ta dva iz-borna glasova v duetu. Ko ■el smehljaj. Kriza in druge tra, katera se vedno ob vsaki .ežave so bile pozabljene. Ta- priliki prepirata, toda njuna ka je moč lepo predvajane pe- tjha ljubezen ju le privede v zakon. V drugem delu sta pela ari- iRra je prepletena vseskozi s je iz oper. Bila sta v kostu- humorjem. Nikomur ne bo žal, nih in maskirana za svoje vlo- ako pride na predstavo, ki se ge. Tudi scenerija je harmo- bo izvajala na odru S. N. Do-nizirala. V prvi točki druge- ma# priene se točno ob 7. zve-¿a dela sta pela "Seviljskega čer Po predstavi sledi prosta brivca" (Rossini). Vlogo gro- zabava in ples. Igrala bo slo-fa Almaviva je imel Banovec, venska godba. Vstopnina za Figaro pa je bil Subelj. ! moške je 50c in za ženske 25c. V "Boheme" (Puccini) je občinstvo je vljudno vabljeno, pel vlogo poeta Rudolfa Bano- tukajšnje in v okoliških naseK vec in vlogo slikarja Marcela binah. da pride pogledat "Sta-Subelj. V tretji točki drugega re Krehe". — Pub. odsek, dela sta pela vlogi iz "Prodane neveste" (Smetana); meše-tar Kecal je bil Subelj in Jan-kota je pel Banovec. Na splošno zahtevo sta to točko ponovila. Bila sta skoz in skoz o-perna pevca, bodisi v petju kot mimiki. V tretjem delu sta zapela v dvospevu sledeče narodne: Oj, . , . . . Doberdob; Ančiča, srček moj;,'ePoto PetJ.f •kakr*"a JC V Kaj bi jaz tebi dal; Moj očka dov.n. naš>h naselb.n velika o mi rekli. V hrvatskem jezi-' rfdkoRt- Dva P"znan» 9,oven" ku sta zapela "Dalmatinski šaj-l ska °Pern» koncertna Pev-kaš" in "Kolo". Posebno je » nastopita skupno Povsod, uKajal šajkaš. Par narodnih i kJer sta se b,la'.so ^ s°" pesmi sta dodala, ali avdijen-'«1«3"0 mnenja, .da nudita ob- ca je hotela Se več. Ampak Clnslvu s SV0Jlml «V0SP*V' *ra-tudi umetniki rabijo počitek. Dala sta obsežen program, predvajala sta ga kot ga morejo le dovršeni • umetniki, in imeli smo užitek za malo vstopnino 75c. Ce hoče človek na koncert v glavnem delu mesta, plača toliko za najslabši sedež kje na vrhnji galeriji. Na klavirju ju je spremljala ga. Jasna Blafka Bjankini, ki ima svoj del zasluge za dobro uspeli koncert. Culi smo jo tudi, ko je spremljala Banovea na njegovem koncertu Orchestra Hali. Je zelo dobra pianistka. . čistilci oken v ameriških mestih so navadno mnofo bolj "visok «lan** kaiborr na«i starokrajaki krovci. Na tej «liki sta Ara, ki ¿Ulita okna v oeem-dosotem nadstropju Empira Stat« zgradb« v Now Yorku. Vaa okna imajo sapdnko, k katerim i« čiatilci pritrdijo s Jermani. Vslic pasnosti in varnostnim napravam aa jib vsakdo loto precej smrtno ponosroči. sen užitek. O njima ste čitali mnogo,, zato ne bom pBal obširno. Oba pevca sta vam znana. Priporočam vam, da pridete v nedeljo 29. marca popoldne na njun koncert v Slovenski delavski dom. Verjemite, ne bo vam žal! Prijatelj potja. Banovec in Šubelj pojeta v Clevelandu 15. aprila Ctoveland, O. — Svetozar Banovec in Anton Šubelj bosta predvajala svoj koncert v dvo-spevih v sredo 15. - aprila v Slov. nar. domu. Pričakuje se, da bo ob tej redki priliki avditorij napolnjen do zadnjega sedeža.—J. P. Koncert "Save'* Chicago, lil. — V nedeljo 26. aprila priredi koncert v dvorani SNPJ. pevski zbor "Sava" z bogatim sporedom. Vstopnice v pred prodaj i so po 75c in se dobe pri članih ter članicah zbora in kluba št. 1. P. O. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:3G — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store ^ 1858 WEST 22ND ST 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointment«. Residence Tel.: Crawford 8440 KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. 3639 W. 261 h St., Chic&go. 111. (v upravništvu P roleta rca) ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom. Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera. Knjižničar. \ r V nedeljo 29. marca Ba-novčev-Šubljev koncert v Detroitu Detroit, Mich. — V nedeljo 29. marca se nudi našem občinstvu v Detroitu prilika uživati TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO« 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111 Tal. Lawndala 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni sa tiska "Prolatarac**. Wm. B. PUTZ Ciccr.'« I "¿St j Florist ( OLDEST ) Cvetlice in venci sa vs# »lučaje. 5134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, tefltnik. * 1724 S Sheridan Rd.9 No. Chicago, III. Tal. 6624. Gospodinje, sahtevajte ▼ trgovinah kruh ta naie pekarn«. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, IL L. (V bliilnl «rada SNPJ km Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" Stana sa celo lato $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova drufttva. Deset £'anorv(k) j« treba ta novo druitvo. Naslov ta ltat ln ta tajniitvo le: 2657 S. LAWNDAI.E AVE.. CHICAGO. 1LL. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovanskem, Hrvaškem, Slovaškem, čaikam, Poljskem, kakor tudi v Anglaikam in Nemlkem jasiku. Naia posebnost so tiskovina sa druitva in trfovce. Pravi prijatelj >ll>l>IIÉÉI»H*i*ÉâSÉA Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street i j [ Tel. 147S. JOHNSTOWN. PA. 4 »MMMtMMMMHIIHMM V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. Adam Mllkovičt SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« 4« poniliM i« PraWtarc« »rMrlui« avtor. Í i 't\ ttitfitfitl (Nadaljevanje.) "Vraga," je zamrmral Mover. "In zakaj ni vzel mene a seboj! E, jaz bi ji posvetil! Hm, na samoti bi jo objel, poljubil in na lep način spravil v pasi. Nu, sicer pa,M je vrgel pismo po mizi, "za par dni preje, ali kasneje. Rad mu dam štiristo frankov, petsto ne morem več, ker ga moram dolgo čakati. Čas je zlato t Tudi je pogodba z njegove strani prelomljena, pa naj bo še z moje! Da, da, štiristo frankov bo imel dovolj. Obrabil mi bo sedlo, opremo in še konja. Ostalo mi bo še devetti-sočšeststo frankov . . . dosti jih bo !M Tiflio noč sta Ramon in Madalena jezdila mimo vasi, da ju ne bi nihče izpraševal. Vra-«ec je pod težkim bremenom hropel in se u-stavljal vedno in vedno. Kakor bi slutil, da ni prava njegova pot. Časih je obstal sredi temnih, slokih silhuet drevja, ki ga je luna rahlo otipavala skozi potrgane megle, ki so gnane od viharja pošastno drvele preko črnega neba. Madalena se je tesneje in tesneje oklepala sedla, časih povesila glavo in se zamislila. On jo išče! Mover! Pisala mu je in siromak je prišel za njo! Ko bi bila vedela, da je njegova ljubezen do nje tako velika! Seveda, proti drugim se izgovarja, da jo išče iz sovraštva, ponuja jim nagrade, vse pa je laž ; zakaj išče jo njegova kri, ki takrat ni dobila utehe. Kako rada bi ji ustregla nocoj, kar takrat ni hotela. Zlato je držal pred njo in klečal je, — a ona, neumnica je zbežala proč in sedaj tava tu po gozdovih kakor roparska zver, ko bi lahko uživala vse, kar bi si poželelo srce 1 "Nazaj," je rekla glasno, "strah me je." "Madalena," se je je oklenil Ramon, "če te peljem nazaj, si zame izgubljena!" Nategnil je vajeti, udaril vranca po vratu, da se je povzpel na zadnji nogi, potem pa zdirjal kakor besen v noč. Pod njegovimi kopiti je pokalo suho vejevje in pelo kamenje. Časih ju je oplazila veja, časih je brizgnila iz tal vodat vendar Ramon ni popustil vajeti. "Glej," se je stresla Madalena in zgrabila vajeti, "tam stoji človek." Konj je zahropel in obstal. Tudi koraka ni hotel več stopiti; z gobca se mu je penilo. V vrhovih mogočnih hrastov je zaječalo, skozi nje je zatulil vihar. Ramon je skočil s konja, segel v žep in naperil v temno postavo samokres. "Kdo si?" je z ostrim glasom pozval prikazen. Vse tiho, le odmev njegovega glasu se je preril od mogočnih vej skozi noč nazaj. Tedaj skoči Ramon še korak naprej: ogenj, dim, senca se ne gane. Po gozdu je zaječalo, pok je odmeval od gore, do gore m se strahotno vračal. Zopet ogenj, pok in dim— prikazen stoji mrtvo. Zdajci je prisijala izza oblaka mesečina. "Nu, tudi prav," je upadla Ramonu desnica, "kolikokrat sem te pa zadel?" Pristopil je k štoru, ga zamajal in prevrnil. Kratka, zlomljena veja je štrlela v višini človeške rame kvišku, kakor, da bi držal* nekdo levico, hoteČ zaklicati — stoj! 'Trdo življenje je imel!" je skočil Ramon na konja, "dvakrat sem ga oemodil, pa ti je stal, kakor bi pljuval vanj." "Vrniva se," je hotela obrniti konja Madalena, "strah me je — ne grem več naprej." "Naprej!" je dejal Ramon, jo zgrabil krog pasu in pognal prestopajočega vranca. Ko ata zapustila temni gozd, se je razgrnila pred njima v polmraku prostrana ravan. Nočne ptice so plaho prhutale nad njo, potem pa se izgubile v malih grmičih, ki so kakor ožarjene kupole gledali iz zemlje. Konj je v divjem diru -bežal mimo njih, kresal iskre ob kamenu in dvigal rjav prah, da je čeafto zagrnil medel soj mesečine, ki je prodirala skozi meglice. V daljnem zvoniku je tolklo z železno roko polnoč . . . Ura strahov! Konj je upehan obstal, potem pa se mukoma prestopal s po-vešeno glavo. "Veruješ v strahove?" "Kaj bi verovala," je potegnila Madalena vajeti, da bi pognala vranca hitreje skozi to pusto ravan. "Glej, tam leži pokopališče," je stegnil Ramon roko proti belim kamenom, ki so medlo osevani Štrleli iznad grobov. "Ne bojim se," je odvrnila Madalena, "oni, ki leže tam, so mrtvi, srečni so, da eo mrtvi .. ." Večji in jasnejši so postajali beli kameni. Visoke ciprese so nerazumljivo šepetale med seboj, o solzah in vzdihih, ki so jih bile pre-čule od ljudi. Konj je pešal bolj in bolj. Tam, kjer zavije cesta prav ob pokopališču, tam je obstal in se ni več ganil. Povesil je glavo in je hropel. Zaman so padali po njem udarci, zaman so pretresale kletve iz Madaleninih ust mimo noč, vranec se je uprl z nogami naprej in se ni premaknil. Madalena se je tedaj oklenila njegovega vratu, legla preko sedty in izmučena zatisnila oči. Za njo je Ramon sedel vzravnan in tako pazil v noč. Pa je tudi njega premagala utrujenost, sklonil je glavo k Madaleni in se obrnjen z očmi v tihe š\'< à\(i » Vi âv i ê\V *w è\< grobove skušal odpočiti. Tišina .... Zdajci pa je tam za največjim kupom zemlje, kjer še ni bilo ne križa, ne kamena — tam je vstajala iz zasute jame temna postava človeka. Večja in večja je postajala in se bližala k obzidju. Dvoje oateklenelih oči se je zarilo preko opeke in strmelo strašno in grozeče. Ramon je vztrepetal. Poznal je tega človeka — kaj ni to njegov oče? Mrtvec ee je oprijel opeke m stegnil vrat. "Ti si?" je rekel z boječim glasom. "Ti? O sin, zakaj si me pahnil v zemljo? Tako težka je, tako težka ... In brez križa je, brez kamena je moj grob . . ." "Oče!" je zaječal Ramon. Starec je pričel razdirati opeko, trgal je raz obzidja kamen za kamenom in s koščenimi rokami praskal po ometu. "Sin! Kdo je oni kraj tebe?" "Oče, moja žena," se je zdrznil Ramon. Tedaj je razpel roke in dvignil osteklenele oči: "Bog!" "Oče r "Vlačuga sloni na mojem sinu in jaz sem moral umreti . . ." Sklenil je koščene roke in šel h grobu. "Težka si zemlja, o težka .. Potem se je razjokal in izginil . . . "Madalena!" je tisti hip spreletelo Ramona. da se je vzravnal na vrancu. "Predrami se! Mesec tone, zgrešili bomo pot, temna bo noč . . ." ... Brezkrajna ravan — kani.hrče. užiga iskre, da odmeva to pot daleč skozi noč . . . 15. Na večer iste noči je slone'a gospa Hedy na ctomani in se dolgočasila. Nekai minut pred deveto ie stopil v sobo gosnod Lear/*er Dur*v. G«f* Hedy je raz-krilila roke in mu stekla naproti. V mračnem svitu žarnice, ki je bila ovita v rdeč svilen lestenec, je bilo Videti, kako sta se združila in se poljubila . . . Potem sta dolgo časa sedela tesno drug ob drugem na otomani, polglasno šepetala in «e hihitala. "Morda," je dahnila gospa Hedy, "ie nocoj zadnji večer, ki ga moreva užiti neskaljenega." "Hedy!" "Zdi se mi, da se vrne," je pokazala Mo-verjevo pismo ona. Leander Duray je dvignil niene bele roke in jih poljubljal. "Zadnji večer," je ponavljala gospa He- dy. "Mar naj zato zamre plamen najinih src?" Hedy ni odgovorila. Nagnila se je k njemu in je bolestno vzdihnila. Njene prsi,so se dvigale in padale, njeno lice je žarelo, a oči so zaprte ležale v niegovem naročiu. "Hedy, koliko noči sem prebedel, odkar sem vas spoznal!" "Nekdo?" Gospa Hedy je planila kviftku. V predsodbi so se začuli koraki. Z bliskovito naglico je odprla omaro, gospod Leander je skočil vanjo in se potuhnil. Ko je Hedy zaprla vrata, je urno prisedla h klavirju, zaigrala m zapela. V tem so se odprla sobna vrata. Na pragu se je pokazala rdečelična Doroteja. , "Milostljiva," je v zadregi povesila oči, "gospa Charlotte Duray želi vstopiti." "Charlotte?" je z veseljem ponovila go-sDa Hedv; ošinila potem omaro in priskočila prijateljici naproti. "Sijajno!" se je zasmejala Charlotte Duray, visoikorastla dama, vitkega stasa in živih kretenj. "Vedno naštudiraš kaj novega. Dolgočasja menda sploh ne poznaš," je hitela, ne da bi pustila spregovoriti gospo Hedy, s katero sta se bili Šele pred nedavnim spoznali. "Izvoli," je ponudila stol gospa Hedy. "Kaj si sama?" "Kakor ponavadi," je menila gospa Hedy. "In ti? Odpotoval?' ' "Kakor po navadi," je ponovila Charlotte, "vsaki bi odsvetovala trgovca. Moj Leander vedno kolovrati po opravkih." "Kakor moj," je pritrdila Hedy. Ni še dolgo, kar sem prejela tole pismo. Kupil si je konja . . .? "Konja?" "Hi^hi-hi," se je srčno nasmejala Hedy k prijateljici, "konja, a jezditi ne zna." V tem času je stal Leander Duray sključen med obleko v omari. Komaj je še mogel dihati. Spomnil se je na grobnico, fakirje in slične goljufe, ki se dado zapreti v rakev, pa imajo skrite luknjice, skozi katere moliio nos in srkajo zrak — on pa ga nima nikamor vtakniti, kaj, ko bi se zadušil? Ali naj ai-loma odpre? Kaj bi rekla njegova soproga Charlotte? "Krasno si preuredila stanovanje," je medtem hvalila Charlotte. "Hrastova oprava, kalrn?" . "Da, da, samo hrast," je pritrjevala Hedy. njena prijateljica pa ni hotela ostati samo pri besedah, ampak je pričela radovedno otipavati in ogledovati. "Naravnost umetniška izdelava," je poudarjala in pogladila vsak predmet posebej. Od postelj je vrftopila v sosednjo sobo, prišla zopet nazaj in se zagledala v krasne omare. "Divno!" je rekla in hotela odpreti. (Dalje prihodnjič.) RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZARAVO Čudovita svoboda zmešnjav Lepo in prijetno se zdi človeku s pokvarjenim kolesjem v glavi, ko spleza vrh strehe in razpne dežnTk nad sabo. Mimoidočim kaže jezik, vpije nanje in je vesel samega sebe. Toda ljudje, ki hite po svojih poslih, si mislijo: "Revež! Pod Kapo se mu je zmešalo." Domišljija je lahko prijetna, pa tudi neprijetna bolezen. Janez Motovik si je venomer dopovedoval, da je Napoleon, general Lavdon, general Radecki itd., ter na vso moč strogo zapovedoval skladnici drv za hišo. Manj srečen je bil Erazem Klepetec, ki je zatrjeval, da on vse ve, najboljše ve, pamet-! udeležili .ifco ve, in da ga je božja volja | ve določila za voditelja ljubemu loda zapeljanemu narodu. Narod pa je šel svojo pot in ni videl bolečin v Klepetcevi duši. "Med voditelji (v mislih ima Začeli so od kraja polahko, s socialiste) so na krmilu igno- stiskanjem rok, z lepimi govo-ranti in povprečni ljudje . . .tri o domoljubju, o naših kra-To je rdeče nazadnjaštvo med snih gorah itd. Nato so pred- nami." Svoj stavek zaključuje: "To je "kidanje gnoja," In bogme, res ga kida! Ljudje so dobri in slabi, kar bo vsakemu razvidno na sodni dan. Andrej jih sodi že zdaj. Januarja je priredil v Chicagu lanskem praznovali svoj prvi jugoslovanski "četrti žulaj", letos pa so šli ž njim v Ashland Auditorium. Konzuli so se s svojimi oprodami zelo navdušili. Fante pozivajo na nabor, kandidatom za ameriško drža- "jugoslovanski dan". Ampak! vljanstvo pa svareče nazna-"Prcletarec" je proti jugoslo- njajo, naj preje vprašajo vla-vanstvu. On piše: "Od Prole- do v Beogradu za odpust iz ju-tarca nahujskani ljudje so de- goslovanskega podaništva. V lali pri društvih, po javnih pro- vsakem proglasu dolečno po- V marčni šievilki mesečnika, ki ga je urejuje mučenik Andrej Je jamranje na prvi strani, da ni voditeljev, ki bi naš mili rod vodili iz puščave v obljubljeno deželo. "Sposobnih štorih in celo po privatnih hišah, da bi se Srbi in Hrvati ne Svobodine priredit-Le na kaj je Andrej mislil, ko je to napisal! Prič seveda ne navaja, ker to ni njegova navada. Recimo, da bi bilo to res, l^ajr pise, dasi je zlagano: Na kak vražji način naj bi to preprečilo Hrvatom in Srbom priti na njegovo priredbo? " Ce bi bili od "Proletar-ca nahujskani ljudje" res tako razboriti, bi najbrž argumentirali med Slovenci, torej bi se množica hrvatskega in in iskrenih voditeljev ni," pra- srbskega naroda lahko vseeno neskaljeno privalila v dvorano. Naš fanatizem dalje, če bilo piše: "Ob drugi priliki je neko pevsko društvo prejelo, ka- vi on. SlovensKi socializem (?) v Ameriki pa je tak, "da ne more nič dobrega roditi." Tudi z naprednostjo je križ. Kar se zbira s socialisti in med socialisti, je rekacionarno, za- kor nam piše rojakinja, celo nikrno, ničvredno. Socialistič- brzojavko, da se članstvo ne ni klubi so "zakotni klubi" . . . sme (!) udeležiti prireditve 8. Ako bi bil človek hudomušen, feb." (Skupine društev S. N. bi lahko nekaj povedal o za- P. J. izven federacije.) Drža-kotnih klubih, pa ni vredno, da lo bi veliko bolj, če bi navedel bi prizadete spravljal v zadre- ime dotične rojakinje in foto-tfo. giafijo brzojavke. Zapisati Mesečnik v Chicagu so usta- stvar kar takole, se glasi ne-novili radi svobode. Prej te vrjetno. In končno, zlobni Iju-živali sploh ni bilo, »daj pa jo lje so sposobni, da tak brzojav imaš vsak mesec kar 16 strani, sami pošljejo in ga podtaknejo Kdor jo ima v žepu, ali v ro- drugim. Jaz bi lahko navedel Kah, lahko priseže pri vseh bogovih, da ima svobodo. Se. v italiji bi lahko to storil. V Jugoslaviji pa je taka svoboda še posebno dovoljena. Ali, bog-pomagaj, ko pa so voditelji ta-iio zanič! Urednik s Pike's ¿'eaka takole piše o njih: neki drug slučaj z dne 1. decembra, katerega bi potrdile tudi priče. Toda, ako "kulturnim" ljudem tak boj prija, bog ga jim žegnaj! Ni vedo, da tistim, ki se vrnejo, a-meriško državljanstvo ne bo nič pomagalo, ako se prej ne pobotajo s konzuli. Ako bodo starokrajske oblasti hotele, bodo rojaka utaknili v vojaško suknjo, pa čeprav bi imel pri sebi ameriški državljanski papir. Taki slučaji se že dogaja jo^ Andrej ves razkačen piše: "Zdaj rdeča reakcija v Chicagu organizira nekako kamo-flažno delavsko jugoslovansko zvezo, katera ima služiti kot odpor proti skupnemu nastopanju Jugoslovanov v Chicagu . . ." Vidiš, rojak, če nisi s gre še veliko , konzulom, pa ti očita Andrej, res tole, kar ¿a nastopaš "proti »kupnemu nastopanju Jugoslovanov . . ." Tale gospod konzul, za katerega lomi Andrej kopja, ima tisoč dolarjev na mesec redne plače. Mož lahko treta, saj dobi še posebej za propagando, in ljudje so ga veseli, ti-*ti namreč, ki še zmerom verjamejo, . da je kralj dobra stvar, in ki so do včeraj verjeli, da se nekega večera nenadoma pojavi cesarjevič Rudolf in obnovi mogočno habsburško cesarstvo. Ampak da smo le na veselici, in če je konzul s svojimi petaki poleg, toliko bolje. V isti številki je rečeno: zoper politiko, socialisti so krivi prepirov in vsega mogočega zla, na koncu pa modruje: "Tak je pač kapitalistični sistem." Ni čudno, da je vzklik Jan Husa postal tako znan. Saj veste: Cerkev ga je obdolžila, da uči krivo vero in tako naprej. V svoji gorečnosti do Boga je Jana obsodila v smrt na grmadi. Ljudje so na povelje zabili kol, privezali nanj Jana, nanosili okrog dračja in ga zažgali. Ko je že dobro plamtelo, se je pririnila v o-spredje stara ženica in priložila še eno butarco dračja. Jan jo je pomilovalno pogledal in vzkliknil: "O sveta preprostost!" Morda se ni dogodilo natančno tako, . ker pri tistih ceremonijah ni bilo stenogra-fov. Preprostosti pa zelo veliko. Nu, da, "tak je kapitalistični sistem", kajne prijatelj Charles R.? In pa tisti v istem listu, ki pravi: "V srcu sem še socialist, kot sem bil vzgojen, v osebi pa ne." Tega tolmačenja bi niti Marx ne mogel razvozljati. Isti rojak jamra, da danes ni več shodov socialistične stranke. Ker jih on ne poseča, pa jih ni več. Jte nekako tako kakor s tistim komunistom, ki je pristopil dopoldne v stranko, zvečer pa je že zahteval revolucijo. Mislil je da je edino njega še manjkalo. Tako se kregajo s pametjo brez presledka. Andrej, ki je aranžiral Jugoslovanski dan Svobode, piše čisto resno, da je bila to prvič v zgodovini slovenske kolonije v Chicagu tudi hrvatska in srbska, torej jugoslovanska priredba. Zanj se zgodovina slovenske naselbine pričenja, ko se je on razgledal po nji, torej pred par leti, ko jo je ogledal s stolpa čikaške Tribune. Da je bila prireditev res "jugoslovanska", dokazuje sledeči Andrejev stavek v istem poročilu: "Generalni konzul dr. Kolombatovič je v hrvatskem govoru podajal ne- "Naš list Svoboda ne zaje-)kaj doMh idej K,ede odnoša_ ma iz nikakih republičanskih mu prav ker postaja ju- skladov ¡„ nima za seboj Koslovansko delavstvo pozorno iniziranjh niaäin za ko,ektanje delo režimskih* agentov. Zabiljeiili smo ve*, da te nakon ni u Jugoslaviji, pa makar oni i po-proslogodiinjeg "sokolskog" izleta is »tadoie američki gradjani (nai.urali-Amerike u Beograd, a V* — «okol- zovani) kao i oni, koji su rodjeni u akog predstavništva is Amerike, spre- Americi, dakle eu smatrani gradjani, ako ovi ne zatraie otpust is jugoslo-veimkog gradjanstva po propnrima zakona Jugoslavije. U praksi ova uredba stoji ovako: Jugcdoveiski iseljenici u Americi, bili oni naturalisovani gradjani Amerike iti ne, a koji nisu "regulissli" svoju vojnu duinost spram Jugoslavije, niti su navriili 40-tu godinu života, smatraju se po jugoslo venskim vojnim vlastima kao dezerteri (vojni bjegunci) i mogu biti kainjeni — trogodiiijom vojnom sluibom u voj-nom kaderu, prema ¿lanu 45 vojnog ma opet drugi sličan izlet ove godi ne. — Ovajptft imao bi to biti — "iseljenički" izlet iz Amerike na — iseljenički kongres u Jugoslaviju, a bez — iseljeničkog predstavništva iz Amerike. Kao ¿to su proile godine Sokoli, tako bi ove godine "iselje lički kongres" imao posluiiti kao neke vrs*3 -poklonstvens deputacija beograjsko j diktaturi, — u ime i na račun i->e-Ijenika, ko ji za taj izlet ili pravo uopče ne znadu, ili u koliko znadu, - iij mu pitaju, uiti nt are. U proglasu, koji je tim u vezi bio IalJona-najavljen, pregrijane su M iovo sve | li,to vnJcdl 1 « mladiče rodjene »-are fraze o — ainovskoj ljubavi, u, Americi, koji su stigli godine vojne rodnome pragu i slavioj «ijedovini, ua se na račun toga snubi — "stare i mlade", — kako bi se p.ikupijo sto vise glava i ubrala ¿.o bolja —* gla-varina! Onim mladima, ovije ro Ujeninia posvečena je posebna paž nja, jer da je ovo za nj bogodanu zgoda, da obidju dimovinu svojih o^aca i da 'se obogačeni ugodnim ču-vtvima poviate u svoju novu -iom> vinu. Mnogo je toga rečeno u torn pro- j glasu, nije zabo>ravljen ni piknikski — linale: "biti če veselo!" .— a da se ipak o jednoj važnoj potankosti pri u>me ne spomiije ivi jedna jedina * i ji č. Evo o čemu je riječ. nedavno je beogia'lski konsul u New Yorku objelodanio jedan opiir-iti — poAiv na regiuiaciju i reguliranje vojjie sluibe Jugosiovena, lselje-mita. Prema toj objavi, svi oni, koji so ovakovoj n-grutaciji ili regulisanju vojne sluibe ne podvrgnu, znali oii za uredbu ili ne, a do svoje 26 godine, smatraju se vojnim beguncima i budu li ulovljeni na juguslovenskom tlu do svoje 40 godine, biti če kainjeni. Uredba se lodnosi na sve Jugoslo vene, k oje Jugoslavija smatra svojim gradjanitna. Prema tumaČenjima pa- sluibe, ne mari koliko to apsurdno 1 itgleialo i zvučilo. Drugim riječin», niàta ne prijeČi vojne vlaSii u Jugoslaviji, da medju ovakovim izletnicima potraie i svoje — vojne bjegunce i primjeni 45-ti član zakoia o vojnoj službi, pa da ih povuče na 3-godiinju sluibu u kaderu. Sve to, naravnki, i ne mora da se dogodi, ali, ponavljamo, prema posto-ječim uredbama, niita t-amoSnje vojne viasti od toga ne priječi. Pa »pak u vaj ml j eni "deputircl", — koji spremaju iseljenički kongres b?z iseljeriika, na ovu stvar ne na-djoie za <. liodno makar jedrom ri-Ječi da upozore one, koje svojim proglasom pozivaju, a koje na taj način izlaiu na milost i nemilost beograjskih vojnih viasti. Izgleda nam za to tim viie, da je čitava akcija tek namijenjena tome da se So viie glava preko prikaže, jirebroji i potvrdi — na račui i u ličnu korist "vodiča"; da te glave ta-mo dodju vesele i,— dobro razpolo-iene, a kako če nakon toga proči i kako se kuči vratitl, to je — njihova stvar. Tako bar 1 proglas kaie, katf Isti če, ds povratak nije viie — skupan, nego svakome — po volji! . . . A mi na ono upozorujemo naie ljude dok je vremena, da ne poiale neoprez, kada bi eventualno bilo I ko, koja su naročito u poslednje v» jeme učestala, Jugoslavija smatra za • prekas lo. svoje grad jane sve one, koji su rod je- j (Zajednlčar 11. marca 1981.) in beračenje . . ." Rojaki "zadrugarji" vedo drugačno povest. Kdo pa je zložil denar pod pritiskom beračenja za Andrejevo Svobodo, ako ne oni? In končno, kaj bi tisto o beračenju! Kdaj bi že Svoboda šla, ako ne bi "organizirana mašina" tekala po Iii.šali in beračila. Odkraja so obljubili delničarjem celo dividende . . . Zelo naivni berači, in tisti, ki so dajali po dvajse-takih. Svoboda je glasilo ta-Uozvanega Jugoslovanskega kluba, ki je konzulova pro-pagandistična firma. List mo-ta imeti nekje dohodke. Morda plača tudi Jugoslavija nekaj ... Ta "morda" namreč ni kar tjavendan rečena beseda. Tudi Charles R. se postavlja s svobodno Andrejevo besedo. Socialistom "kar srce poka od jeze", ker se njihov liât širi. Nikaile lagat samemu sebi ! Vaš list se širi edino, ako ga namočite v vodi. Ako bi bil navezan na naročnino, bi bil mili narod že davno "ob svobodo . . ." Omenjeni dopisnik je zelo jev priselnika s starim krajem . . ." In njegova soproga je podala par Reklamacij. Mr. Bostič, ki je vodilna glava v odboru Svobode, trdi, da gospoda konzula niti ne pozna. Sv. Peter ni tako hitel z zatajevanjem. On je to storil polagoma, da je tudi petelin lahko kikirikal vmes in mu bil za pričo. Program je bil lep, krasen, da še nikoli kaj takega, čisto jugoslovanski, kulturen, do-zdaj neprekosljiv — nato pa tole za zaključek : "Ej, kranjski golaš se ne ustavlja Dalma-tincu po pevskem nastopu." Tudi to modrost je napisal Andrej, Bog mu daj dolgo življenje ! Naj bo vr»aj en socialist, ki mu dobro želi, dasi mu tudi drugi privoščijo več pameti in pravega zdravja tam,, kjer kuha svojo filozofijo. Naj za sedaj zadostuje. Je še nekaj reči, ki jih poberem iz zelnika ter vam jih razkažem prihodnji teden. — K. T. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s mtianim blago« P*či in pralni stroji naAa posebnost Tel. Herminie 2221. WAWiVAVWWAWWiVW S OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašalo v Proletarcu O konferenci, shodu in drugem Bon Air, Pa. — Proilo zborovanje pennsylvanske Konference JSZ. je bilo zelo plodo-no8no. Bilo je izvršenega mnogo koristnega dela in še več ga je pred nami. Zelo je bilo naglašeno, da je treba v vsaki naselbini ustanoviti socialistični klub. Velikega pomena za napredek je, da se neguje v naprednih podpornih društvih delavsko zavest. Pridobimo jih v Prosvetno matico. Zelo bi pospešilo naše aktivnosti, če se bi prizadevali, da dobimo na konferenco JSZ. čimvečjo udeležbo. Se glede Prosvetne matice. Vsako društvo naj si smatra v ponos in za dolžnost, da pri- "Naša Sloga" «t. 600 SNPJ. vprizori v soboto 16. maja v Slov. del. domu na Moxhamu komedijo "Vdova Rošlinka". Po predstavi plesna in prosta zabava. Druš. "Sinovi slave" št. 168 SNPJ. bo imelo piknik v Wood Reports and Comments P^ArmonoA M and will keep o« doing in until Sloven« play will be riven. Speak ¿MlCteSSIUl renornidlltv ^ workers raise their bodies with ers axe also listed for fchr afternoon Violence in the Class War Dynamits, the Story of CCass Violsn co in America. By Louis Adamic, The Viking Press, Now York, 1931, $3.50. H is ironic that in that country portunW ;hat "racketeering" inevitably sprang up in the Labor Move-menu The McNamara episode showed the danger of direct "jotw done by those close to the Movement. The employment of expert gu anen, to answer the repression and gunmen of and only then will the evils of un- enjoy yourself Johnstown. Pa. - Our variety defiance In their eyes and let the sniertainmen program held Saturday March 14. capitalists know that the exploited will be " WIW very successful. A large crowd just la much right to a decent, orchestra, ville Hights V nedeljo 23. ju- attended and enjoyed themselves human and confortable life. Then your nija. ■ feisLeniw to a number of selections rx vr x oi u caa o in English and Sloven«*. Our out-of- DruM. Nak Slcga St. 600 S. guegUj cam# from Knyr,t Wt.sl N. P. J. bo imelo piknik na Newton and from * Latrobe, Pa Gridarjevi farmi V Moxhamu V Comrade Jane Fradel, one of the speakers on the program certainly showed her ability in making an address. Her talk received much gambling and vice in the vicinity of Jane will some day be a the Home. These resorts were allow- nedeljo 19. julija. Naša Sloga št. 600 SNPJ. ima slavnost petletnice društva | applause v soboto 14. nov. v Slov. del. domu na Moxhamu. Andrew Vidrich, tajnik. comrades. A more detailed a inoun- violence in the United States cement will follow. ! traced in Adaanic'a book. From the mild calling of "bad W isconsin names ' in the first quarter of the great leader of the working class, ed to operate undisturbed year after Her pleasing personality and presence year. The aherrif's determination to of mrvd will carry her thru. Our branches wwh to thank Mi**|buen commented upon by vsrious , Olga Urbas and Anthony Bombach clui>a- \ wouW like of our UJ L * W * for their musical talent which the government off**» filled with ca- MQT hOCe ltl na UUna) . . . audience enjoyed very much ------u----" ^------ " employment disappear. % e A1 Benscn, our socialist sheriff received a letter of thanks from the The Socialists iu ihr ^P veterans of the National SoIdfem IItfislatai*. induing our Slovene centuiy, the worked use.J Uei Horn* for bis effort k2 cleaning up comrade John L.menc ai* fighting | *uts, then sticks and stones, then for an 8 hour work day for all state Ifuns and finally dynanute in the employees. The unemployment in- effort to redress their wrongs. Such •urance bill was also before the house was the logical answer to the brutal and hearings were held. The Social- j tactics of suppression used by the ist officials are ulways ready to de- j «mploying cl feat aiy capitalize measure by clean up vice and gambling dens has Pittsburgh, Pa. — Kdor ho- pable men, who won't let money in-duty is justice and equality to all. The proceeds of this affair will be Whether one hus a paUh on his če iti na Dunaj, mora pustiti used for the purchase of a bookcas« ¡trousers or a tuxedo suit, he receives stopi V Prosvetno matico. Ako trebuh zunaj, so rekli stari and literature. Books will be loan- the same treatment at the hands of ne more plačevati ali več ; k-.j^ nrpfi «v^tovnn voino ^ to any member dsairtnt them. Socialists. Equality and justice; na mm nai nličuie 50 na I li J . ? u , ® ? , J This plan I believe ia a good one, a« na mesec, naj plačuje ou na i)unaj je bil tedaj glavno me- H will enabie mesec. To je malenkost, četudi vem, da so mnoga brez sredstev. Ni pa pametno, ako bi društva hranila pri prosvetnem delu. ^ Klub v naši naselbini je postal pasiven že prilično nazaj. Ni pa se nihče resno zavzel, da bi ga spet obudili k življenju. Priporočam sodrugom in somišljenikom, da klub obnovimo. Naj se že skliče shod ali karkoli, potrebno, je da prenehamo stati v neaktivnih rezervah. Druš. št. 254 SNPJ. priredi dne 16. maja veselico, na katero se dobrodošli vsi, ki so dobre volje. Vstopnina je 25c za cdraščene osebe. Pričakujemo veliko udeležbo. — P. B. sto dualne monarhije. _ ______ our members to Ari- acquaint themselves with the work stokracija in bogata buržuazi- of our authors, sueh as Sinclair, ja je živela v izobilju ter pri- i rejala orgije, v nižinah pa je kraljevala beda. Živeli so v nezdravih Stanovanjih. Slovenski študentje na Dunaju so večkrat opisovali mizerne razmere. najlepše pa jih je predo-čil pisatelj. Ivan Cankar. Ker je Dunaj po vojni izgubil zaledje, je bil življensko prizadet kot nobeno drugo veliko mesto na svetu. Avstrijska republika ima T* milijonov prebivalcev. Od tega jih je par milijonov na Dunaju in o-kolici. Kako temu prebivalstvu preskrbeti živež, kako mu zgraditi zdrava stanovanja, kako odtegniti nedoraslo mla- ristna človeški družbi? O Dunaju in o reševanju nje- Priredbe v Johnstownu in dino izJ)f?niKh ulj.c in kak0J° I vzgajati, da bo zdrava in ko- okolici Johnatown, Pa. — Seznam priredb zveze slovenskih pod- 2°vih preblemov bo predaval ter kazal slike s. dr. Van Essen v petek 2. aprila ob 7 :30 zvečer v Slovenskem domu. Vstopnina samo 25c. Predavanje se P J bo imelo Dlesno zabavo vi vrši 1>cd avsPiciJ° Konference lil' ^A^lTf^^uZ JSZ. Dr. Van Essen je prošlo The May day celebration of branch No. 5 JSF will be held Saturday May 2nd »t the Franklin Boro Hall. Everyone is invited For further particulars, watch Prol«*arec and Prosveta. Pub.. Com. Socialist Sidelights Industrial leaders of Wisconsin are to meet at Madison with the Assembly judiciary committee to discuss methods of meeting the unemployment situation. The aim of this committee is to work out an unemployment insurance proposal, which wiH be agreeable both to th" employer and the worker. At present there are two bills before the house of legislature of Wisconsin. I these are the rules which our sheriff follows. e Branch No. 37 JSF arxl its English Division will sponsor a dance and program Sunday A*>ril 26, at the S. S. Turner Hall. An English and a 'DyinamiMe that's the stuff!" which the workers would be the was Albeit Pataon's cry in the amar-victims. They are pushing ahead as dhiat "Alarm" in the 1£85 campaign much labor legislation as possible, e A special meeting will be held by branch No.' 37 JSF Monday evening March 30, at the S. S. Turner Hall. Our assemblyman John Ermenc will be present and will explain the various procedures on different bills before the house. Let's have a large attendance and show him that we are sublime stuff," writes Parsons, "into for the 8-hour day. Ten years before in the upheavals of 1877, capitals, •tic guns hud viciously put down the rioting workiogmen. ^Bearing this in rain I, the bomb was openly advocated by the 8^hour day anarchist leaders as the chief effective wea;x»n of .he underdog. "Stuff several poundh of this all behind him. A. J. Kamniker Jr., Milwaukee, Wis. an inch pipe (gas or water pipe), plug up both ends, insert a cap withl CONCERT BANOVEC SUBEL ... .. The I. W. W., with its martyrs, rwive with others of their ___________________________ _____ tight where b a • and n t.- overlook Mrs. Jasna Blafka type had built the movement for bjTthe workers, we wouldn't hear one mony reign supreme—and after Bjankini, . an accomplished Gompers, were weepingly repudiated objection from the big boya They each finished song we had to artist in her own field who, by hhn- wouJd tell us what a wonderful and jerk oUrselves back into our by her skillful accom or.niment In contract to the humane ptojt would-be to rebeve mftterial wor,d> h iftn m08t ^ Gompers, the author places Bill Hay- • tir/v.vil n akntmiiA^ /vr viAlonno MAREC. SPRINGFIELD. ILL. — V nedeljo 29. ntf&rca Tprizori klub it, 47 ▼ Slov. weeping aar. domu komodijo "Stari grehi". »'»m " —----------» .... . . . j .t T (unemployment. But when it comes _ . - - — , . ... wool, open champion or violence » »-wim/, u. — v eeeuc* • sko slavnost v soboto 2. maja Kitajci ne kade samo opij. Iz |for AefB to partiaiiy finance a plan. The first part cf the program abie support to the splendid and TheF forthrightne** of P*tio» P.v.keg. ,bor« "Zarj.", od- n « 1* IrUnialrA rl nuKnn «i .iiniilrn in .m •. . . ___ ____J _!____1___ I___..1 —L__I „ t /lnz.1. klf Dfalm-O/t • •__1IT 1_____1 Vf___ TI ; „ — _____ . ____I__LI..L T. » i . _ _ wood, open champion of violence CLEVELAND, O. — Vodika v Slov. izob .domu na Frankli- kitajske davčne statistike je nu Vprizorjena bo igra "Nje- razvidno, da je bilo lani na Ki-gov jubilej". Na sporedu bodo tajskem porabljenih 60,000 razen predstave govori, dekla- 000,000 cigaret. Večina toba-macije, petje in potem plesna ka ter tobačnih izdelkov je bilo zabava. importiranih iz Zed. držav. then it ia outrageous, unfair and un- consisted of duets by Prelovec singing. We heard Mrs. Bjan- Haywood and Debs and the Chicago **k klubs it. 27, * soboto 28. marca and Friml and arias from "The iast year at Orchestra Hall l! 1.-1__11 « ft__k,. nífnn. ___I___________ _ 1_____l _ f____ __ 1 „ American. ^Hurrah for our industrial capiuns: | tales of Hoffman^ by Offen- where she piayed a few solo ^al^rmea^ yLTS ^h_and the "Pearl fishers" | Iium(bers at the concert of Mr. the gutter. .They have been success- wwvwwwwwwwwyw AU KLUB JSZ. v vaši naselbini to drag them lower and lower toward .by Bizet. It would hardly be Banovec and made such a won- possible to say which one of derful impression by her ar-these numbers was sung the tistic playing that Mr. Edward loveliest. Tastes are different j Moore, the music critic of the and while many might have Chicago Tribune (and a very preferred one or the other of severe one at that) was induced the duets. I think that all felt to cau her "a brilliant piani-' anarchists, all of whom were motiv- ¥ sloir- ®ar- tablish the two capitalist parties as holy organizations whose programs and policies are protected by law. Minor parties are illegal. Established capitalist parties succeed established churches. Even under the old system of the State Church the principle of toleration was granted but the state party church does not recognize toleration at all. It destroys all minor parties! Socialists should watch this legislation. It is a grave menace to all independent political movements. A PEACE OF DEATH Peace in the labor movement is a good thing but there are some prices too big to pay for peace. When you have charged the president of an international union cpenly and repeatedly with about every conceivable crime against labor, when you have announced that you were leading a crusade to reorganize the miners of America and then make peace with that same .president on the basis of a division of jobs, you lose all claim to your own self respect or the respect of others. This is precisely what seems to have been done by Walker and others of the Illinois miners crowd in the terms they have made with John L. Lewis. It's no good saying that they had to be "practical" and consider the effect of various court injunctions, etc. A union ceases to be a union and becomes a racket when it is as practical as all that. The time to think about the price of a fight is before you Start. I think some of the IHtnois leaders may have saved their jobs and salaries but 1 doubt if they will have peace even in their own organization. I doubt \t they can deliver the West Virginia miners, whom they had begun to organize, even to the tender mercies of Lewis like so many cattle or slaves sold down the river. The Walker who made thb kind of agreement is not the Walker who once was an energetic outstanding Socialist. It was the older, tire-der, very "practical" Walker, member of the Small Republican machine, who supported that Frank Smith whose Senatorial election in Illinois Insull bought. At least I hope that the heroic struggle in West Virginia for a real union will yet go on. The Illinois peace—if it is a peace—is likely to be the peace of death.—Norman Thomas. Oar Doings Here and There SEARCHLIGHT WHAT IS A BANDIT? Have you ever heard of the fact that Washington and his men at Valley Forge were called bandies by some patriotic writer of that day? Sure, Mike! When I was a boy in Germany about 65 year« ago an old lady, a neighbor of ours, got some bookir from the library and let me read them, and one of them, a translation from a British author, referred ito American revolutionary soldiers as bandits, just as Sarvtino and liw patriotic fytcaraguans are called bandits at the present time. I remember, too, that when Napoleon I overran (iermany 126 years ago, some German peasants in defense of their homes attacked scouting parties of French soldiers with pitchforks and flails, wounding iKHne severely and forcing them to retreat, and were referred to as "bandits" by these same soldiers when they arrived at their garrison. It seems to me that the army of another land in a foreign country deserves ttoe name of bandits more properly than the residents of their native land who are defending themselves against foreign aggression. All militarfcm is wrong, as I view it; it is a remnant of savagery and should be eliminated. Violence and espkwtaiion are unworthy and dishonorable to our manhood.—C*rl Henry Gleeser, in The Llano Colonist The By John Rak. regular meeting of By Donald J. Lotrftch 'J ation of the Ca wfian Radio League, with which are affiliated labor, farm, and civic organ izationa throughout Canadian Workers For Radio Nationalization ---—_ Advertising stunts and propaganda M/\ i icc „,¡11 iUia\ 0t C0UPWJ w® forging to the cause of ftoover and his mythical ««^«ted by private interests which branch No 1 JSF. Will be this flont, thmt Socialism i. forging prosperity, up goe« the U«^ of now control """» broadening Friday night. A subject which to the front, and the battles of lile Socialism there also. stations have resuKed In the form has been discussed at our pre- in *lhich we must partake are re- , • • • vious meeting, namely "Labor ^JSS/t^ Jr'J^ * •»»• *•«• an<1 flvlc org.mmioni »rouKhout Policies in England" will belour entrittl in ^ muaicilMU ,leCl. ^ «• * th. Dominion The L^e^l^St concluded by comrades Ivan ion* That means our men ■»ust r^' ir^J: :; ry*' al for nationalization of Canadian radio Molek and Joseph Oven. Other battle, in the coal mm.ng muu,., 2 00 • JheEmet Un* W'U be*in * broadcasting. important business is to be Ameringer ha« had to sound tQ /f every nuj,mt>«' This campaign follow« an invest- transacted. All members are^ New York C.ty, . • . ¡J*™ by a government conmiission ... Norman Thomas and radio station which investigated the ownership of asked to De present. W. v. D. are waging a battle! A ■pwndid reception was given radio stations, and found no plan • • • against graft and crime aid agau»-. Subt Jj and Banovec last Sunday, t feasible for control of broadcasting A nice election of popular taking the broadcasting station ofl ( SPS HaH was taxed to capacity. It except far the government to 'lake folk songs are being rehearsed ** ln MUwaukee they are a..if every pair of over ownerah* of the stations. .. MO ,, P 4U • o waging a winning battle. Eveiy- haJ1*>ach. His clarinet solo's were greedy in trying to extoll excessive wel1 received by the entire audience _ -------- profits by forced labor? You know He 18 also * niember of the English drama. This affair will take before ^he Illinois Legislature, these men produce furniture and Division place May 1 at the SNPJ Hall. N> E* C' meetin«» the IllinoL 1 shoes and others commodities for The affair was a huge success in * * ' j 'Jui^e Higgi is" contest and variou» which they get very little compen- every respect. The plays were w^ll sation. Tlie products are made ex- performed and the attendance was clusively for the favored! corporations satisfactory; I hope that all » he HP IS other interesting notes. a news Aeet The last regular meeting of i»ke the Illino^ Comrade can do a the English Division of branch lot of good for our cause and our No. 1 JSF. was fairly well comrades are urged to subscribe to attended. Two new members • • # were initated. Following the And ^ we come dowTJ t0 our regular order of business, com- paper, a wonderful showing was clusively for the favored! corporations satisfactory; I hope who in turn throw them on the market young comrades will maintain the to beat ¿heir rival» in price but socialist spirit they now posses. On- always making a big profit. The word for Socialism! Legislator* would do weli to look into J»m Fr«d«l, Latrobc, Pa. how much graft is involved to secure the exclusive output and who gets rade Beuk gave a short talk on made by our sub-diggera in the last all of it. Five "tlwusa'nd" "jailbirds" omP,°yme«t insurance, old age pen Milwaukee and its city ajdmini- two weeks With the force ever in- can, and no doubt do, produce a vast J""*u(the dole) ^ ^^^ stration. She was followed by ^t? t0 T™' ? vari",ab,e ^unt^Xht^e th'e^eVVtn xr . J r» 1 . ful«ll Wa duty as it has always done, dise each year. Th s s one anirle- y migm oe tne answer, wen, comrade Kopach and Rak who Sue* results instill evidence into about which the public kno^^ ^ *nou«h- But' ^old spoke on the political situation everyone connected with our move- lijtle. The possibility of graft under that Un-aimencan. It will break * " " the present political alliance there- thi^ . "u"try. »»d its fore i* unlimiti^l (amassed gold) individualism. Give in Chicago. A general dû 'us- ment, sion followed. * every worker a decent job, or its equivalent in unemployment insur-A big puzzle. Who answer it? ance and put the grafting politicians, Why is it tihat our jails are so who are responsible for all crimes, crowded, yes overcrowded, while in out of this country and tfhe jails will England they are being closed down be emptaed soon enough. And there for ladk of "jailbird!". Did you will be no further riots in the There is a fertile field for Prole Will the May Day issue of ^ in n*"1™*- With <>u; cl°)> o , a. , tm- x a.i j- active and strong as ever, and with Proletarec be sufficiently dis. the assistance of the young Comrades tributed in your vicinity? If of the English Division coupled with not, see to it that a bundle tactics of the supposed Slovene .„ V4 Jmvtuinm . ulu you wlu M order is sent in immediately, leaders to dejfrrer our people to the ever stop to think that England's un- prisons You can help give this issue " the circulation it really deserves by having your friends subscribe for it. * Singing chorus "Zarja" of branch No. 27 JSF Cleveland is giving a dance Saturday March 28, in the lower hall of the Slovene National Home «n St. Cla.r Ave. The chorus will also a few . selections of popular songs. "A good time is assured to all who come", the committee says. Ameringer Launches New National Weekly Oscar Ameringer, militant labor editor and Socialist writer, changed his Oklahoma Weekly Leader into a national weekly aiming at mam circulation such as the Old Appeal to Reason had. In a full page announcement in the American Miner for March 14, Ameringer breaks with the Illinois leaders of the Unite-t Mine Workers of America unless 'Jiey submit their decision to compromise with the Lewis faction to a called convention of the miners themselves. Since such action is not anticipated, Amerrnger anticipates that the American Miner of wftiich he ha« been editor will be discontinued. The new paper will not be an official orgai for any group or political party, according to his an-iK>uncement. Reason Enough "I'm the happiest man alive. I've got the finest wife in the country." "That ought to make a man happy —having his wife in the country." MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. HOOVER'S RELIEF An Arkansas farmer writes the Milwaukee Leader of uhe results of Hoover's methods of relief through "voluntary agencies". The President does not want to uiulermine the "fiber" of the American people. Our "initiative" and "individualism" must not be tampered with. Here is how it works. Influential planters, the larger merchants, the bankers and politicians organized. Those in need of help were ignored in the work of organization. Having established this ca-pitalist-political control, the hungry were invited to state their needs. They were assigned to such tasks as digging ditches, improving roads, and even clearing lands of the planters. Wages were .depressed to a dollar a day for workers who were often "driven by the men selected as overseers, some refused supplies after they had worked, some walking five miles" and returning home. Two days work a week was the limit. Moreover, the pressure upon wages in general by this method tf "relief" is reducing wages in various occupations. The Ited Ci\;sd cooperates and where wages were two amd three dollars a day the schedule is now near one dollar. The "spirit and morale of the .destitute tenant and share-working farmer" a/e crushed and many refuse Red Cross alms although in need. In other words, Hoover's methods have brought a heavy reduction in wages, produced something like forced labor on plantations, crushed the "initiative" of the workers, and established something like feudalism in Arkansas. We refrain from comment. A Bowery outcast alone would do justice to ihh revolting situation over his bottle of gin. AS OTHERS SEE US The vie'ws of Professor Halvdan Kohl of Oslo University, who sailed for home last week, have provoked considerable comment. He had observed a marked change in the "mental attitude" of the American people since he visited the United States twenty years ago. Then there was optimism. Today the effect of the industrial depression "seems to go so much deeper into the souls of people" and there is the general impression that "unemployment has come to stay". Added to this is the fact that many work-ingmen no longer think of opportunities to rise out of their class. He had observed a more strict caste system in this country than ever before. The net impression upon Professor Koht was a sinking of the United States to a level of economic prostration t with Europe and recognition by many Americans that class stratification is becoming definite in this country. These observations correlate with ' the views of many students of American captal-ism and they are reverse of the rosy interpretations made by politicians and editors a few years ago. Our capitalism floated on a sea of world misery for a decade afoer the end of the World War and now we are compelled to face the same problems that afflict sick capitalism everywhere. There is little doubt that the opportunities to ascend from a lower class to an upper one are being closed. Even members of the middle class are being punned from their position into the ranxs beiow. This process must foster class consciousness on tnc part of the working masses and this mental attitude is required if they are to act intelligently in their own interest, ln other words, current economic change cooperates with the development of a Socialist movement. YOU TELL' EM Charles W. Nash, president of the Nash Motors Compa ly, cannot be accused of being a radical, but he is quoted as saying in a speech before the Chicago Au omobile Trade Association that the recently enacted tariff has worked bad | for general business. It's the same tariff that was to set business booming in 60 days, according /to the Republican senate tloor leader and spokesman of the administration. Unemployment Insurance Bill to Washington State Legislature With the backing of over twenty labor unions, Representative Denman has introduced an unemployment insurance bill in the Washington legislature. The Denman bill provides assessment of premiunto on employers only, with administrative expenses paid by the stale. The minimum benefit provided is $10 £er week, with additional indemnity for workers having dependants. The maximum period of benefit is 34 weeks. The final proof of virtue is to live In a small town and never notice how narrow-minded the people are. If there's no other way to decide whether a *tates-man is a good Republican, tMhy not look up his i"»-come tax return? • —Opinionettes, M. L.