LETO XLVII, ŠT.21     PTUJ, 26. MAJA 1994    CENA 60 TOLARJEV
NEDELJSKI REFERENDUMI
Dovolj navadna veiina
v nedeljo od 7.do 19. ure bodo odprta glasovalna mesta, ki so
večinoma podobna, kot so bila za zadnje državne volitve. Občani se-
danje ptujske občine se bodo na 22 referendumskih območjih odločali
za ustanovitev novih občin ali proti.
Kot smo že pisali, se večina mej novih občin ujema z mejam i sedanjih
krajevnih skupnosti, le občani mestnih krajevnih skupnosti so predla-
gali, da bi se združili v skupno občino Ptuj. Ali bo slednja po referendu-
mu pridobila status mestne občine, še ni povsem jasno, saj so na
xadnjem strokovnem posvetu, ki gaje pripravila vladna služba za refor-
mo lokalne samouprave, ponovno navedli, da bodo ta status lahko pri-
dobili poleg Ljubljane in Maribora še Kranj, Celje, Nova Gorica, Ko-
per, Novo mesto in Murska Sobota. Dokončno bo o statusih mestnih
občin odločal državni zbor z oblikovanjem posebnega zakona o mest-
nih občinah.
Na podeželju bo predvsem šlo za odločitev, ali sedanje krajevne
skupnosti preoblikovati v samostojne občine, vendar pabo v nekaterih
naseljih zastavljeno tudi alternativno vprašanje. Nekaj občanov Lan-
cove vasi se bo lahko odločalo med videmsko in hajdinsko občino, del
Podlož in celotni Stogovci med Ptujsko Goro in Majšperkom in Kun-
gočani med Hajdino in Kidričevim.
Odstotek udeležbe na referendumih ne bo odločujoč, saj za izglaso-
vanje odločitve o oblikovanju novih občin zadošča navadna večina. Bo
pa zgovoren kazalec interesa ljudi za preobrazbo lokalne samouprave.
DLŽ

Uvod v največjo letošnjo sloven-
sko letalsko prireditev, ki bo v
počastitev dneva letalstva in 40-let-
nice Aerokluba Ptuj v Moškanjcih
od 3. do 5. junija, je bil krst naj-
'^oljšega jadralnega letala ta hip v
Sloveniji, LS 6. Krstil gaje predsed-
nik IS SO Ptuj Branko Brumen. kije
'udi priložnostno govoril, sobotne
slovesnosti na letališču v
Moškanjcih pa so se udeležili še mi-
nister za obrambo Jelko Kacin,
predsednik Zveze letalskih organi-
zacij Slovenije Daniel Nardin,
predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher
in vrsta ptujskih gospodarstveni-
kov, letalcev in ljubiteljev letalstva.
Predstavitveni let z LS 6, ki bo nas-
topil tudi na veli-
kem mednarod-
nem mitingu nas-
lednji teden, je to-
krat izvedel eden
najizkušenejših
ptujskih letalcev
Jože Botolin. Več
o veliki prireditvi
na strani 14.
M. Zupan ič.
MINISTER DR. PAVLE GANTAR NA OBISKU V PTUJU
Posodobitev lakonodaie
Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar seje med obiskom v ptujski občini v četrtek,
12. maja, najprej udeležil seje ptujske občinske vlade, kjer so se pogovarjali o prostorskem pla-
niranju na našem območju ter o urejanju prostora in varstvu okolja. Precej so govorili tudi o
avtocestnega sistema v Sloveniji, pri čemer so Ptujčani poudarili nujnost gradnje Panonike in
pyhrnske avtoceste. Ministru Gantarju so predstavili uspelptujski projekt Čisto mesto in raz-
vojno-sanacijski program centralne deponije v Brstju ter koncept sežiganja komunalnih od-
padkov EKO Lesa.
Nekaj po šestnajsti uri pa seje minister Gantar v ptujski kinodvorani pridružil udeležencem kongresa
Gospodarjenje z odpadki '94. Ob tem, ko Je predstavil svoja stališča do nekaterih aktualnih dogodkov na
področju svojega ministrskega resorjaje opozoril predvsem na neučinkovito obstoječo zakonodajo, kije
zastarela in toga in še vedno ni prilagojena sodobnim razmeram. Obljubil je, dajo bomo posodobili še
letos.
Koje govoril o prostorskem planiranju,je med drugim opozoril na vprašanje črnih gradenj, kijih tudi
nova zakonodaja ni ustavila. Na drugi strani pa je na togost naših predpisov spomnil z dolgo "papirno"
križevo potjo do pridobitve gradbenega dovoljenja. Po njegovem mnenju še zmeraj prepočasi in neučin-
kovito delujejo podzakonski akti o varovanj u okolja, ki jih bo treba dodelati v dveh ali treh letih. Zavzel se
je za nujnost sprejetja predpisov o varst\'U pred hrupom. Povedal je tudi, da bo že ta mesec dan vjavno
obravnavo projekt integralnega ravnanja z odpadki. Koje opozoril na slepo ulico, v katero smo zašli pri
isLanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, Je povedal, daje tudi trgovanje z
odpadki danes že pomembna mednarodna trgovina, v katero se vključuje tudi slovenska industrija.
V pogovoru z ministrom so udeleženci kongresa opozorili na problematiko neučinkovitega zbiranja
sekundarnih surovin pri nas, na to, da slovenski ekološki sklad nima dovolj denarja za reševanje nako-
pičenih problemov, lotili pa so se tudi nesmotrnih in nepravičnih odločitev o gradnji avtocest v Sloveniji
ter tehtali mnenja o upravičenosti privatizacije in koncesioniranja na področju gospodarjenja z odpadki.
-OM
Mlada
gledališia
v Ptuju
Jutri in pojutrišnjem bo v
Ptuju že tretje Linhartovo
srečanje, mladinsici gleda-
liški in /utkovn/ festival, na
katerem se bo predstavilo
približno 200 mladih ustvar-
jalcev iz vse Slovenije. V ptuj-
skem gledališču, gledališki
kleti, prostorih Centra inter-
esnih dejavnosti, v grajski
kleti in Narodnem domu se
bo predstavilo 75 skupin. Iz-
bor je tudi tokrat napravil re-
publiški selektor, prireditev,
ki bo napolnila Ptuj vsaj za
dva dni z bogato vsebino, pa
tudi tokrat organizirata ZKO
Ptuj in ZKO Slovenije.
Program prireditev je ob-
javljen v rubriki Kulturni
križemkražem.
Panasonic
M&M JMiij tel.: 082 775-914
2 - DOMA IN PO SVETU
26. MA.I 1994- TEDNIK
Piše: Branko Cestnik;
PISMO IZ RIMA
Za iast družine
Zdelo se je, da
je v začetku maja
neapeljsko sodi-
šče postavilo za
zatožno klop e-
nega izmed mno-
gih lokalnih ma-
fijskih plačan-
cev. Sodni pro-
ces, njegovo ozadje in ves drugi di-
rendaj okrog tega primera italijan-
ske javnosti ni vznemirjal, ne zani-
mal. Potem pa je obtoženec Dome-
nico Cuomo - za prijetalje Mirni -
poskrbel, daje njegov primer prišel
ne samo na prvo stran časopisov,
temveč tudi v antologijo krimina-
listike, socialne psihologije in še
katere znanosti.
Dvaintridesetletni Neapeljčan
Dominico Cuomo - član mafijskega
klana Nuova Famiglia (Nova
družina) - je bil obtožen dveh umo-
rov. Ko je javni tožilec prebral
obtožnico, se je Mirni dvignil in po-
nosno protestiral: Ne dve osebi, am-
pak devetdeset sem jih pobil! V sodni
dvorani je zavladala smrtna tišina.
Ta njegov izpad sam po sebi ni nič
posebnega,bi rekli. Mnogo shizofe-
nikov in depresivno maničnih oseb
se potika okrog. Zakaj Mirni ne bi
bil eden izmed njih? Gotovo je
duševno neuravnovešen. Kako
drugače razložiti to njegovo bolest-
no bahavost?
Ampak kot so potrdili strokovn-
jaki, Domenico ne kaže nekih po-
sebnih znakov duževne neuravno-
vcScnooti; morHa maln narcisoidnc
samovšečnosti, morda malo ciniz-
ma, vendar nobene psihoze ali česa
podobnega.
Vprašanje se nam vsiljuje samo
po sebi: Kdo je potemtakem Dome-
nico Cuomo, imenovan Mirni?
Najprej je treba razčistiti okrog
navedenega števila žrtev. Ali je
možno, da je Mirni v desetih letih
svojega službovanja ubil devetdeset
ljudi? Giuseppe Lucchese - dose-
danji rekorder med mafijskimi mo-
rilci - jih je pobil okrog petdeset. Že
ta številka se zdi grozljiva in skoraj
neverjetna.
Dvomi se razblinjajo, če pogleda-
mo, za katerega šefa je delal Mimi.
Njegov delodajalec je vsa ta leta bil
zloglasni Carmine Alfieri. Ta pre-
potentni mafijec si je v začetku
osemdesetih let zabil v glavo, da
mora njegova kriminalna organiza-
cija - imenovana Nova družina -
zavladati v Neaplju in neapeljskem
zaledju. Najprej je bilo potrebno
uničiti do takrat vladajoči klan, ki
ga je vodil Raffaele Cutolo. Vojna s
klanom Cutolo je bila končana so-
razmerno hitro. Bombe, pištole in
brzostrelke Nove družine so vzpos-
tavile novi zakon, ki mu je bilo ime
Carmine Alfieri. i
Z detronizacijo in uničitvijoCu-
tole še ni bilo miru. Alfieri si je mo-
ral pokoriti še druge, manjše upor-
ne družine ter pokončati tiste klane,
ki so si upali v odprt boj proti Novi
družini. Njegova krvoločna solda-
teska je v desetih letih medmafij-
skih vojn pobila več kot petsto oseb.
In ubijalec, ki mu je Alfieri najbolj
zaupal, je bil prav Domenico Cuo-
mo-Mimi. Tako število devetdeset,
s katerim se postavlja Mimi, ni pre-
tirano - čeprav nedokazano.
Naslednje vprašanje, ki si ga
lahko postavimo, je: Koliko le je
Domenico kot najboljši ubijalec
Nove družine zaslužil ? Gotovo veli-
ko, bi si mislili - in se zmotili. Do-
menico Cuomo ni bil plačan za svo-
je delo. S svojo ženo in dvema otro-
koma je živel skromno in v revnem
stanovanju. Ni imel računa na ban-
ki, ne lastnine v tu jini.
Osnovno vprašanje se vrne samo
po sebi: Kdo je pravzaprav Dome-
nico Cuomo, imenovan Mimi? Ali,
če obrnemo: Zakaj in za koga je
Mimi v bistvu ubijal?
Dobri poznavalci mafije vedo, da
mafija ni samo kriminalna organi-
zacija, ki ubija in grabi, temveč da je
tudi način razmišljanja - nekakšna
subkultura s svojimi institucijami,
pravili, ideologijo, folkloro in celo
religioznostjo. Domenico Cuomo
je čisti izraz te mafijske kulture. Ni
pobijal za osebno bogastvo, ampak
za nek ideal. Ta ideal se v mafijskem
jeziku imenuje Onore della Famiglia
(Čast Družine). Pod besedo čast se
razume moč, oblast, bogastvo, stra-
hospoštovanje ... Pod besedo
Družina pa poslušnost, disciplina,
absolutna diskretnost, požrtovo-
valnost v delu za skupno stvar...
Domenico je torej hotel dokazati
svojo popolno pripadnost iružmi in
svojo neokrnjeno vero v skupno
stvar. Denar mu ni bil prva skrb niti
plačilo. Kot vsem idealistom je tudi
njemu bilo največje zadovoljstvo
dobro opravljeno delo in šefova po-
hvala, ki mu je sledila. Kot vsi idea-
listi je tudi on v akciji postavljal
življenje na kocko. Priče pravijo, da
je njegov način bojevanja bil
občasno precej drzen,celo samomo-
rilski. Da bi dokazal lastno neu-
strašnost in moč Nove družine, je s
silovitim rafalnim ognjem napadal
kar čelno in brez kritja pred na-
sprotnikovimi izstrelki.
Pri vsem tem Domenico Cuomo
leni bil brez osebnega cilja. Tudi on
bi rad zlezel po hierarhični lestvici
in postal šef Za kaj takšnega kot na-
vadni delavec ni imel drugega kapi-
tala kot pogum in kopico mrtvih. Ni
imel časa, da uveljavi ta kapital zno-
traj mafije. Z izpadom na sodišču je
uveljavil le svoj žalostni rekord de-
vetdesetih žrtev. Bedna tolažba!
TEDNIK
TEDNIKle naslednik Ptujskega tednika ozi-
roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni
odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko m časopisno dejavnost RADIO-
TEDNIKPTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Smigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika m lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik. Darja Lukman
Žunec, Martin Ozmec. Marija Blodnjak,
Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi-
narji),
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: OliverTežak
9776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6,62250
Ptui. p.p. 95: -0(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu-
jino 6240 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št 23i58-92zdne 12 2
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3. za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov DO stopnji 5 odstotkov.
### S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETAL

V PTUJSKI OBČINI 89 PRIJAVLJENIH ČRNIH GRA-
DENJ * AVGUSTA ZAČETEK NADZIDAVE
ZDRAVSITENEGA DOMA NA POTRČEVI
v petek je ptujski izvršni svet
sprejel predlog odloka o sprejemu
prostorskoureditvenih pogojev za
sanacijo degradiranega prostora
za območje občine Ptuj ali na krat-
ko odloka o črnih gradnjah ter ga še
isti dan poslal v pregled ministrstvu
za okolje in prostor. Če v državi
nanj ne bo imelo pripomb, ga bo
izvršni svet poslal v sprejem ptujski
skupščini. Ta ga mora sprejeti do
10. julija, sicer ga bo sprejela repu-
bliška vlada. S prostorskoureditve-
nimi pogoji za sanacijo črnih gra-
denj še določajo urbanistični, obli-
kovalski in drugi pogoji za sanacijo
nedovoljenih posegov v prostor.
Kot je na seji povedal Stane Na-
past, prostorski planer v sekreta-
riatu za gospodarstvo občine Ptuj,
je vseh 89 prijavljenih črnih gra-
denj v ptujski občini podrobno ob-
delanih in imajo svoj dosje v obliki
dokumenta za projektni preizkus
rešitve. Med temi jih je 81 takih, ki
se bodo legalizirale s sanacijo,
osem črnih gradenj pa je takšnih, ki
jih bodo lahko legalizirali brez sa-
nacije. Stroški sanacije bodo raz-
lični, odvisno od tega, kje je črna
gradnja. Če bo potrebna spremem-
ba namembnosti rabe prostora, to-
rej če je črna gradnja na kmetij-
skem območju, bodo stroški visoki,
nasprotno pa bodo stroški za tiste,
ki imajo črno gradnjo v ureditve-
nem območju, majhni.
PETDESET ČRNIH
GRADENJ NA PRVEM
OBMOČJU
Prijavljene ptujske črne gradnje
so enakomerno porazdeljene po
celi občini. Na prvem območju
kmetijskih zemljišč jih je 50, na
območju gozdnih zemljišč je ena,
na drugem območju, kjer gre v
glavnem za razpršeno gradnjo, jih
je 13, na območju varovane narav-
ne in kulturne dediščine ni nobene
črne gradnje, dva objekta pa sta na
območju bodočega krajinskega
parka Boč - Donačka gora. Na vo-
dovarstvenem območju .so gradi-
telji prijavili dve črni gradnji, v va-
rovalnem pasu daljnovodov dve,
dvajset črnograditeljev je objekte
postavilo na pogojno stabilnem
območju Haloz in Slovenskih go-
ric, kjer bo potrebno opraviti še
geološki pregled, ena črna gradnja
(nogometno igrišče) paje na izrazi-
to poplavnem območju.
S prijavljenimi črnimi gradnjami
pa spisek teh v ptujski občini ni
zaključen. Še velikojihje,z njimi pa
naj bi se ukvarjale inšpekcije. Tem
je naložen tudi nadzor nad izvajan-
jem sanacije oziroma legalizacije
črnih gradenj. Črnograditeljev, ki
niso izkoristili zakonske možnosti
za prijavo, je več vrst. Eni imajo
dovoljenja, niso pa delali po pro-
jektu in so zgradili bodisi prevelik
objekt, to paje opazno zlasti pri tis-
tih, ki naj bi gradili po priglasitvi
klet v velikosti 24 m^ potem pa so
zgradili hišo, drugi imajo dovoljen-
je, pa so spremenili lokacijo, tretji
so spremenili lokacijo in projekt in
podobno.
AVGUSTA NADZIDAVA
ZDRAVSTVENEGA DOMA
NA POTRČEVI
Po večdesetletnih prizadevanjih
sta izvršni svet in zdravstveni dom
Ptuj le našla delno rešitev za pros-
torsko stisko nekaterih dispanzer-
skih dejavnosti; največja je v
pljučnem dispanzerju in dispan-
zerju za ženske. S tem, ko so se v pe-
tek na seji ptujske vlade odločili za
javni razpis na nadzidavo trakta B
zdravstvenega doma Ptuj in adapa-
tacijo kletnih prostorov za potrebe
rentgenske diagnostike, sojo tudi
dejansko pričeli uresničevati.
Vrednost z razpisom oddanih del
je skoraj 75 milijonov tolarjev, od
tega bo občina Ptuj iz proračuna
zagotovila 49,5 milijona tolarjev. Z
nadgradnjotraktaB bodo pridobili
nekaj nad 600 m^ prostorov, v kate-
re se bodo preselile splošne ambu-
lante iz trakta A, tega pa bodo
preuredili za potrebe ambulant in
druge dejavnosti dispanzerja za
pljučne bolezni. V preurejenih
kletnih prostorih zobozdravstva
bodo namestili rentgensko diag-
nostiko za potrebe pljučnega dis-
panzerja (za slikanje pljuč) in zo-
bozdravstva (za panoramsko in po-
samezno slikanje zob).
Gradbeno-investicijska dela
prve etape nadgradnje na Potrči so
ocenjena na več kot 86 milijonov
tolarjev, skupaj z rentgensko opre-
mo pa več ko 101 milijon tolarjev.
Zdravstveni dom bo zagotovil 51
odstotkov vrednosti investicije,
občinski proračun 49. Graditi naj
bi pričeli avgusta, gradbena dela pa
naj bi bila končana v treh mesecih.
Po izselitvi pljučnega dispanzerja
bodo v njem uredili drugo ambu-
lanto za zdravstveno varstvo žensk.
Če bi dejavnosti iz stavbe v
Čučkovi želeli preseliti v celoti na
Potrčevo, bi morali nadgraditi vse
tri trakte - A, B in C ter vezne. Ta
investicija pa bi ob ureditvi kleti v
zobnih ambulantah skupaj veljala
blizu tri milijone dvesto tisoč
nemških mark v tolarski protivred-
nosti.
MG
LENART LENART LENART LENART LENART LEMART
Vseh črnih gradenj ne bo mogoče legalizirati
Na sekretariat za okolje in prostor
občine Lenart je prispelo 72 vlog za le-
galizacijo črnih gradenj na le-
narškem območju. Odzvala seje
večina investitorjevevidentiranih po-
segov na lenarškem področju.
Na podlagi pripomb, dodatnega
preverjanja in usklajevanja z Zavo-
dom za varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor je v dopolnjenem
osnutku akta legalizacije devet
takšnih posegov,zakatere legalizacija
ni možna. Kot nam je povedal urba-
nistični inšpektor Jože Kokol, so te
zgradbe na območju zaščitenega kul-
turnega spomenika gradu Hrastovec
in bi z njihovo legalizacijo bila zelo
okrnjena kakovost spomenika.
Urbanistična inšpekcija je že leta
1982zate lastnike uvedla postopek po
takrat veljavnem zakonu (zakon o
spremembah in dopolnitvah zkona o
urbanističnem planiranju. Ur. list
SRS, št. 8/78), vendar so v času pos-
topkov bili objekti že zgrajeni, torej je
gradnja že presegla zaključeno tretjo
fazo. ki dovdijujc rušitcv (ibjckta.
Vsem drugim so že takrat izdali
odiočbooodstranitvi invzpostavitevv
prejšnje stanje. Toda kljub temu na
tem področju še vedno stoji pet hiš, ki
so grajene brez dokumentacije in jih
bodo lastniki morali v kratkem
porušiti.
Izpodobnih razlogov pabodomora-
li odstraniti svoje lesene lope in druge
objekte v bližini akumulacijskega je-
zera pri Sveti Trojici v Slovenskih go-
ricah, saj jih lastniki ne bodo mogli le-
galizirati. Njihova legalizacija bi one-
mogočila razvoj s turizmom
povezanih idej na tem območju.
M. Slodnjak
Objekti ob trojiškem jezeru kazijo podobo pokrajine.
NA ORMOŠKI JUNIJSKI SKUPŠČINI PROSTORSKI PLAN
ftomuaoAtiii odpadkov
Predspreietiempredlogaprostorskegaplana
občineOrmožvskupščiniiebilovrazpravahvzvezi
zobvoznicoOrmožainmožnimilokaciiamizaodla^
gališčekomunalnihodpadkovvelikapnpomb.
Glede na pripombe prizadetih lastnikov in
prebivalcev Hardeka so v izvršnem svetu
naročili dodatno študijo o morebitnem delnem
premiku trase proti severu. Ta bo v teh dneh
končana. Ker )e v prostorskem planu tudi odla-
gališče komunalnih odpadkov, so si tisti, ki jih je
zanimalo, ogledali urejeno odlagališče v Lenda-
vi, pripravili pa so tudi brezplačen ogled odlaga-
lišč komunalnih odpadkov v bliJini Celovca v so-
sednji Avstriji, vendar zaradi premajhnega šte-
vila prijav do ogleda ni prišlo, upajo pa, da bo v
maju.
Oba ogleda sta prvenstveno namenjena
seznanjanju z razmeramami na urejenih odlaga-
liščih, da z dezinformacijami ne bi zavajali jav-
nosti. Odziv je bil razen iz krajevnih skupnosti
slab, kar pa m sorazmerno s pnpombami, ki so
bile izrečene v javni razpravi ter skupščinski
dvorani. Ali so bile pnpombe izrečene brez argu-
mentov?
Po zagotovilih predsednika izvršnega sveta
bo predlog pripravljen za naslednjo sejo
skupščine junija. Ob tem poteka formalni posto-
pek pridobitve soglasja pristojnega ministrstva
za urejanje okolja in varstvo prostora.
Vida Topolovec
BOSNA IN HERCEGOVl.
NA: Srbi so po sobotnem pogovo.
ru z Unproforjem privolili v umil(
svojih sil iz Goražda. Sporazum,l^i
so ga podpisali na sarajevskem le.
tališču, predvideva, da naj bi se iSg
srbskih policistov umaknilo trikj.
lometre vstran od mestnega
območja Goražda. Srbski pred-
stavniki so privolili tudi v prene-
hanje vseh sovražnosti in obljubj.
li, da bodo modrim čeladam žago-
tovili prost prehod za humanitar-
no in siceršnjo pomoč.
Težave z dobavo humanitarne
pomoči so tudi na drugih
območjih BiH. Cesta med Gornj-
im Vakufom in Prozorom je še
vedno zaprta in tako je več kot sto
tovornjakov s humanitrano
pomočjo in trgovskim blagom bio-
kirano. Tokrat so cesto zaprle
Hrvatice iz Bugojna, ker bi rade iz.
vedele, kaj se je zgodilo z njihovi,
mi bližnjim, ko so mesto, ki ga je
branila hrvaška vojska,zavzelipri.
padniki armade BiH. Po mnenju
Unproforja gre za manipuliranje z
ženskami in otroki.
***
NEMČIJA: Prve predsedniške
volitve v Združeni Nemčiji so do-
dobra razgalile razmerje poli-
tičnih sil nekaj mesecev pred je-
senskimi parlamentarnimi volit-
vami. Glavna favorita za zmago na
posrednih predsedniških volitvah
sta bila krščanska demokrata Ro-
man Herzog in socialdemokrat Jo-
hannes Rau.
RUSIJA: Najpozneje januarja
prihodnjega leta naj bi Rusijo
sprejeli v svet Evrope. Se zadnje
ovire za podpis sporazuma z Ev-
ropsko unijo sta francoska in ruska
diplomacija odpravili v nedavnih
zelo uspešnih pogovorih. Poleg
dokončnega dogovora o sprejemu
Rusije v EU sta Francija in Rusija
tudi dosegli dogovor glede ruske-^
ga izvoza urana na evropski trg.
Ruska vključitev v Evropo je tore;
postala neizogibna in tako bo naj-'i
večja država stare celine po 80 leti^
spet njena polnopravna članica, i
***
HAITI: V soboto opolnoči je
pričel veljati mednarodni embar-
go, ker vojaški režim generala Ce-
drasa do roka, ki ga je postavila
OZN, ni odstopil oblasti demokra-
tično izvoljenemu predsedniku
Aristidu. Tako se je začel popoln
mednarodni embargo na vse doba-
ve in trgovanje, prekinjen pa je
tudi zračni promet z izjemo naj-
nujnejše človekoljubne pomoči,
hrane in zdravil. Vendar po mnen-
ju opazovalcev embargo ne bo pris-
ilil Cedrasa k odstopu. Edino, kar
bi ga lahko k temu prisililo, je po
njihovem mnenju vojaška inter
vencija ZDA. Vendar se ameriški
predsednik Clinton zaradi pičle
podpore javnosti za to najbrž ne bo
odločil. Najnovejša anketa, ki sta
jo opravila CNN in revija Time,
namreč kaže, da je le 18 odstotkov
Američanov za intervencijo, 68
odstotkov pa ji odločno nasprotu-
je.
BLIŽNJI VZHOD: Medtem
ko so se izraelski politiki s Sirijo in
Libanonom pogovarjali o miru, so
izraelski komandosi po ukazu
predsednika vlade Jicaka Rabina v
sobotni noči sredi Libanona ugra-
bili proiranskega šiitskega vodi-
telja Mustafo Diranija in ga odvle-
kli v izraelske zapore. Tam naj bi
končno povedal, kje je letalski na-
vigator Ron Arad, ki ga pogrešajo
že od leta 1986. Ron je bil navigator
letala, ki so ga Libanonci sestrelili
pri Sidonu v oktobru 1986. S pilo-
tom naj bi se pravočasno rešila iz
letala, vendar se je pilot izmuznil,
navigatorja pa naj bi zajeli pripad-
niki šiitske milice Amal.
KRIM: Potem ko je novoizvol-
jeni parlament ukrajinske repu;
blike Krim v petek sprejel ustavni
zakon, s katerim je uveljavil novo
ustavo polotoka, je ukrajinski paf'
lament sprejel zahtevo, da morajo
krimski poslanci do 30. maja pre'
klicati ta osamosvojitveni sklep>
sicer bo ukraj insko vodstvo s svoji'
mi silami zagotovilo ozemeljjl^''
celovitost države. Poznavalci raz-
mer napovedujejo uvedbo izred-
nega stanja in ozemeljsko razdeli'
tev Krima na vzhodni, ruski, in na
zahodni, ukrajinski del.
Pripravila: DLŽ
f EDNIK ■26. MA,T 1994
POROČAMO. KOMENTIRAMO -3
svedeli smo
NSS ZA BIVŠE ZAPOSLENE V AGROTRANSPORTU
Vsi bivši zaposleni delavci v Agrotransportu Ptuj, podjetju v stečaju,
ki so člani NSS ali pa to niso, lahko s pomočjo Neodvisnih sindikatov
Slovenije sindikate uveljavljajo svoje pravice v stečajnem postopku
Agrotransporta. Oglasijo se lahko v ponedeljek, 30. maja, ali v sre-
do, 1. junija, od 13. do 1 5. ure na sedežu sindikata, Trstenjokova 9 v
Ptuju. (DS)
^ APrTuV PTUJSkTINDUSTRIJI
Aprila letos je ptujska industrija v primerjavi z aprilom '93 izdelala
zo 5,4 odstotka več, glede na marec pa za 4,1 odstotka manj. V štirih
mesecih letos je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 1 993
dosežena štiriodstotna povprečna rast.
"        "podpora PTuTslčrpoBUDi
Izvršni svet je na eni od aprilskih sej ob pregledovanju zakona o
kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije sprejel pobudo, da se v Ptuju
ustanovi sedež kmetijsko-gozdarske zbornice in ustrezno spremeni
omenjeni zakon. Soglasje za to pobudo je doslej prejel od ljutomer-
skega izvršnega sveto, podpirajo po jo tudi v komisiji za kmetijstvo in
gozdarstvo pri Državnem svetu Republike Slovenije.
POBUDA ZA PRENOS POSLOVNO
_NEPOTREBNIH SREDSTEV_
Zakon o lastninskem preoblikovanju omogoča, da podjetja pre-
nesejo poslovno nepotrebna sredstva na pravno osebo brez zasebne
ali mešane lastnine in s tem učinkoviteje izpeljejo program lastninjen-
ja. V Ptuju želijo del tako prenesenih sredstev, mednje sodijo poslovni
prostori, zazidljiva zemljišča, oprema, objekti družbenega standarda
in podobno, uporabiti vokviru razvojnih aktivnosti in odpiranja novih
delovnih mest. V sekretariatu za gospodarstvo občine Ptuj pričakuje-
jo odgovore na to pobudo do konca meseca.
NA GOMILI PREDSTAVNIKI ŠTIRIH OBČIN
Prejšnji četrtek so se na Gomili sestali predstavniki skupščin občin
in izvršnih svetov občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj.
Govorili so o lokalni samoupravi in bodočih možnih oblikah sodelo-
vanja Slovenskih goric. Ptujskega in Dravskega polja, možnih obli-
kah skupnega reševanja problemov na področju komunalnih od-
padkov, skupnih promocijskih aktivnostih Priekije v okviru revije Slo-
venija, ki jo izdajo izseljenska matica, in o nakupu balona Priekija, za
katerega naj bi pogodbo podpisali 5. junija, ko bo v Moškanjcih velik
letalski miting. Predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen
je predstavnike štirih občin ob tej priložnosti seznanil s projektom Od-
delka za geografijo Filozofske fakultete o regionalizaciji in prostor-
skem razvoju spodnjega Podravjo.
NA SELIH SKUPŠČINA OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Danes ob 18. uri se bo v gostilni Pod kostanji pričela skupščina
Obrtne zbornice Ptuj z običajnim dnevnim redom. Na njej bodo oce-
nili delo v prejšnjem letu, sprejeli program dela za letos in opravili
volitve v zbornične organe. Sprejeli bodo tudi sklep o preimenovanju
obrtne zbornice v območno obrtno-podjetniško zbornico.
OBRTNA ZBORNICA PTUJ ZA BEGUNSKI CENTER
v begunskem centru Ptuj imajo letos 1 5 mini maturantov. Del
opreme zanje so zbrali v Obrtni zbornici Ptuj. Kope je daroval Branko
Strel iz Lovrenca no Dravskem polju, piščalke in balone pa Milica Puž.
Junija bodo v zbornici izvedli tudi veliko akcijo zbiranja oblačil, igrač
in drugega, kar potrebujejo v begunskem centru. Obrtniki pozivajo,
da se odzovejo vabilu za sodelovanje v humanitarni akciji.
SREDNJEŠOLCI RAZISKOVALCI NA DRŽAVNEM
_SREČANJU_
v Ljubljani bo 8. junija državno srečanje slovenskih raziskovalcev
srednješolcev. Ptujski srednješolci se bodo no njem predstavili s sed-
mimi raziskovalnimi nalogami: iz zgodovine, etnologije, ekonomije,
ekologije in kmetijstva.
ČETRTI IZLET DIABETIKOV
Enajstega junija bo že četrti letošnji izlet ptujskih diabetikov. Ogle-
dali si bodo Bled in Bohinj. Ceno izleta je 2000 tolarjev po ude-
ležencu. Prijave bodo zbirali v društveni pisarni 1. in 8. junija od 8. do
10. ure, v diabetološki ambulanti pa vsak dan.
VSOBOfONAPTUJSKEMKA^      ^
Ptujski štirinajstdnevni televizijski utrip je tudi tokrat bogat. V Ptuju
so se srečali mladi raziskovalci iz osnovnih šol šestih občin, v Ptuju in
Kidričevem je bil drugi slovenski kongres Javnost in eko posli, 9. moja
so praznovali v vzgojnovarstveni organizaciji Ptuj, v Mestni hiši raz-
stavlja slikar amater Stane Vičar, 21 . maja po so na letališču v
Moškanjcih krstili jadralno letalo.
Pripravila: MG
KONiANO 42. IN 43. SKUPŠČINSKO ZASEDANJE
Ptuj bo regijsko središče
Poslanci skupščine občine Ptuj sov
torek poravnali dolgove do dveh
prejšnjih sej. Delo so opravili hitro in
temeljito do zadnje točke, ko seje za-
lomilo pri predvidenih razvojnih pro-
jektih na demografsko ogroženih
območjih.
Brez pripomb so sprejeli osnutek
odlokaosprejemu zazidalnega načrta
Rabelčja vas - severozahodni del. Gre
za zelo pomembno odločitev, saj bo
predvidena širitev Ptuja, vezana na
predvideni zahodni most, na to
območje prenesla center ptujskega
dogajanja. Tam bodozrasli520do610
stanovanjskih enot, infrastrukturni
objekti ter vrsta lokalov za gospodar-
ske dejavnosti. Prav tako brez pri-
pomb so poslanci dali zeleno luč za
pripravo predlogov za dopolnitev
srednjeročnega in dolgoročnega pla-
na občine Ptuj.
Tako rekoč soglasno so poslanci
podprli predlagane kadrovske
rešitve. Za direktorico Vzgojnovarst-
venega zavoda Ptuj so ponovno ime-
novali Boženo Bratuž, za ravnatelja
osnovne šole Majšperk Rajka Jurge-
ca, za komandirja Policijske postaje
Ptuj Silvestra Skoka in za njegovega
namestnika Branka Viherja.
Na osnovi informacije o organizaciji
pravosodnih organov (v Ptuju bo
okrožno sodišče, verjetno se mu bo
pridružilookrožnotožilstvo in uprav-
na služba notranjih zadev) je mogoče
sklepati, da postaja Ptuj eno regijskih
središč. Tako je umestna pobuda in
zahteva, da naj bo sedež državne
Kmetijsko-gozdarske zbornice v Ptu-
ju. Kmetijsko-gozdarska zbornica je
za nas novost, je pa že uveljavljena v
nekaterih sosednjih državah, na pri-
mer v Avstriji in Švici. Gre za po-
membno strokovno institucijo.
Analiza uresničevanja kompleksne-
ga razvojnega programa za Haloze in
razvojnega programa za demograf-
sko ogrožena območja Slovenskih go-
ric je tudi tokrat prišla na dnevni red
takrat, koje bilo v dvorani že premalo
poslancev za resno razpravo in skle-
panje. Poslanec iz Žetal je očitno ne-
jevoljen nad odločitvami komisije
menil, da ne gre za kompleksni, tem-
več parcialni razvojni program, in bil
dokaj kritičen do vodstva občine in
izvršnega sveta, ki da ne prisluhneta
potrebam krajanov. Podoben je bil
očitek poslanca iz KS Videm, ki očita
skupščinski komisiji, ki pripravlja
predloge financiranja projektov na
demografsko ogroženih območjih, in
izvršnemu svetu dvojna merila. Tudi
nekateri drugi poslanci so pritegnili in
menili, da je potrebno najprej fi-
nančno pokriti projekte, ki so predvi-
deni za financiranje v letošnjem letu
še na osnovi sprejetega plana v letu
1991. Zaradi predlaganih sprememb
naj bi namreč KS Videm izvisela s
svojim programom razvoja telefonije,
pri tem pa bi ostalo dolgih nosov 206
gospodinjstev, ki so že vložila velikan-
ska sredstva v sedaj neizkoriščeno te-
lefonsko centralo in druge objekte.
Obstaja občutek, da gre za zakulisne
igre nekaterih na račun drugih. Dokaj
mučno vzdušje v dvorani je prekinila
nesklepčnost in takoje bilo konec raz-
prave, pa tudi kakih novih odločitev ni
bilo mogoče sprejeti. (JB)
OB TRETJI OBLETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE VOJSKE

Ob tretji obletnici dogodkov v
Pekrah in ob dnevu slovenske voj-
ske je bila v nekdanjem 710. učnem
centru slovesnost, ki so seje poleg
predsednika države udeležili
obrambni in notranji minister,
predsednik Državnega sveta, pos-
lanci Državnega zbora in svetniki,
predstavniki strank in mesta Ma-
ribora, okoliških občin tervseh ro-
dov slovenske vojske, Maistrovi
borci, borci narodnoosvobodilne
vojne, borci za osamosvojitev Slo-
venije 1990/91, branilci Peker23.
maja 1991 in predstavniki šestih
tujih armad.
Na slovesnosti so podelili vrsto
priznanj, slavnostni govornik pa je
bil slovenski minister za obrambo
Jelko Kacin.
"Maribor imavzgodovini sloven-
skega osamosvajanja in nastanka
slovenske vojske posebno vlogo in
mesto, ki bi se ga morali pogosteje
zavedati. Bil je in ostal slovensko
mesto po zaslugi generala Maistra.
Maistrovih borcev ni bilo ogrom-
no, ampak bilo jih je dovolj, da so
vzpostavili mejo slovenskega
ozemlja precej bolj proti severu,
kot bi jo drugi, ki so menili dru-
gače," je med drugim dejal jelko
Kacin.
Mariborčani so vpraksi dokazali,
kaj je to civilna obramba, kako ne-
bogljen je lahko vase zagledan as-
gresor, ko ostane brez vode, elek-
trike, telefonov in zaupanja prebi-
valstva.
"V Mariboru je JLA prestopila
Rubikon; Pekre so simbol in pom-
nik tega Rubikona. Brez tega, kar
seje dogajalo in kalilo v Mariboru,
bi bil potek dogodkov in naš dogo-
vor ob osamosvojitvi lahko tudi
drugačen, tako pa je bil odločen,
enoznačen, prepoznaven doma - v
Sloveniji, v Jugoslaviji in na tujem.
V Mariboru smo vsi skupaj opravil i
malo šolo osamosvajanja," je pove-
dal Jelko Kacin.
Danes v Pekrah ni več učnega
centra, v Mariboru je vojske nepri-
merno manj kot pred tremi leti,
nekdanji objekti JLA so povečini
vrnjeni mestu, gospodarstvu in kul-
turi. V TO vlaga država precejšnja
sredstva, vlagala jih bo tudi v pri-
hodnje, saj je jasno, kot je bilo leta
1991 in 1918, da nas namesto nas ne
bo branil nihče. Danes smo samos-
tojna država, ki ima v očeh sveta in
Evrope drugačen status kot katera-
koli druga država z ozemlja nek-
danje skupne države. Smo podpis-
niki partnerstva za mir, zaradi in s
pomočjo katerega lahko neposred-
no komuniciramo s paktom NATO
in prispevamo svoj delež k ohran-
janju miru v Evropi in drugje.
Zhvnosini govornik - minister
za obrambo Jelko Kacin
Danes ne samo razmišljamo,
temveč uresničujemo program
srednjeročnih naložb, snujemoslo-
vensko vojsko za leto 2000 in po
njem, na služenju vojaškega roka,
enega najkrajših v Evropi, pa je
6000 vojakov, ki se usposabljajo za
obrambo Slovenije," je še povedal
Jelko Kacin.
Prisotne sta pozdravila tudi
predsednik države Milan Kučan in
predsednik mariborskega
izvršnega sveta Anton Rous.
Ob dnevu slovenske vojske je mi-
nister za obrambo podelil red slo-
venske vojske 76. protioklepnemu
dovizionu iz Murske Sobote ter 54.
oklepno mehaniziranemu bataljo-
nu z Vrhnike. Brigadirsko sabljo
kot simbol generalskega čina je
prejel načelnik učnega oddelka
RŠTO generalmajor Alojz Jehart.
V kulturnem programu so zapele
pevke mladinskega pevskega zbo-
ra iz Maribora pod vodstvom Kar-
mine Šilec, kronologijo pekrskih
dogodkov so predstavili igralci
Na slovesnosti sta bila tudi Maistrova borca Ferdinand Kralj in
gospod Šonaja - oba stara že 95 let.
SNG iz Maribora Minu Kjudrova,
Marjan Bačko in Bojan Maroševič,
nastopil pa je tudi vojak prve po-
skusne generacije 710. UC v Pe-
krah, ki je v spomin na služenje v
slovenski vojski zložil pesem, po-
svečeno vsem, ki so bili usodnega
23. maja 1991 v Pekrah.
Vida Topolovec
GOVORISE.,.
... DA obstaja v dotičnem lo-
kalu dotična soba za dotične
biznismene^ ki se tam občasno
srečujejo s "poslovnimi part-
nericami". Slednjim prej
omenjeni v znak zahvale za
redno "poslovno sodelovanje"
občasno kupujejo tudi draga
darila. Oni podpišejo naročil-
nice, plača pa...
... DA so na eni od firm za
prirejo mesne hrane pred
kratkim prodali psa. Ne za
hrano kot druge svoje živali,
temveč novemu gospodarju.
Menda je bil pes tako dober in
brezkompromisen čuvaj, da
ga je bilo slišati in čutiti bolj kot
direktorja. Se en dokaz, da v
dobi delavskega brezpravja
ne gre lajati v direktorje.
... DA so na Ptuju ob posa-
ditvi mladiča mariborske stare
trte in pokopu vinske bojne
sekire, ki je bila med Maribo-
rom in Ptujem izkopana štiris-
to let, pili pristno ormoško. Si-
cer bi se utegnila vneti nova
vojna, ali je boljši mariborčan
ali haložan.
... DA prihajajo tudi s
kmečkih dvorišč poskusi črnih
privatizacij družbenega pre-
moženja. Na družbeni, sito-
snotehtni firmi postavijo pri-
kolico na vago, zategnejo
ročno in potisnejo del teže
traktorja na prikolico. Pa je
kaka tona več družbenega
premoženja v privatnem
žepu.
... DA so se osnovni kmetij-
ski proizvajalci znašli tudi ob
delitvi pomoči. Iz nekaterih
gospodinjstev je pravico do
pomoči uveljavljalo kar po
šest "upravičencev". Vsi na
eno ime in en račun.
... DA je Ptuj nadvse skrbno
pripravljen na turistično leto.
Na delu dvorišča svojega elit-
nega zgodovinskokulturnega
hrama (kjer so nekoč gostje
pili in jedli) je posadil sol. Ta je
zelo lepo vzklila in Butalci
bodo hodili tja, poskusili mla-
do sol in se čudili: "Tako mla-
da, pa že tako ostra. Kaj šele
bo, ko dozori!"
4-PO NAŠIH KRAJIH
26. MA.T 1994- TEDN||(
PREJELI SMO P It E J E L I SMO
cKr%itftfoitfli Trsteif (cilcci
v sklopu Viktorinovih večerov je v
petek, 13. maja, predaval teolog, psi-
holog in filozof profesor dr. Anton
Trstenjak. Tematika je bila: "Za živl-
jenje". Dela dr. Antona Trstenjakaso
mi sicer znana, kot študenm slikarst-
va pa še posebej njegova "Psihologija
ustvarjalnosti" (Slovenska Matica,
Ljubljana, 1981). Govoriti o dr. An-
tonu Trstenjaku je v tem trenutku
skoraj odveč, kaj ti njegov delež na po-
dročju psihologije je nedvomno ve-
lik.
Danes se prav gotovo vsak izmed
nas sprašuje: "Kaj pa človek? ..." V
pričakovanju osveditve tega proble-
ma sem na tem predavanju naletel na
množično udeležbo ljudi, kar je že
vnaprej znak, da je eksistencialno
vprašanje posameznika kolektivno
zavezujoče (moja tolažba), ali pa gre
enostavno za medijski dogodek, kjer
je vprašanje kolektiva vcepljeno po-
sameznikovi volji. Predavanja tipa
človek - družba naj bi bila namenjena
resnemu vpogledu v posameznika in
tudi v njegov ožji in širši družbeni
kontekst. Družbeno-historična kon-
tinuiteta v neločljivi povezavi s psi-
hoanalizo in psihologijo pa bi bila v
tem trenutku neizmerno potrebna,
kajti dr. Anton Trstenjak je že na
začetku spremenil naslov iz "Za živl-
jenje" v "Za preživetje". Začetek je bil
obetajoč: oris postindustrijske
družbe... Potem pa cezura. Svoje pre-
davanje je razdelil v tri poglavja:
- rakava obolenja,
- abortus,
- samomor.
Seveda je bilo iz navedenih treh
poglavij takoj jasno, da se bo strokov-
ni nivo predvsem iz psihologije in
drugih družbenih ved preselil na ra-
ven moralno-etičnega posploševan-
ja, katerega akcent pa je bilo žal le
vprašanje "slovenstva". Torej trije
našteti pojavi ogrožajo Slovence ...
Ker pa vemo, da pripadajoči strokov-
ni pojmi ne nastopajo edino sami
zase, ampak so nujen člen celotne ve-
rige; za kar pa je potrebno širše
osmišljanje določenega problema, je
v predavanju priskočila na pomoč
teologija, predvsem zaradi moralne-
ga vprašanja.
Nikakor ne morem mimo dejstva,
da je bilo predavanje prepredeno z
ideološko konotacijo "slovenstva"
oziroma preživetja slovenskega naro-
da. Če je že bilo potrebno omenjati v
tem času najnevarnejše bolezni, pa
skorajda nisem slišal ničesar o aidsu,
ki preti vsemu človeštvu; o abortusu
je bil govor samo skozi moralne vred-
note(vprašanjeslovenskenatalitete),
mimo konteksta industrijske in pos-
tindustrijske družbe. Poglavje o sa-
momoru je bilo navaden hibrid med
stereotipom melanholičnega subjek-
ta (Slovenca) in sklicevanja na druge
narode, po katerih naj bi se Slovenci v
nekaterih primerih zgledovali.
Če se organizator Viktorinovih
večerov pač čuti poklicanega za pos-
tavljanje in reševanje problemov s
področja humanističnih ved, naj to
počne na bolj kritičen in osmišljen
način. Kajti že sam naziv, ki si ga ta
organizator nadeva ("ptujski izo-
braženci", kar je za moje pojme snobi-
zem), ga je tokrat pripeljal v protis-
lovje: predavanje, ki naj bi po svoji
kompleksnosti odražalo nivo izo-
bražencev, je po organizatorjev! in
predavateljev! zaslugi izzvenelo zelo
samozadostno, samemu sebi namen,
predvsem pa nepoglobljeno.
Viktor Rehemak
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI

V zaključni fazi je reforma lokal-
ne samouprave. Pojavni razpravi
bomo 29. maja 1994 na referendu-
mu izražal i voljo za oblikovanje no-
vih občin. Priprave so bile dolgo-
trajne in kljub mnogim oviram in
zapletom je sedaj po sprejeti zako-
nodaji nastopila odločilna faza, to
je ugotavljanje volje prebivalcev za
oblikovanje svoje občine. Kljub
mnogim pomislekom pričakujem,
da se bodo volilci v velikem številu
udeležili referendumov in s svojim
glasom ZA jasno izrazili voljo, da si
izberejo občino po svoji volji in po-
trebah.
S tem bomo zaključili dolgo ob-
dobje kardeljansko-komunističnih
komun, ki so bile uvožene v naš
prostor. Nova občina bo veliko
bližje potrebam prebivalcev in bo
lažje na neposrednejši način ureja-
la zadeve, ki so pomembne za ljudi
v njihovem kraju.
Tudi v sedanjih občinah so ljudje
v KS ohranili veliko solidarnosti in
so s svojo pripravljenostjo kljub mi-
nimalnim sredstvom uredili veliko
perečih lokalnih zadev. Zato se
pričakuje, da se bodo v novih
občinah z racionalnejšim gospo-
darjenjem uredilo tisto, kar do se-
daj ni uspevalo.
Nove občine bodo zagotovo
zmanjšale razvojni zaostanek za
obstoječimi večjimi centri in tako
izboljšale kvaliteto življenja na
podeželju.
Predsednik OO SKD Ptuj:
IvanJURKOVIČ, dr. vet. med.
SLS - podružnica Ptuj:
Janez Zampa
PTUJSKI POSLANCI RAZOČARALI KULTURNE INSTITUCIJE

V zadnjem času je veliko pole-
mik u razdelitvi proračunskega
denarja, namenjenega kulturi. Ta
lahko pokrije le dobro tretjino
že^ja In potreb za delo na tem po-
dročju. Brez dela denarja so ostale
tudi kulturne institucije nacional-
nega pomena, katerih ustanovi-
teljica je občina - Pokrajinski mu-
zej, Knjižnica Ivana Potrča in Zve-
za kulturnih organizac^.
Predstavniki teh kulturnih us-
tanov so skušali vplivati na vse-
binsko razdelitev denarja za kul-
turo in so se zato dvakrat srečali z
vodstvom občine, vendar jim ni
uspelo. Še zadnje upanje so imeli
pred zasedanjem občinske
skupščine pred dvema tednoma.
Pripravili so amandma k pro-
računu, vendar poslanci, čeprav
so razpravljali le-temu v prid,
amandm^a niso sprejeli.
Ali poslanci in seveda pred njimi
izvršni svet ne zaupaju delu kultur-
nih institucij in stroki, se vprašuje-
jo ravnatelj muzeja Boris Miočino-
vič, knjižnice Lidija Majnik in
Branka Bezeljak Glazer iz ZKO. V
amandmaju so opozorili, da bi
lahko s prerazporeditvijo denarja
in sodelovanjem z vodstvi ustanov
izoblikovali boljšo kulturno politi-
ko.
Česa v muzeju, knjižnici in ZKO
ne bodo mogli izpeljati ob sedan-
jem proračunu?
• POSLANCI GLASOVALI
PROTI KULTURI?
Ali bodo že tako siromašna
društva, ki se ukvarjajo s kulturo,
še sploh mogla delovati? Ali se bo
več kot 3500 Ijubitelj^ih pevcev,
godcev, igralcev ki so organizi-
rani v 30 društvih, jeseni pripravl-
jalo v nezakurjenih dvoranah po
vaseh? Ni denarja za strokovno
izobraževanje mentorjev. Društva
bodo dobila 3 milijone manj, kot je
določeno po kriterijih Ministrstva
za kulturo in ZKOS, razlaga Bran-
ka Bezeljak Glazer. In ali je prav,
da se ptujsko gledališče ne bo po-
sodobilo z nujno potrebnimi
tehničnimi izboljšavami, čeprav je
osrednji prostor za vrsto priredi-
tev? Tako imenovano živo kulturo
izvajajo prav člani ZKO. Poslanci
so razpravljali v prid živi kulturi, a
so zavrnili amadma, ker so jim
najbrž tako naročili v njihovi stran-
ki, domneva Branka Bezeljak Gla-
zer.
Pred težko rešljivimi problemi
se je znašla tudi v.d. ravnateljice
knjižnice Lidija Majnik. Premalo
je denarja za redno dejavnost, pre-
malo za nakup knjig, kataložne
listke, za ovitke, elektriko, ogre-
vanje... Občina je vložila v obnovo
Malega gradu in preselitev mla-
dinskega oddelka 80 milijonov to-
larjev, sedaj pa ne more najti samo
še dobrih štirih milijonov za štiri
dodatno zaposlene delavec, kar je
po sistemizaciji nujno potrebno. V
neopredeljeno bodočnost se od-
mika tudi nadaljevanje investicije
knjižnica - pošta - cerkev, ki jo je
občina določila kot prioritetno, se-
daj pa pričenja druge investicije.
Knjižnica bo tudi v preobrazbi lo-
kalne samouprave ohranila status
regijske knjižnice in bo pokrivala
področje celotne današnje občine,
zato bi jo morala občina normalno
vzdrževati, meni Lidija Majnik.
• KAJ JE KULTURA, KO SE
DELIDENAR
Zakaj torej financira občina širi-
tev kulture na račun obstoječih
dejavnosti? Zakaj porablja kultur-
ni tolar za stvari, ki bi lahko črpale
denar iz drugih proračunskih sred-
stev? Tako menijo predstavniki
kulturnihustanov,dabi lahko vod-
nik po ptujskem pokopališču črpal
denar iz komunalnega tolarja, iz
kulture pa naj se ne bi napajali
Borl,Turnišče in obnova Rotovža,
saj še ni oblikovan program na-
membnosti in urejeno lastništvo,
kaže pa, da ti objekti ne bodo na-
menjeni kulturi. Za napisne table v
Šturmovcih in za Mitreje, ki bodo
namenjene turistom, bi prav tako
lahko poiskali denar iz drugih de-
lov proračuna, zanimiva vprašanja
pa so še, ali je telovska procesija
kulturni dogodek, ali je načrt za
poslovno-kulturni center res v in-
teresu kulture, ali se mora spomin-
ski park urediti letos ... Ali vodi
občina kulturo ali predvsem politi-
ko?
• PREDSEDNIK IS BRANKO
MRUMEN: KULTURA NISO IN-
STITUCIJE, PAČ PA USTVAR-
JALNOST UMETNIKOV
Predsednik IS Branko Brumen,
za katerega pripravlja gradivo se-
kretarka za kulturo Kristina Šam-
perl Purg, teh vprašanj ne vidi v
enaki luči. Meni, da gre za
vprašanje lastnine: občina je usta-
novitelj in torej lastnik kulturnih
ustanov. IS, kije predlagatelj pro-
računa, zagotavlja denar za redno
dejavnost po normativih Mi-
nistrstva za kulturo, med prijavlje-
nimi projekti pa izbere najkvalitet-
nejše s pomočjo strokovnega sve-
ta. Predlani so osrednjo vlogo na-
menili turkerijam, lani 100-letnici
zgodovinskega društva in letos
glasbeni dejavnosti. Sredstva, ki
jih občina namenja kulturi, so vsa-
ko leto večja, je povedal, lani jih je
bilo za 4 milijone DEM.
Vendar Branko Brumen meni,
da kultura nijkultura institucij, pač
pa jo tvorijo umetniki. Občina fi-
nancira projekte, ne pa institucij.
Po njegovem mnenju se skriva
eden temeljev spora v ustanovitvi
Gledališča Zato, ki pa ni instituci-
ja, pač pa dober projekt, ki ga
občina podpira. Občina pa ustan-
avlja še enoto za varovanje narav-
ne in kulturne dediščine, center za
kulturno dejavnost, ustanovila pa
je že center za interesno dejavnost.
Predvsem slednja dva naj bi si de-
nar "zaslužila" s svojim delom,
občina pa zagotavlja le plačo vod-
je. Obstoječe institucije ne morejo
imeti monopola nad projekti in
kulturno politiko, meni Brani;,
Brumen, so le izvajalci kulturn^
politike občine.
Seveda pa občina podpira tudj
projekte institucij in je nameniij
muzeju leta 91 za projekte 2,5 mili.
jona, leta 92 18 milijonov, lani ]]
milijonov, letos pa 24 milijonov to.
larjev vključno s sanacijo gobe.
Prav tako prihaja v kulturo de.
nar iz drugih virov. Takoje v tnuzg.
ju 15 zaposlenih prek javnih del,v
knjižnici trije, dva pa bodo redno
zaposlili, torej imajo kar pet zapos.
lenih več. Branko Brumen se strin.
ja s sistemizacijo delovnih mest,
kot jo je napravila ravnateljica Li-
dija Majnik, vendar jo bodo ure-
sničili postopoma.
Za ZKO je Branko Brumen de-
jal, naj se ukvarja s tistim, za kar je
bila ustanovljena, to je usklajevan-
je dela društev in združevanje lju-
biteljev kulture. Plačevanje mate-
rialnih stroškov za ZKO je zago-
tovljeno po republiških stand-
ardih, trdi, prav tako za delovanje
društev. Vprašanje paje, ali se po-
rabijo v skladu z zastavljeno politi-
ko ali kako drugače. Žalosti ga, da
se tisti, ki imajo določene refer-
ence na področju kulture, uk-varja-
jo, recimo, z upravljanjem objek-
tov.
♦ KULTURNI SPOR JE
DOBER, NE SLAB ZNAK
Kako ocenjuje spor okoli kultu-
re predsednik SO Ptuj Vojteh Raj-
her?
"Usmeritve na področju kulture
dobro uresničujemo. Morali se
bomo navaditi, da spreminjamo
družbenopolitični sistem in da kul-
tura, ki je bila včasih le poraba,ju-
tri to naj ne bo. Kultura naj bo in-
vesticija za nov razvojni korak, b
pelje k novi ustvarjalnosti. Zato
pričakujerm še več podobnih spo-
rov, kot je bil letošnji ob porabi
proračunskega denarja, saj se
bodo institucije, ki ne prilagajajo
svojih aktivnosti potrebam
današnjega časa, vedno bolj
soočale s konkurenco, ki paje plod
povečane kulturne ustvarjalnosti.
Neskladje med potrebami in de-
narno zmožnostjo je tu. Spor, ki se
je tokrat pojavil na skupščini, je
zame dober in ne slab znak. Pome-
ni, da se pojavlja nova in drugačna
kulturna ustvarjalnost in da bodo
nekateri stalno bili bitke za staro
pravdo. Kulturi znotraj kulturnih
institucij ni vnaprej rezerviran
položaj, saj se kulturno ustvarjanje
poraja vsakikrat na novo."
Milena Zupanič
Razkol v kulturni politiki torej
obstaja, le interpretacija je raz-
lična. Po mnenju predstavnikov
ptujskih kulturnih ustanov je to
neskladje za kulturo kritično,
medtem ko predstavniki politi-
ke predvidevajo, da bo na kultu-
ro vplivalo vzpodbujajoče. Do
končne porazdelitve denarja in
s tem moči v kulturni politiki ne
bo prišlo čez noč. Gotovoje le to,
da je denarja vedno premalo, in
zato je toliko bolj pomembno,
kako ga porabimo. Drobljenje
denarja v tem primeru sicer pri-
nese mir in potešenost večine,
vprašanje pa je, ali prispeva h
kakovosti. Pri ustanavljanju
novih kulturnih združb in
majhni denarni ali pa samo
načelni podpori pa se morajo
tisti, ki denar delijo, zavedati še
nečesa: da tudi kulturni ustvar-
jalci morajo zaslužiti za življen-
je. In če tega ne morejo s svojim
delom, torej ustvarjanjem, bodo
slej ko prej ustvarjati prenehali.
In še: zelo slabo bo, če se bo spor
iz politike vodenja kulture pre-
selil med ustvarjalce same. V
tem primeru bodo vsi doneče
zveneči načrti in usmeritve
odveč.
SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI    SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI   SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI
Vroit maj
z našimi občinami je očitno
nekaj hudo narobe. Le nekaj
dni pred referendumskim
odločanjem o določanju novih
občinskih meja na različnih
straneh in v različnih strankah
še naprej vsak po svoje odkriva-
jo prednosti in nevarnosti, ki
jih prinašajo nove občine. V
vsej tej argumentaciji je toliko
nasprotujočega, toliko evfo-
ričnega in toliko grozilnega, da
je zmešnjava popolna. Zasluga
za takšno negotovo stanje si
bodo moraleporazdeliti kar vse
stranke med seboj, ki so se še
zlasti lani tako avtonomno in v
glavnem brez upoštevanja pri-
pomb s terena vsevedno
odločale o reorganizaciji lokal-
ne uprave in samouprave, kljub
temu da je bilo že takrat zelo ja-
sno, da marsikaj v zvzi s temi
spremembami sploh ni jasno.
NIHČE NE VE, KAJ PRI-
NAŠAJO SPREMEMBE
Vsekakor je še najbolj
šokantno to, da tako kot lani
tudi sedaj nihče pravzaprav ne
ve natančno, kaj spremembe
prinašajo v finančnem smislu,
ali bo nova ureditev podražitev
ali pocenitev glede na sedanjo
organizacijo. Zdi se, da je glede
nove ureditve občin po Slove-
niji tudi sicer - bolj, ko se bliža
referendum - vsak dan več nez-
nank. Predvsem vse ni tako
enozvočno in preprosto, kot so
skušali prikazati nekateri.
Čeprav smo v zadnjih mese-
cih tako z leve in desne kar na-
prej poslušali, da so spremem-
be nujne zaradi evropske ure-
ditve Slovenije, zdaj mnogi ne-
nadoma ugotavljajo, da se nam
obeta znova povsem izvirna
slovenska postavitev občinske
(samo)uprave. Predvsem so v
ljubljanskem Dnevniku odkri-
li, da nekateri analitiki vidijo
izvirni greh že kar v ustavi. Pis-
ci nove slovenske ustave so si
lokalno samoupravo idealis-
tično zamislili kot samogibno
pobudo ljudi, ki naj bi bistveno
omejila prodiranje državne ad-
ministracije v vsako hišo. Pri
tem pa so pozabili, da razmero-
ma razdrobljena volja ljudi prej
slabi kot krepi odpor proti vse-
mogočnosti in predvsem po-
goltnosti državne uprave.
Eden izmed sedanjih občin-
skih funkcionarjev v Brežicah
je bil glede tega še bolj določen.
Pred nekaj dnevi mi je dejal, da
so si reorganizacijo izmislili
tisti, ki bi radi imeli v svojih ro-
kah čim več oblasti, čim več
centralizirane moči. Izmislil
naj bi si drobitev na majhne
občine, da bi med seboj sprli
ljudi in da bi sami lažje vladali.
Če je to res, potem tisti, ki so v
državnem zboru izglasovali
takšne spremembe - ne glede na
to, ali pripadajo centru, desne-
mu ali levemu krilu slovenske
politične scene -, ne morejo
imeti mirne vesti. Hkrati pa se
spominjam, da so mnogi (se-
danji) slovenski župani že pred
meseci svareče opozarjali, da bi
bilo treba vse vidike lokalnih
sprememb temeljitopreučiti in
pretehtati. Govorili so
predvsem o pomembni razvoj-
nousmerjevalni in povezovalni
vlogi sedanjih občin, še zlasti
tudi o možnostih skupnega do-
govarjanja in solidarnostnega
reševanja vrste komunalnih in
drugih problemov. Poudarjali
so tudi, da si v razmerah novih,
razdrobljenih občin težko
predstavljajo, kako bo prišlo do
financiranja gradnje različnih
dražjih komunalnih objektov,
recimo novega vodovoda ali
neke nove ceste v odročno vas,
četudi bo ta vas morda po no-
vem občina.
Vsekakor je presenetljivo in
vznemirljivo to, da so v razpra-
vah o novih občinah marsikje
prevladovala čustva, ne pa tudi
oprijemljivi finančni in drugi
argumetni. Teze, da bodo nove
občine apriori omogočile hi-
trejši razvoj, celo razcvet posa-
meznih krajev, niso utemelje-
ne z vsaj približno natančnimi
kazalci. Sicer pa tudi ne morejo
biti, ker nihče ne ve, s kakšnimi
sredstvi bodo sploh razpolagale
nove občine, saj takšnih
izračunov ni nihče pripravil.
Vsekakor je najbolj šokantna
ugotovitev, da ne zna uradno
nihče kolikor toliko natančno
povedati, s čim bo neka nova
občina upravljala, pa tudi tega
ne, katere in koliko davkov bo
pobirala zase. Pač pa nekateri
omenjajo, da naj bi občine raz-
polagale s približno 60% manj
denarja kot doslej. Edino, kar
se menda že natančno ve, je to,
da bo velik del od pričakovanih
340 novih občin (zdaj jih je 62)
takšnih, da same ne bodo spo-
sobne življenja oziroma
preživetja in da bo treba zanje iz
državnega proračuna prima-
kniti več kot eno milijardo in
pol tolarjev. Prav tako pa no-
vim občinam tudi ne bo ostaja-
lo nič več toliko dohodnine kot
zdaj. Ob tem pa nekateri še ved-
no živijo v prepričanju oziroma
v zmoti, da bodo nove občine
prinesle vsakemu kraju samo
nepojmljiv razcvet.
KLOFUTE
KOT ARGUMENT?
Kulturni minister Sergej
Pelhan, ki ga je na začetku
prejšnjega tedna na hodniku
ministrstva fizično napadel
filmski režiser Anžlovar, je ko-
nec preteklega tedna izjavil, da
je to brez dvoma najnižja
možna raven in odnos posa-
meznika ne le do institucije
države, temveč razkriva tudi
njegovo civilizacijsko raven.
Minister je to seveda lepo pove-
dal. Seveda pa sem pričakoval,
da se bo proti rokoborskemu
urejanju zadev v slovenski kul-
turi takoj dvignil v obsodbo ve-
soljni slovenski kulturni in
drugi svet, še posebej, ker
fizična obračunavanja v kul-
turni sferi (pa ne samo tam)
očitno postajajo sestavni del
prepričevanj in glavni argu-
ment moči. Do takšnega pro-
testa - žal - ni prišlo. Režiser
Anžlovar pa je dobil celo ne-
kakšno pozitivno publiciteto,
ko je ne enem izmed ljubljan-
skih trgov priredil nekakšno
reprizo klofutanja - to pot tako,
da je sam nastavljal svoj obraz
morebitnim klofutam mimoi-
dočih. K sreči pa ti niso imeli
posluha za neslanosti bojevite-
ga režiserja.
GOVORICE O
MARIBORSKI ŽUPANJI
Sicer pa so pretekli teden v
Mariboru uprizorili posebno
igro s svojo županjo. Najprej je
Večer objavil obtožujočo pri-
poved predsednice mariborske
občinske skupščine Magde To-
vornik, "da za svojo funkcijo
plačuje pravisoko ceno" in da
ima kljub temu voljo in energi-
jo, da "pošteno konča svoj man-
dat". Tovornikova je tudi izja-
vila, da politika sama po sebi ni
umazana, umazani so zgolj
mnogi ljudje, ki v politiki dela-
jo. Dan po tej objavi pa je Večer
v svojem komentarju zapisal,
da so dobili v uredništvo mno-
go odmevov na sestavek o mari-
borski županji, "ki ta čas, kot je
znano, ne opravlja svoje funk-
cije". Večinoma so nam zameri-
li, piše Večer, "da nismo rekli
bobu bob in županjinih
zdravstvenih težav nismo ime-
novali s pravim imenom, četu-
di naj bi o njih govorilo vse
mesto".
Večer je zdaj svojo dolžnos'
izpolnil, čeprav mu ne gre (kol
je zapisal njegov glavni ured-
nik) za senzacionalizem in ker
skuša spoštovati pravico Mag-
de Tovornik do zasebnosti^
zlasti, ker s svojo težavo na Šta-
jerskem in v Sloveniji nikakof
ni osamljena. Kljub temu se bo
morda še kdo našel in ugotovil;
da se Večer spreneveda, ker n'
povedal direktno, kaj se dogai^
z mariborsko županjo, čepra*
je Večer zelo natančno namig'
nil, da se je "v zadnjem času po;
javila v javnosti v stanju,
kliče ponujnem zdravljenju-^
temu, da naj se gre zdravit, so i"
že pred časom bojda poskuša''
pregovoriti tudi nekateri njer"
najožji sodelavci." Večer je pra^
tako zapisal, "da bi se ^
Skupščini občine Maribo/
lahko našel še kak podoben pf'
mer, ko posamezni pomembn'
funkcionarji s svojimi občasn''
mi javnimi eskapadami, ki s"
posledica pogostega čezmerni'
ga 'praznovanja', ravno ne kr^'
pijo ugleda oblasti, nasproti"'
smešijo jo."
Jak Koprive
if CDNIK ■26.MAJ 1994
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
l^oncil si ne prizadeva le za zu-
i^,,njoobnovo, ampak tudi za obno-
vo znotraj same cerkvene instituci-
ja, pojavijo se zahteve po aktivnem
sodelovanju vernikov - laikov. Da
j,j tijl jezik katoliške Cerkve verni-
l^ov bolj sodoben in razumljiv, so
pričeli tudi katehetsko obnovo.
(5lcde na nov odnos do sveta in na
novc vrednote so morali spremeni-
li tudi vsebino evangelijev, tako da
sobili primerni .sedanjosti. To je bil
seveda dolgotrajen proces, ki so ga
jzvcdli teologi, sociologi, psihologi
jn drugi znanstveniki.
Glavne točke II. vatikanskega
koncila so:
- aktivno sodelovanje vernikov v
^•erkveni organizaciji in izven nje
- decentralizacija cerkvene
oblasti
- priznanje družbenih spre-
tnemb v svetu in v katoliški cerkvi
- sprejetje religioznega pluraliz-
ma
- dialog z vsemi ljudmi "dobre
volje", to pomeni tudi z nekristjani
in ateisti.
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE
CERKVE DO SVETA, DRUŽBE IN
VERNIKOV-LAIKOV
Industrializacija (tovarne in
stroji), razvoj prometa (lokomoti-
va in železnice, pa ceste in avioni),
izobraženost (/w//o, Marija Terezi-
ja in Jožef, pa obvezno šolstvo pri
nas 1777), komunikacije (telefon -
brez katerega ne moreš živeti, pa
radio inTV...), migracije (selitve in
stalno srečevanje z novimi ljudmi
in njihovimi navadami in običaji)
imajo za posledico, da tudi ljudje
sami - torej družba ni več takšna,
kakor sva jo opisala v srednjem
veku ali v začetku industrijske re-
volucije. Da, in zaradi vseh teh
sprememb je tudi Cerkev morala^
oblikovati drugačen odnos do tega
drugačnega" sveta, družbe, države
Ali se spominjaš, kakšen odnos
do sveta so imeli v prakrščanstvu in
prvih občinah? Da, negativen; po-
meni, da so se odmikali od te stvar-
nosti in vsi cilji so bili uperjeni v
posmrtno življenje, v onostranski
svet. Odmikanje je postalo celo
ideal, aktivnega odnosa do sveta
sploh niso poznali.
Svet pa seje od takrat strahotno
spremenil. Se spominjaš, saj sva
sprehod skozi zgodovino opravila
skupaj. Spremenili so se odnosi
med ljudmi, spremenil seje odnos
človeka do narave. Za današnji čas
so značilni pluralizem, specializi-
ranost ... To je svet, v katerem živi-
mo in smo ga navajeni, to je svet, v
katerem se nenehnodogajajospre-
membe.
Družbene spremembe so vidne
vsakemu človeku in ni ga, ki bi si
upal trditi drugače. Na II. vatikan-
skem koncilu je Cerkev priznala
družbene spremembe in vzpored-
no s tem tudi spremembe znotraj
svoje organizacije. Dolgo časa so
namreč katoliško Cerkev pojmo-
vali za absolutno nespremenljivo
institucijo.
Takoje za katoliško Cerkev so-
dobnega časa značilno odpiranje
nazven. Cerkev mora spremljati
spremembe, mora jih sprejeti in
tolmačiti, seveda pa v duhu evan-
gelijev, kajti evangeliji so temeljna
norma rimskokatoliške Cerkve in
na njih stoji celotna institucija.
11, vat ikanski konvil seje osredo
točil na problematiko
medčloveških odnosov. Naloga
Cerkve po II. vatikanskem koncilu
ni izgradnja neke nove krščanske
družbe. Cerkev naj bi zavzemala
novo vlogo in to ne tako, ki bi ji
omogočila, da vlada, ali tako, da bi
se izogibala tostranskemu svetu,
pač pa bi usmerjala in dajala kon-
kretne smernice, ki bi vodile k
enotnosti ljudi v miru in pravičnos-
ti.
II. vatikanski koncil je tako spre-
jel pozitiven odnos do sveta, sprejel
je dejstvo, da človek živi v svetu, ki
se neprestano spreminja. Tako se
je opredelil in zavzel načela in sta-
lišča kraščanstva do svetovnih pro-
blemov: miru, oborožitve, lakote,
neodvisnosti, družbe nasploh in
države ... Vloga Cerkve je
predvsem boj proti nepravičnosti v
družbi. Ta vloga pa se ne izraža
samo v "ljubezni do bližnjega" in
milosti, ampak se kaže predvsem
kot poziv vsem katolikom, da delu-
jejo za bodoči svet.
Po 2. vatikanskem koncilu je
prišlo do drugačnih odnosov in
pričakovanj od vernikov - laikov.
Ali se spominjaš, kako so bili verni-
ki aktivni člani svojih organizacij -
občin v prvih stoletjih krščanstva?
No, v srednjem veku je Cerkev do
vernikov - laikov zavzela pasiven
odnos do sodelovanja v krščanskih
institucijah in na totalno podreje-
nost klera. Po 2. vatikanskem kon-
cilu pa je prišlo do sprememb, saj
rimskokatoliška vera poizkuša ver-
nike - laike ponovno aktivirati. Za-
kaj?
Konciljejasno poudaril socialno
odgovornost ljudi v izgradnji sveta.
Cerkev zavzema kritično stališče
do vseh problemov v družbi, saj za
onostranski svet ni brez pomena,
kaj počne človek na tem svetu,
meni katoliška Cerkev. Samo ori-
entacija proti enotnosti človeštva
je premalo, zato je potreben na
Zemlji mir, ta pa se lahko doseže le
s pomočjo "odgovorne družbe".
Zato Cerkev po II. vatikanskem
koncilu od vernikov pričakuje akti-
ven odnos do sveta, poleg tega pa
naj verniki sodelujejo z vsemi ljud-
mi, ne glede na versko pripadnost,
raso, ideologijosaj si ti problemi
tičejo celotnega človeštva.
Prav zaradi povedanega je Cer-
kev zavzela tudi odnos do nekris-
tjanov in ateistov. Pred koncilom je
katoliška Cerkev zastopala izrazito
negativno stališče do nekristjanov,
še posebej pa je obtoževala ateiste,
socialiste in komuniste. Kot znak
humanizma se po koncilu javlja
nov odnos do tako opredeljenih
ljudi. Katoliška Cerkev sicer še
vedno kritizira ateiste, vendar je s
sovražnega odnosa prešla na mi-
roljubno koeksistenco in sodelo-
vanje z vsemi ljudmi "dobre volje".
(Čeprav je vse to omenjeno kot
dosežek II. vatikanskega koncila,
pa je potrebno povedati, da ne bi
napravili krivice papežu Pavlu VI.,
daje on naglasil pripravljenost so-
delovanja cerkve z ateisti in drugi-
mi nekristjani že v enciklikifcc/^i/-
am siiam. To je bil prvi preobrat v
tej smeri.)
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE
CERKVE DO DRŽAVE
S teorijo o naravnem zakonu je
cerkev menila, da spada pod ta za-
kon tudi država, kar pomeni, daje
država naravna, od Boga dana in-
stitucija.
Verjetno se ti utrne misel in
rečeš, kako je mogoče, daje dobri
Bog ustvaril nepravičnost, neena-
kost in institucije z družbeno kon-
trolo in prisilo. Zakon o naravnem
pravu je izpeljan iz teorije, ki izvira
iz dogme o izvirnem grehu in jo go-
tovo poznaš. Človek je srečno živel
v raju, toda zavestno je napravil na-
pako, ko ni ubogal Boga, utrgal
sedež proti Božji volji in si tako 'p-
rislužil" izgon iz raja. V nasledstvu
človeštva so ostale posledice tega
greha kot nagnjenost k neresnici,
zlobi... Tu je odgovor, zakaj obsta-
jajo na tem svetu institucije, ki
služijo za preprečevanje zlobe in
neresnice in se lahko sprejemajo
kot izraz naravnega prava. Med
take institucije so šteli tudi državo.
Z nastankom industrializacije in
razvojem družbe seje spremenil
tudi odnos med državo in Cerkvijo.
Cerkev in oblast sta se ločili.
Država sicer vero dopušča, a je več
ne ščiti. Tako lahko trdiva, daje za
današnji svet značilna delitev Cer-
kve in države.
11. vatikanski koncil je to dejstvo
potrdil s teorijo o tem. da katoliška
Cerkev ni vezana na noben družbe-
nopolitični sistem in se zato tudi
samazavzemaza delitev. Katoliška
Cerkev celo meni.daje njenavloga
pomagati ljudem do odrešitve in da
je oblast, ki jo je dolga stoletja deli-
la z državo, ne zanima.
RAZISKOVALNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V PTUJU

Kakovost raziskovalnih nalog,
ki so jih za letošnje regijsko
srečanje mladih raziskovalcev šes-
tih občin Pomurja in Podravja iz-
delali ptujski srednješolci, je osta-
la na ravni iz prejšnjih let in je po
besedah Roberta Ivanuše, člana
nacionalne koordinacije uvajanja
ljudi v znanost, že tradicija ptujske
gimnazije oziroma celotnega cen-
tra. Letos je sicer manj nalog, to pa
je posledica neprimernih rokov za
njihovo oddajo - vsaj pri četrtošol-
cih; večini jih namreč ni uspelo v
celoti izdelati. Da pa ne bi ostale
nedokončane, se bodo z avtorji po-
skušali dogovoriti, da jih do-
končajo in jih v letu 1995 predsta-
vijo kot študentje.
V gimnaziji raziskovalno delo
poteka ustaljeno in po pričako-
vanjih. Rezultati so takšni, kot so
jih pričakovali. Velik napredek je
opazen v kmetijski šoli. Nekatere
naloge so sicer ozko usmerjene na
področje kmetijstva, to pa ne
zmanjšuje njihove vrednosti. Dija-
ki ekonomske šole so raziskovali
zanimive teme s področja ekologi-
je. Za organizatorje in recenzente
je bilo to presenečenje; priporočili
so jim, naj se v prihodnje lotevajo
nalog s področja ekonomskih ved.
Poklicna elektro strojna in
tehnična šola letos nista sodelovali
kljub velikim pripravam. Robert
Ivanuša poudarja, da bodo razisko-
valnemu delu s področja tehnike,
ki predstavlja velik in neizkoriščen
potencial, v prihodnje posvetili več
pozornosti. Nobenih razlogov
namreč ni, da mladi tehniki ne bi
mogli izdelati kakovostnih nalog,
ki bi se kosale na državni ravni. Za
to imata šoli vse pogoje, upoštevati
pa velja tudi tradicijo. Doslej so se
srečanj vedno udeleževali z veliki-
mi uspehi, imajo pa tudi že naj-
boljše uvrstitve na državnih
srečanjih.
IZ MORALNE PODPORE V
D0NAT0R5TV0
Velika želja regijskega centra za
uvajanje mladih v znanost je, da bi
se vsaj na tehničnem področju že v
prihodnjem letu bolj povezali s
podjetji, ki bi s tem tudi konkretno
spodbujala raziskovalno dejav-
nost. Nekatera podjetja so se sicer
že doslej izkazala z moralno pod-
poro, kar pa ni to, kar si želijo tisti,
ki se ukvarjajo s širjenjem mladin-
skega raziskovalnega dela. Moral-
na podpora naj bi prerasla v dona-
torstvo. Podjetja naj bi se vključila z
zunanjimi mentorji, raziskovalno
opremo, poleg tega pa naj bi tudi
predlagala, s katerimi konkretnimi
problemi naj bi se ukvarjali mladi
raziskovalci, opozarjala na proble-
matiko v podjetjih ali na trgih, kjer
ta delujejo.
Tednik: Kakšni so pogoji za ra-
ziskovalno delo v Srednješolskem
centru?
R. Ivanuša: "Kar zadeva prvi del
- izbiro mentorjev in pripravljenost
mentorjev za delo -, je na zavidljivi
rani. Po mojih opažanjih 'strast' za
mentorsko delo ne ugaša. Imamo
nekaj zelo prizadevnih mentorjev,
ki celotni projekt vlečejo naprej,
čeprav za to delo prejemajo le mi-
nimalno finančno stimulacijo.
Upamo, da se bo v prihodnje tudi
to izboljšalo. Ena od oblik stimula-
cij za mentorje je, da si pridobijo
točke za podeljevanje nazivov v
šolstvu. Bolj kot ta oblika pa je
vzpodbudno, da se njihovo delo
predstavlja javnosti, ki lahko tako
zve, da za razliko od drugih profe-
sorjev mentorji delajo več. Javna
podpora pomeni več, kot da bi bili
strogo plačani za nek učinek.
Pričakujemo, da bodo država
realizirala nekatere sklepe, ki so
bili podani na ministrstvu za zna-
nost in tehnologijo, da se mentor-
jem v raziskovalnem smislu podel-
jujejo naslovi: od mentorja začet-
nika do mentorja eksperta. Naj-
bolj aktivni mentorji naj bi se tudi
udeleževali različnih strokovnih
srečanj v tujini, kar bi bila nagrada
in hkrati potrdilo uspešnosti njiho-
vega dela."
Tednik: Kaj v teh razmerah
lahko naredi regijski center uva-
janja mladih v znanost?
R. Ivanuša: "Glede na skromne
možnosti jih lahko samo povabi
skupaj z mladimi raziskovalci na iz-
let. Če pa bo prišlo do sodelovanja
s podjetji in do ustanovitve nagrad-
nega fonda, bomo lahko nagraje-
vali najboljše mlade raziskovalce in
mentorje. Takšen fond bo brez
dvoma večja spodbuda za vse, ki
delajo na področju mladinskega
raziskovalnega dela."
RAZISKOVALKI MARJANA
IN ANDREJA
v uredništvu Tednika smo se
odločili, da bomo v več nadalje-
vanjih pripravili predstavitve nalog
najboljših mladih raziskovalcev
osnovnošolcev in srednejšolcev na
letošnjem drugem regijskem
srečanju, ki je bilo za srednješolce
21. aprila, za osnovnošolce pa 13.
maja. Za začetek smo se na kratko
pogovorili z učenkama 4. e razreda
ptujske gimnazije Marjano Kos-
tanjevec iz Bukovcev in Andrejo
Anžel iz Cirkulan. ki sta skupaj ra-
ziskovali zgodovino Markovcev.
Pri tem sta jima bili v veliko pomoč
mentorici Marija Hernja - Masten
in Marija Meznarič.
Marjana je povedala, da je naj-
prej želela pisati le o Bukovcih, raz-
voju vasi in hiš, imenu. Ker pa je
bilo gradiva premalo, sta se z An-
drejo odločili za razširitev naloge
in za odkrivanje zgodovine razvoja
krajevne skupnosti Markovci. Za
to sta se odločili tudi zato, ker bo ta
krajevna skupnost znova postala
občina, kot je bila že nekoč. Njuna
naloga obsega dvajset tipkanih
strani in dvajset strani prilog s sli-
kami, posneli pa sta tudi videoka-
seto.
S svojo raziskovalno nalogo sta
se dokopali do nekaterih resnic, ki
so aktualne še za danes in jutri.
Markovci so se tudi nekoč tako kot
danes srečevali s pomanjkanjem
denarja. Vejetno jih ta problem ne
bo obšel tudi v novi občini.
Društveno življenje je bilo nekoč
veliko bolj razgibano kot danes,
mladi so se lahko vključevali v raz-
lične oblike življenja in dela. Danes
teh možnosti praktično nimajo.
Zgodovina Markovcev je zelo
zanimiva in poučna, žal pa mladi o
Robert Ivanuša.
f-0W:UM
njej vedo zelo malo. Tudi Marjana
in Andreja sta s svojim raziskovan-
jem zvedeli veliko novega in prak-
tičnega, kar bosta lahko s pridobim
uporabili. Čeprav sta nalogo pri-
pravljali z velikim navdušenjem,
sta se srečevali s težavami. V
začetku namreč nista imeli pred-
stave, koliko bo to stalo. Ker nima-
ta računalnikov, so jima nalogo pi-
sali drugi in še bi lahko naštevali.
Robert Ivanuša pa tudi opozarja
na slabo 'raziskovalno pismenost'
mladih. Z ministrstvom za šolstvo
in nacionalno koordinacijo uvajan-
ja ljudi v znanost se pogovarjajo, da
bi v šolah več govorili o raziskoval-
nih postopkih in tako "raziskoval-
no" opismenili širšo populacijo
mladih.
Nalogo Marjane Kostanjevec in
Andrej Anžel bomo pobliže spoz-
nali v eni prihodnjih številk Tedni-
ka.
MG
PTUJSKI R0JAK FRANC JEZA, PISATELJ IN MISLEC
Zivljenie zm samostojno zedinleno Slovenijo
Zadnje nadaljevanje
Razumljivo je, da človeka
Ježevega svetovljanskega for-
mata nista mogla docela zado-
voljiti le strokovni študij, poli-
tika in delo, vezano na Zarjo.
Tako kot v Ptuju je moral tudi
v Ljubljani slediti še svoji lite-
rarni sposobnosti in ambiciji.
Prav iz njiju je najbrž v veliki
meri črpal tisto svojo miselno
in čustveno trdnost, da je mo-
gel občuteno, preudarno in po-
gumno imenovati stvari s pra-
vim imenom. \'se to je od njega
zahtevalo dodaten trud, vzpos-
tavljanje novih stikov in pove-
zav. S kom vse jih je vzdrževal,
le po tolikem času brez študija
nemogoče reči. Po spominu za-
gotovo vem le to, da je še vedno
bil v najboljših odnosih s svoj-
im gimnaziiskjm profesorjem
in pisateljem dr. Stankom
Cajnkarjem,v Ljubljani pa je v
literarnem in političnem pog-
ledu največ dal na svojo zvezo s
Kocbekom.
Kar se tiče Kocbeka, se
mnogokrat spomnim na pogo-
vor, ki sva ga imela z Jezo poz-
nega jesenskega dne 1940. leta
med sprehodom na Rožnik. Ta
izletniška točka je bila obema
zelo pri srcu, oba sva jo obiska-
la ne vem že kolikokrat, pogos-
to skupaj. Ko je beseda nanesla
na tedanjo negotovo prihod-
nost Evrope in še posebej nas
Slovencev, sem vprašal Fran-
ca, ali ve, kaj meni o njej Koc-
bek. Franc je odgovoril pri-
bližno takole: Gledellitlerjasi
je Kocbek na jasnem. On in
Mussolini ne bosta nikoli zma-
gala. Drugače pa je s komuniz-
mom. Stalin gotovo že sedaj
premišljuje, kaj bo potem, ko
bo nacifašizem propadel. S ko-
munistično ideologijo se bo
slej ko prej najbrž treba zare-
sno soočiti, mogoče z njenimi
nosilci celo sodelovati. Vse je
odvisno od tega, s kakšno vrsto
komunizma se bomo srečali;
če bo ta čistokrvni Stalinov,
boljševiški, kakršen je bil v ru-
ski revoluciji, nam zna biti
težko. Tu je še mnogo za sedaj
nepredvidljivega.
Bistvo tega pogovora (Koc-
bekovo razmišljanje namreč)
se je za Slovenijo izkazalo sko-
raj kot preroška napoved. V
njem je mogoče najti zametek
mnogih poznejših Kocbeko-
vih odločitev, kakorkoli že jih
ocenjujemo. Zlasti tistih, ki se
tičejo njegove vloge v OF, raz-
redno-revolucionarnega vo-
denja NOB, kar mnogi, tudi
Jeza, imenujejo prevaro oziro-
ma tragično zmoto, dalje dolo-
mitske izjave, njegovega po-
vojnega pisanja in končno vse-
ga, kar se je v komunističnem
totalitarnem sistemu dogajalo
z njim ter z vsemi Slovenci.
Od jeseni 1940 dalje se je
neurje 2. svetovne vojne hitro
bližalo Jugoslaviji. Za vse Slo-
vence je to pomenilo smrtno
nevarnost, potrieno z bridko
izkušnjo Primorcev. Zarja je
nanjo posebno odločno opozo-
rila    z    organiziranjem
množičnih demonstracij proti
podpisu pristopa Jugoslavije k
Hitler-Mussolinijevem troj-
nem paktu, po nacifašističnem
napadu na Jugoslavijo pa z zelo
uspelo akcijo zbiranja prosto-
voljcev za obrambo pred napa-
dalci. Franc Jeza je bil eden
glavnih pobudnikov vsega
tega. Obenem z njim smo se
tudi drugi nekdanji dijaki
ptujske gimnazije, takrat člani
Zarje, vključili v prostovoljske
enote.
Po okupacijskem razkosan-
ju Slovenije do konca vojnesva
bila zjezo večkrat skupaj lešev
času od aprila do junija 1941 v
Ljubljani. Sam sem takrat za-
radi bolne matere odšel domov
na Štajersko, Jeza pa je ostal v
Ljubljani.
Vse, kar sva do tega časa z
Jezo skupaj doživela, sem v
glavnih obrisih opisal v prvi
knjigi svoiih spominov z nas-
lovom "Tvegana iskanja". Na-
jine povoine stike in sodelo-
vanje opisujem v drugi knjigi,
ki bo predvidoma pripravljena
za tisk naslednje leto.
Kakor hitro sem zvedel, da
se je vrnil iz Dachaua, sem ga
takoj poiskal. Potem sva vse do
njegovega odhoda v Trst leta
1948 v Ljubljani nadaljevala s
svojimi predvojnimi stiki in
prijateljevanjem, oba kot novi-
narja, on pri Slovenskem
poročevalcu, jazpapriL)udski
pravici.
Oba sva bila na podoben
način razočarana, kako je ko-
munistična partija začela izko-
riščati osvobodilni boj sloven-
skega naroda in se na vse
možne načine polaščati oblasti
nad njim. Jeza je imel to za
zahrbtno in nelegitimno, sta-
lišče, ki ga ni nikoli spremenil.
Rešitev zase in za svo jesvobod-
no delovanje je našel v odhodu
čez mejo med Slovence v
Trstu, jaz pa sem odpovedal
službo pri Ljudski pravici in
šel študirat agronomijo. Pred-
vojnega prava nisem hotel na-
daljevati, kajti takratne razme-
re so bile neodvisnemu pravu
enako nenaklonjene kakor
svobodnemu novinarstvu.
Potem se s Francem nisva
videla skoraj petnajst let. Ne-
kajkrat sem zaman prišel v
Trst, da bi spet vzpostavila to-
liko časa pretrgano zvezo, a
sem vsakokrat na telefonski
klic v radijsko hišo dobil odgo-
vor, da je nekje zunaj. Končno
mi ga je vendarle uspelo dobiti.
Težko pričakovano srečanje
sem opisal v uvodu omenje-
nem članku. V naslednjih letih
sva se videla vsakič, ko sem
lahko prišel v Trst. Eden od
plodov teh srečanj je bil letak z
naslovom "Čas je dozorel". Na-
pisan je bil v Mariboru, redigi-
ran in razmnožen v Trstu,
vrnjen preko Gradca v Mari-
bor, nato pa razpečan po vsej
Sloveniii. V njem je med dru-
gim prvič javno postavljena
zahteva po konfederativni
preureditvi Jugoslavije in po
Neodvisni Sloveniji.
Razen tistega, kar sem sam
napisal o tem letaku v Delu 22.
junija 1990, je zanj pokazala za-
nimanje le bivša Udba, ki je av-
torja zaman iskala. Morda bo
širša slovenska javnost kaj več
zvedela o njem, ko se bodo Slo-
venci zavedali predvsem po-
mena vsega drugega obsežnega
dela, ki ga je Franc Jeza v živl-
jenju opravil za njihov blagor,
mag. Franc Goličnik,
dipl.inž.
Viri:
- mg. Franc Goličnik: Pisatel-
jevega dela ni bilo mogoče odriniti
v pozabo; Delo, Književni listi, 7.
junija 1990.
- mg. Franc Goličnik: Knjiga
"Tvegana iskanja"; Samoza-
ložba, J 993.
- dr. Vanek Šiftar: Franc Jeza
- dijak s Spodnje Hajdine; Ptuj-
ski tedmk, 12. in 19. julija 1990.
- Izvestija državne realne gim-
nazije kraljeviča Andreja v Ptu-
ju, letniki 1934/35 -1938/39.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. MAJ 1994- TEDNI|(
PROJEKTNI TEDEII NA OSNOVNI SOLI ZAVRC

Osnovna šola Zavrč se je v dru-
gem majskem tednu odločila za
projekt Haloze včerja, danes, jutri.
SOotrokje raziskovalo različna po-
dročja. Prvošolčke so zanimale
igrice, glasbila in pesmi babic,
učenci drugega razeda so poizve-
dovali, kako poteka domači praz-
nik koline. Tega praznovanja ni
brez Kruha. Kako se ta pripravlja,
so preizkusili učenci tretjega razre-
da. Na bližnji kmetiji so spekli ko-
ruzni in rženi kruh ter "bider" v
"pravi" krušni peči.
V bližini šole stoji cerkev sv. Mi-
klavža. Učenci četrtega razreda je
zanimalo, od kod to ime in kdo je
Miklavž. S pitno vodo v našem kra-
ju so precejšnje težave. Ker je v šoli
in na gričih mnogokrat zmanjka, so
se ptetošolci odločili, da odkrijejo,
kje jo imamo in kakšna je.
Otroci so poizvedovali zelo zav-
zeto. Starši in krajani so jim bili v
veliko oporo, saj so jim odkrili
mnogo skoraj pozabljenih pesmi,
navad in pripomočkov.
Zastavljeno delo smo zaključil i v
petek v šoli Zavrč. V učilnici, "pre-
natrpani" z obiskovalci, smo prika-
zali le delček našega celotedenske-
ga dela. Naš trud je bil bogato po-
plačan ob pogledu na zadovoljne
obraze poslušalcev. Še bolj pa smo
bih veseli, ko smo videli, kako so si
gostje z zanimanjem ogledali našo
razstavo. To je bilo največje priz-
nanje za naše delo.
Č.K.
Gostje si z zanimanjem ogledujejo razstavo
S prireditve Haloze včeraj, danes, jutri
Šolski zvonec
• STOPERCE - Danes ob 14.30 bodo v
stoperški osnovni šoli ob dnevu šole pred-
stavili projekt sadovnjak, nato bodo pokazali
šolski sadovnjak in razstavo kulinarike, pri-
pravili pa so tudi kulturni program.
• JURŠINCI - V večnamenskem pros-
toru osnovne šole bodo jutri ob 10. uri pros-
lavili peti dan šole.
• PTUJ - Prejšnji teden so na stadionu
tekmovali učenci šol s prilagojenim progra-
mom v atletiki, malem nogometu in rokome-
tu. Organizatorje bila OŠ dr. Ljudevita Pivka
iz Ruja, ki je dosegla tudi prvi mesti v malem
nogometu in rokometu.
• MARKOVCI - Na nekdanji dan mla-
dosti so učenci te šole odpotovali na izlete
sirom po Sloveniji, Doma so ostali le
osmošolci, ki so bili na izletu že septembra,
sedaj pa se pripravljajo na zaključek šole in
valeto. Zahvaljujejo se vsem, ki so prispevali
nagrade za srečelov.
• MARKOVCI - Šolski tolkloristi so 14.
maja nastopili z zabavno-kultumim progra-
mom na letnem občnem zboru domačega
društva upokojencev.
MLADI TEHNIKI TEKMOVALI V VELIKI NEDELJI
Raziskujemo, ustvarjamo
Osnovna šola Velika Nedelja je bila konec minulega tedna skupaj z
Zvezo organizacij za tehnično kulturo iz Maribora, Društvom učiteljev
tehnične vzgoje in Pedagoško fakulteto iz Maribora organizatorica
tehnično-športnega dela tretjega srečanja in tekmovanja mladih tehni-
kov podravske regije. Tekmovanja se je udeležilo 76 osnovnošolcev.
Mlade tekmovalce je med drugim pozdravil ormoški župan dr. Jože
Bešvir.
Mladi so svoje tehnične izdelke in modele preizkusili na letališču v
Moškajncih, na ormoškem ribniku ter v Veliki Nedelji - v šoli in neposred-
ni okolici. Pri letalskih modelih je bil najuspešnejši Peter Topolovec iz
osnovne šole Majšperk, pri raketoplanih, kjer sta sodelovala samo dva tek-
movalca, je zmagal Marko Firbas iz osnovne šole Lenart. Zmagovalec pri
avtomobilskih modelih je bil Franc Pšajd iz osnovne šole Benedikt. Naj-
boljši ladijski model je izdelal Kristijan Miki iz osnovne šole Sladki Vrh.
Kar 27 tekmovalcev pa se je odločilo tekmovati pri izdelavi raketnih mode-
lov. Zmagal jeMarjan Pislak iz osnovne šole Lovrenc na Pohorju. Pri izde-
lavi ploščatih zmajev se jeuvrstil na prvo mesto Mitja Knap iz osnovne šole
Lenart.
Vsi prvouvrščeni so se uvrstili na državno prvenstvo.
Vida Topolovec
^ivmmmmimuimum, \\\\\\ i 111 m
^^■^^^k ^^^^^^V ^^^L. ^^^^^^^ ^^m€^ ^^m§^ ^^^II^^H ^^^^^v'* ^^^Kmm
Začetki akademskega pevskega
zbora Maribor segajo v leto 1964 in
se pokrivajo z ustanovitvijo Kul-
turno-umetniškega društva Štu-
dent v Mariboru. Zbor je v začetku
deloval kot moški in je šele kasneje
postal mešani, leta 1975 pa aka-
demski. APZ Maribor je do pred
tremi leti deloval pod umetniškim
vodstvom dirigenta Staneta Jurge-
ca, takrat pa gaje prevzela diri-
gentka Alenka Korper.
Vokviru KUD-aŠtudentjeAPZ
Maribor danes eden močnejših no-
silcev tradicionalne kulturne dej-
avnosti študentov Univerze v Ma-
riboru. V mariborskem prostoru je
zbor pomemben soustvarjalec kva-
litetne amaterske kulture. Sloven-
sko kulturno, narodno in pevsko
izročilo je zbor predstavil široke-
mu krogu ljubiteljev doma in v tuji-
ni.
Visok umetniški nivo interpre-
tacije zborovske glasbe in kvalitet-
no zastopanje mariborske študent-
ske kulture poskušamo predstaviti
na številnih natopih, proslavah, ce-
lovečernih koncertih, v sodelovan-
ju z mariborsko Opero... Kvaliteto
potrjujemo na tekmovanjih in fes-
tivalih doma in v tujini. Med vid-
nejše uspehe doma spadajo tri zla-
te, štiri srebrne in bronasta plaketa
z republiških tekmovanjih NAŠA
PESEM. Bogataje tudi kronika
dosežkov na tekmovanjih v tujini,
med katerimi naj posebej omeni-
mo vidne uvrstitve na mednarod-
nih tekmovanjih: tretje mesto v
PoUheimu (Nemčija), četrto mesto
v Llangollanu (V. Britanija), prvo
mesto v Corku (Irska) ter četrto
mesto v Cantonigrosu (Španija).
Uspešna so bila tudi gostovanja na
festivalih v Kanadi in Franciji.
APZ Maribor je velik zbor, saj
šteje okrog 60-70 članov - večino-
ma študentov, ki so doma iz vseh
koncev Slovenije, tudi iz ptujske
občine, kar pomeni veselo družbo,
ki rada zapoje skupaj ob vsakršni
priložnosti - kjerkoli in kadarkoli,
komurkoli ali samim sebi. Program
nam toomogoča v največji meri,I
imamo v repertoarju ogromno slo,
venskih narodnih pesmi,pa tud
črnske duhovne in umetniške, vsj j
pa druži ljubezen do petja in ohran
Janja slovenske tradicije. Osnovno
vodilo naše dejavnosti je, da petje
povezuje različne ljudi in odpira
m noga srca, skozi to pa povezanost
samih pevcev in njihovih poslušal-
cev dokazuje splošno znano resni-
co, da kdor poje, slabo ne misli.
Zato vas vabimo na celovečerni
koncert v petek, 27. maja, ob 20. uri
v jedilnici minoritskega samosta-
na v Ptuju, kjer vam bomo po-
skušali to tudi dokazati. Predpro-
daja vstopnic bo v Turistični agen-
ciji Anka, Dravska 10, Ptuj.
Vljudno vabljeni!
PROMOCIJA ZBOROVSKE PESMARICE ¥ HAJDOSAH

7. maja letos, ob 40-letnici gasil-
skega društva, je bilo v Hajdošah ju-
bilejno -10. srečanje gasilskih pev-
skih zborov Slovenije. O srečanju je
Tednik 12. maja že poročali.
Širši okvir te slovesnosti pa je
prav gotovo dvoj: letošnja 125-let-
nica gasilstva na Slovenskem in
zato prisotnost najvišjih funkcio-
narjev Gasilske zveze Slovenije in
ob vseh treh jubilejih izdaja pesma-
rice gasilskih pesmi. Vsebina pe-
smarice je narekovala, da je bila
promocija ravno v Hajdošah.
Zbirka vsebuje 18 pesmi za
moški zbor, od katerih so tri komp-
nirane izpod peresa Hajdošanu
Valentina Zumra, ki je dolga letu
vodil domači gasilski pevski zbor.
Eno skladbo v zbirki je napisal
Ptujčan Ferdo Fras. Sedanjizboro-
vodja hajdoškega zbora Jože Der-
nikovič je med nastajanjem pe-
smarice tesno sodeloval z uredni-
Naslovnita gasilske
pesmarke
kom pri zbiranju gradiva zanjo.
* V pesmarici so se s skladbami
predstavili naslednji avtorji: Va-
lentin Žiimer (3), Viktor Mihelčič
(2), Franc Zupan (2), Angelik Hri-
bar, Stanko Premrl, Alojzij Mi-
helčič, Alojzij Mav, Gregor Rihar,
Ivan Krpač, Ferdo Fras, Jane:
Kranjec in Janez MočniL Pri eni
skladbi je avtor neznan.
Urednik pesmarice Mitja Gobec
je na slovesnosti novo izdajo tudi
promoviral. Svojo skladbo, ki je
objavljena v pesmarici, je posvetil
hajdoškim pevcem in Jožetu Der-
nikoviču. Pesmarica, ki je temat-
sko zaokrožena, bo dobrodošla
vsem moškim zborom po Sloveniji,
posebno tam, kjer gasilskih zborov
ni. Kupijo jo lahko na Gasilski zve-
zi Slovenije v Ljubljani.
AC

Norost, traparije. Kolikokrat
sem gazil sneg skozi gozd ...
Domdči gozd, je rekel glas v njem,
domači gozd. Tam poznaš vse in
vsi te poznajo. Tu, tu si tujec.
In nisi sam.
Sam sem, je rekel Lojze, a
občutek ni hotel zjjiniti.
Sedaj se bom obrnil in posvetil.
Sam bom.
Sam bom.
Sam bom.
Obrnil se je in posvetil.
Ni bil sam,
4,
Ana se jc kradoma vrni-
la. Ni bila čisto prepričana,
kakšen prizor jo čaka.
Hvala Bogu, nič neo-
bičajnega Gorela je le luč
nad mizo in koti so ostali v
polmraku, ki ga je \'seeno
lahko predrla s pogledom.
Kuhinja je bila prazna. Skozi
odprtookno ni moglavideti lune, le
njeno sled na gladini.
Opazila je prepognjen papir sre-
di mize in takoj pomislila na spo-
ročilo. Res je bilo. Ne samo eno.
dve. Prvi list je bil prepognjen s po-
pisano stranjo navzven in se je
začenjal z njenim imenom,
ANA!
ČESENEVRNKMDODVEH
PONOČI POJDI V VAS PRVA
HIŠA POLEG GOSTILNE. ZBU-
DI ŠIMETA D.AJ ML LIST KI JE
NA MIZI ZRAVEN.
RAD TE IM.A TVOJ STRIC
ACO
Tiskane črke in svinčnik'?' Trud
je kar seval iz pisave. Zakaj je tako
zelo podčrtal dveh ponoči^
Pogledala je drug list, prepogn-
jen navznoter, s sledmi svinčnika
na oni strani, ki ga jc stric pre-
močno pritiskal in na nekaj mestih
pretrgal papir. Ni bil za-
lepljen ali zapečaten,
dovolj bi bil le gib in
odprla bi...
... tuje pismo.
In postala taka kot njena mami.
Ana nikoli ni dobivala pošte; bolje
rečeno, dobivala je pošiljke, za ka-
tere se ji je zdelo samoumevno, da
jih odpira in pr\a prebere njena
mama: reklame, prospekte, račune
za otroške revije in podobne zade-
ve. Nekoč je - skupaj s sošolkami -
klonila modi in pisala na naslov,
objavljen v časopisu, dekletu, ki bi
si rado dopiso\alo. Odgovor je do-
bila kmalu. Odprt in prebran.
Takrat, edinkrat, se je zares
skregala z mamo. Končalo se je
tako kot pri vseh manjših
prekrških, a šele po dolgem boju.
Ana se je morala pokesati v srcu.
Včasih je o tem razmišljala in se po-
skušala spomniti, ali je kesanje v
srcu zares kdaj delovalo. Mogoče je
in se zato iz otroštva ne spomni
skorajda ničesar?
Razen tega, kako je karznenada
spoznala: kesanje v srcu ni zares
strašna kazen, kar na pogled tudi ni
nikoli bila. Morala je nasloniti gla-
vo na mamina prsa, ta jo je stisnila
k sebi, jo z levico objela čez rame-
na, ■/ desnico pa čez teme. Ana je
slonela skorajda čisto v temi in se
kesala. Zadnja leta v resnici raz-
mišljala o tem in onem, pogosto
celo o maminem vonju. Cist in
umit, brez parfuma ali kake druge
dišave. Sošolke...
Ne, ni imelo smisla misliti na
bivše sošolke in njihove vonje
Odšle so in jih odnesle s seboj.
Kesanje v srcu se ji je vedno bolj
dozdevalo zelo poceni odkup za
grehe Bog ve, kdaj se kesaš zares,
kdaj na videz in kdaj sploh ne, je
ponavljala mama Ana je včasih
dvomila - zelo potiho in samazase.
Nikjer namreč ni bilo videti nobene
ra/like med tem. ali On zares ve ali
ne.
Tuje pismo.
RAD TE IMA TVOJ
Stric je neprišteven Taki ne
morejo odgovarjati zase Zato:
Razprla je pismo z eno samo po
tezo.
OTROCI Z LADJE SO ŠLI V
•VILO. GREM ZA NJIMI ČUTIM
DA SE TISTO NOČ NI VSE
KONČALO,
ACO.
Tisto noč^
Storil sem vse, kar lahko krist-
jan stori, da ne bi živel tako dolgo.
Pogledala je ven. Povsod mir in
tišina. Le kdaj jc odšel in zakaj se
nista srečala? Naj gre za njim, naj-
de tisto vilo. katere obstoj ji je tako
odločno zanikal? Naj takoj poišče
tega Simeta in poskuša iz njega
iz\leči ključ uganke?
Pisal ji je stric. Tako rekoč njen
nadrejeni v odsotnosti mame in
očeta. Starejši sorodnik, ki ji je ne-
kaj ukazal. Take osebe so jo učili
spoštovati že celo njeno življenje.
Počakala bo.
*
"Ma, kje je ta Lojze''" je za-
godrnjal Max in dvignil prazno
steklenico visoko nad glavo.
"LOOOOOOOOOOOJZEEE
EEEEEEEEEEEEE!!"!"!!!!"
Prerjovel jc glasbo in od napora
se je skorajda zadušil v kašlju. Be-
sno je udarjal po kasetarju, dokler
se ni ta u stavi 1 i n za povrh kaseto še
izvrgel.
"LOOOOOOOOOOOJZEEE
EEEEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!"
Samo je odložil svojo steklenico
in oba /. Rafom sta pogledala proti
vratom.
"LOOOOOOOOOOOJZEEE
EEEEEEEEEEEEE!!!'!!!!!'!"
Nekaj zadnjih EEEE-jev jc do-
dal tudi Samo, le bolj umirjeno in v
dokaz solidarnosti.
Rafu se je že počasi vrtelo pred
očmi in glava je že nekajkrat kinkni-
la vznak, zato se je moral zbrati, da
jo je obdržal nepremično usmerje-
no proti vratom, ki so se včasih mal-
ce razšla sama s sabo.
"Kje je ta kmetavzar''" je prene-
hal rjoveti Ma.\. "Nekdo bi moral
ponj."
Sošolca nista trznila. Max ju je
zaničljivo premeril, nato pa po-
skušal vstati.
"Grem jaz, pizde nepokretne!"
Vstajanje je trajalo prekomerno
dolgo in oba sopivca sta svojo po-
zornost prenesla naMdxove posku-
se dvigovanja nog z mize. Telova-
dec je svoje spretnosti obilno po-
spremil s preklinjanjem in ra/ni.mi
domnevami.
"Kozla nekje, pizda kmečka, ali
pa je zaspal! .Ali pa bi \ es šnops po-
dojil sam! Jebem mu ..."
Nenadoma mu je obraz blaženo
zasijal v nasmeh. Gledal je za hrbet
Samu in Rafu ter rekel;
"Ja, Lojze, saj si tu! Kaj panične
rečeš!"
Aco se je naslonil ob borovec in
pritisnil dlan ob srce. Počakati
mora in se umiriti, si je rekel. Niko-
mur ne bo koristil, če umre na poti
sredi gozda. Najhuje pri vsem j^
bilo, da ga ni motil fizični napo^
maneč mu je srce razbijalo zaradi
strahu, ki si ga sploh ni poskušal
prikriti, toliko dela je imel z n)cgo-
vim obvladovanjem.
Nadaljevanje prihodnjič
PZ' !U!Zzei/\iemi/\i
EDNIK -26. MAJ 1994
NAŠI KRAJI IN LJUDJE-7
0HJftU ZA PODJETNIŠKO SVETOVANJE PTUJ
imijMstm
Centerza podjetniško svetovan-
je Ptuj na Slomškovi 10 je bil usta-
novljen letos februarja z name-
nom, da pospešuje razvoj podjet-
ništva v ptujski občini. Center je
Informacijska pisarna za podjet-
pjš(vo, v kateri dobi bodoči podjet-
nik vse informacije oziroma vse
potrebno za začetek dejavnosti.
Zainteresirani ga lahko obiščejo
vsak ponedeljek in petek od 9. do
12. ure, ob sredah od 13. do 17. ure,
po dogovoru pa tudi zunaj tega
časa. Ob ponedeljkih in sredah
delavcentru direktor Alina Darko
Vidovič. ob petkih Evelin Makoter
. Jabločnik, pomočnica sekretarke
za gospodarstvo občine Ptuj Dani-
ce Gajzer, ali pa Boris Repič iz
Obrtne zbornice Ptuj. Vsaki drugi
ponedeljekjevcentrunavoljolvan
Meirz Območne gospodarske
zbornice.
CENTER UPRAVIČIL
SVOJ OBSTOJ
Center za podjetniško svetovan-
je so ustanovili izvršni svet občine
Ptuj s Sekretariatom za gospo-
darstvo, Alin Kidričevo in Obrtna
zbornica Ptuj. Za izobraževalni del
DFOgrama so del sredstev pridobili
iministrstva za gospodarske dejav-
mti. Vodja projekta ustanovitve
(»itra je bil predsednik izvršnega
iveta občine Ptuj Branko Brumen,
kije tudi predsednikupravnegaod-
bora centra.
Danica Gajzer, sekretarka za
gospodarstvo občine Ptuj, je pove-
dala, da center le začasno dela v
okviru sekretariata za gospodarst-
vo- Ko bo registriran Biro za stra-
'eško-tehnološki razvoj Bistra
^tuj.bo prešel pod njegovo okrilje.
Tednik: Kakšni so rezultati do-
sedanjega dela centra?
Danica Gajzer; "Center je z do-
^^danjim skoraj štirimesečnim de-
'om upravičil svoj obstoj. Opravil je
'50 individualnih svetovanj, izve-
''^l seminar o dokapitalizaciji pod-
organiziral informativni ses-
'anek o virih financiranja za pod-
1^'ništvo, trenutno pa poteka v or-
ganizaciji centra v prostorih Obrt-
zbornice Ptuj seminar za voden-
ic Poslovnih knjig za samostojne
Podjetnike začetnike. Prejšnji
"^^'■"tek se je v srednješolskem cen-
'j^ pričela podjetniška delavnica
of začetni projekt. Z ravnatelji
^^^dnjih šol pa se pogovarjamo o
^''Pravi posebnih oblik izo-
•^aževanja na področju podjet-
'"stva za 2., 3. in 4. letnike, ki bodo
^^^"vele v jeseni kot fakultativna
^'^''ka, v katero se bodo lahko
vključevali zainteresirani. Te pro-
grame že oblikujemo. V okviru
centra bomo v kratkem pripravili
tudi elaborat za pridobitev statusa
invalidskega podjetja za Agis.
V podjetja si utiramo pot z raz-
ličnimi oblikami izobraževanja, od
motivacijskih seminarjev do raz-
ličnih svetovanj in podobno."
Tednik: Po katere nasvete naj-
pogosteje prihajajo bodoči podjet-
niki?
Darko Vidovič: "Najpogosteje
zaradi dokapitalizacije, zanimajo
pa se tudi za oblike delovanja ozi-
roma statusne oblike in kakšna
dovoljenja potrebujejo za začetek
dejavnosti. Sicer pa lahko vsi, ki
začenjajo kakršnokoli dejavnost,
dobijo prve potrebne informacije
na tako imenovanih motivacijskih
seminarjih; pri njihovi organizaciji
podjetje Alin že dve leti tesnosode-
luje z Zavodom za zaposlovanje in
Sekretariatom za gospodarstvo
občine Ptuj. Na teh seminarjih je
bilo doslej že 250 ljudi. Po grobi
oceni smo v Alinu lani in letos po-
magali uresničiti četrtino podjet-
niških idej ljudi, ki so sodelovali na
teh seminarjih. Center za podjet-
niško svetovanje Ptuj je pri delu
uspešen tudi zato, ker črpa infor-
macije iz baze podatkov Sekreta-
riata za gospodarstvo."
Tednik: Kako naprej?
Danica Gajzer: "Da bi bili pri
delu še uspešnejši, bomo bazo po-
datkov dopolnili s pomočjo zu-
nanjih sodelavcev. Nastaviti želi-
mo nekatere evidence o možnostih
O delu centra smo se pogovarjali z Danico Gajzer, Evelin Makoter -
Jabločnik, Darkom Vidovičem in Borisom Repičem. Foto: Kosi
za pridobivanje sredstev, poslov-
nih prostorov in druge tehnične
pomoči. Kakovost dela se kaže tudi
v tem, da sedaj bodoči podjetnik
dobi vse potrebne podatke na
enem mestu in da mu center lahko
pomaga že skozi sam postopek, od
začetka ideje do njene realizacije,
tako daje problemov ob začetku
dela veliko manj kot prej. Prej pod-
jetniki nisoimelicelovitih informa-
cij, sedaj jih imajo. Boris Repič iz
Obrtne zbornice je v centru odgo-
voren za vnos različnih programov,
s katerimi bomo dopolnili bazo po-
datkov. Bojimo pa se, da vsega ne
bomo mogli izpeljati. Tako v cen-
tru lahko bodočemu podjetniku iz-
delajo tudi poslovni načrt. Potreb-
no pa je povedati, daje osnovno
svetovanje v centru brazplačno. Za
svetovanje in pomoč obrtnikom ne
postavljamo meje. Vse. kar potre-
buje, mu poskušamo najti. Delo
našega centra odmeva tudi zunaj
občinskih meja, saj prihajajo k nam
po nasvete tudi od drugod - iz
Ormoža. Bistrice in Krškega."
MG
LENART LENART LENART f   LENART   LENART

V Lenartu miniva petnajst let,
odkar so se začeli tamkajšnji obrt-
niki in podjetniki združevati v
obrtno zbornico. Zdaj je v njej že
500 obrtnikov in podjetnikov iz
Lenarta in okoliških krajev. Jubi-
lej bodo proslavili z veliko medna-
rodno razstavo obrti in podjet-
ništva, ki bo od 1. do 5. junija v le-
narški večnamenski dvorani.
Predsednik zbornice Jože Petro-
vič nam je ob tej priložnosti pove-
dal: "Lenarški obrtniki imamo kaj
pokazati, saj smo razvili zanimive
programe in pestro izbiro dejav-
nosti navseh področjih. Vesel sem,
daje med nam i vse več mladih obrt-
nikov inzačetnikov, ki se šele preiz-
kušajo in prvič pojavljajo na trgu.
Zadnja leta zelo dobro sodelujemo
z obrtniki iz Avstrije in Madžarske.
Menim pa, da v Lenaratu tudi obrt-
niki niso dovolj izkoristili ugodne
prometne lege, predvsem pa ne
tega, da smo maloobmejna občina.
Vesel sem, da se pri nas še vedno
najde nekaj obrtnikov, ki se ukvar-
jajo s starimi obrtmi, kot .so
kovaštvo, sodarstvo, kolarstvo..."
V zasebnem sektorju je zaposle-
nih malo ljudi, le 1,2 delavca na
obrtnika...
"Glede na pogoje, kijih imamo
obrtniki in podjetniki v naši državi,
je to čisto razumljivo, saj časi niso
naklonjeni velikemuzaposlovanju.
Zaradi plačavanja najrazličnejših
prispevkov terdajatevimamoobrt-
niki vedno pomisleke ob zaposlo-
vanju delavcev."
Zaradi krize in gospodarskih
razmer postajata v občini Lenart
prav obrt in podjtništvo pomemb-
na nosilca razvoja. Kako gleda na
to občina, saj v lenarškem
izvršnem svetu odgovarjate prav
za to področje?
"Ne morem razumeti, da imajo
vodilni v občini vedno manj poslu-
ha za zasebni sektor. V letošnjem
proračunu niso namreč namenili
Jože Petrovič, predsednik OZ Lenart
niti tolarja za razvoj obrti in podjet-
ništva. V Lenartu nudimo res po
dokaj ugodni ceni v najem nekaj
poslovnih prostorov, obrtniki pa
nimajo denarja za gradnjo novih
poslovnih objektov. Od občine
pričakujemo pomoč z raznimi sub-
vencijami za ugodnejše kredite."
Kaj pa nudi članom obrtna
zbornica?
"Vsi člani dobijo pri nas vso stro-
kovno pomoč ob začetku svoje dej-
avnosti, pomagamo jim pri uvozu
strojev in z navezavo poslovnih sti-
kov doma in v tujini. Tako kot dru-
ge obrtne zbornice po Sloveniji
tudi mi organiziramo različne stro-
kovna predavanja, izpite za pri-
pravnike ter nudimo vse poslovne
informacije. Ugotavljamo pa, da
nekateri obrtniki premalo upo-
rabljajo našo pomoč, še vedno se
premalo zavedajo, kako pomemb-
na je udeležba na raznih sejmih,
razstavah ali združevanje v stanov-
ske organizacije," je sklenil Jože
Petrovič.
Marija Slodnjak
Včeraj, danes Jutri
Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa
je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete
v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne.
Razvil seje v veliko prijazno korporacijo. ki bo jutri močna,
človeku in okolju prijazna delniška družba.
Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo
Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih
ser\'isov. Samo na Goriškem 37. 36 bencinskih servisov
imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Vrtojbi, eden v
Ajdovščini in v Rožni dolini. Omogočili smo plačevanje
bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz.
Ponudili Vam bomo olje Proton.
Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to. da bo
naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v
ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi pri
Vas. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas
brezplačno v Ajdovščini in Šempetru ter Idriji. Pri točenju
goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja.
Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je
Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in
naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri.
Slovenska naftna družba \
8 - POSLOVNA SPOROČILA
26.MA,T 1994- TEDNM
AGENCIJA SKB BANKA LJUBLJANA V ORMOŽU
Dobro sodelovanje z baninimi komitenti
Začetki poslovanja agencije SKB banke v Ormožu segajo v oktober 199<). leta. Območje njenega pokrivanja je celotna ormoška, deloni^
ptujska in tudi ljutomerska občina. Kot agencija so vezani na poslovno enoto v Mariboru, kamor sodijo tudi regionalno. Poleg obrtnikov
njihova pokritost je pri ormoški agenciji 80-odstotna, so kot pomembni komitenti zajeti tudi kmetje in zaposleni občani. V ormoški agencijij^
manjše število računov tujih državljanov, dobro pa sodelujejo z ormoškimi podjetji.
Pavle Bedenik, vojda Agencije v Ormožu, je poudaril, daje konkurenčnost SKB BANKE v Podravju oziroma na ozkem območju ormoške,
ptujske in ljutomerske občine predvsem v kreditni ponudbi, ki jo iz meseca v mesec dopolnjujejo z novimi možnostmi najetja posojila, in kar je
najpomembnejše, vedno imajo zanje tudi dovolj sredstev. V zadnjem času so obrestne mere pri nekaterih vrstah kreditov znižali; za podjetja, ki
so njihovi komitenti ter sodijo v bonitetno skupino A in B, so imeli v ponudbi kratkoročna premostitvena posojila s 13-odstotno obrestno mero.
V slovenskem prostoru je težko opredeliti prednosti ene banke pred drugo, vendar so solidno poslovanje s strankami, ustrezna kreditna po-
nudba, ekspcditivnost na področju kreditnega poslovanja in ponudbe drugih bančnih podjetij, katerih ustanoviteljica jc SKB BANKA, njene
prednosti pred drugimi, še posebej ker nima grehov iz preteklosti in je za Ljubljnsko banko druga najmočnejša v Sloveniji.
Pred dvema letoma so postali delniška družba in tako opravili postopek, ki jim omogoča normalni konkurenčni boj za bančni prostor med 26
ali več bankami v Sloveniji.
Ormoška agencija ima trenutno še težave s prostorom, po dolgih letih pa jim je uspelo priti do nakupa lastnih prostorov v velikosti 140 kvadrat-
nih metrov v Vrazovi 4. Upajo, da bodo s preselitvijo in ureditvijo poslovnih prostorov, kot to ustreza sodobni banki, povišali tržni delež v občini
Ormož s sedanjih 35 na vsaj 50 odstotkov. Poleg standardnih bančnih storitev poslovanja z občani in drugimi bodo imeli na razpolago šefe za
shranjevanje dragocenosti in jih bodo komitenti lahko najemali za letoali več. Tako bo varovan tudi ta del lastnine, kot je to povsem normalno
drugod v razvitem svetu.
Od bančnih podjetij, ki sodijo pod okrilje SKB BANKE, je najmlajša ATENA-družba za upravljanjeinvesticijskih skladov, ki je bila ustanovi-
jena za zbiranje in upravljanje z lastninskimi certifikati državljanov Slovenije. Ustanovili so jo trije družbeniki, ki pokrivajo področje zavaroval-
niškega posredovanja in finančnega inženiringa, z vpisnim začetnim kapitalom 100 milijonov SIT.
Po pridobitvi dovoljenj bo ATENA ustanovila tri pooblaščene investicijske družbe, ki bodo zbirale lastninske certifikate ter z njimi odkupo-
vale deleže podjetij in nepremičnine pri Skladu RS za razvoj. Podjetja, katerih deleži bodo odkupljeni, bo ATENA aktivno upravljala tako, da bo
sodelovala v nadzornih svetih in vodenju podjetij. Pri upravljanju z nepremičninami bo zagotavljala najboljšo uporabo in prodajo najboljšim
investitorjem s ciljem povečanje premoženja lastnikov certifikatov. Zagotavljala bo, da bodo delnice pooblaščenih investicijskih družb v naj-
krajšem možnem času kotirale na Ljubljanski borzi. SKB banka bo skrbela za likvidnost delnic in njihovo pravo vrednost.
Ps
AVTOMOBILSKI SALON AUAZ V SPUHUI

Avtomobilski salon Aljaž, ki ga
vodi Milivoj Levanič, obratuje šele
dober mesec, pa se že vrstijo v njem
kupci izjemno dobrih avtomobilov
luksuznega in športnega razreda,
tisti, kijih zanimajo avtomobili vi-
sokega in dobrega srednjega raz-
reda, pa tudi taki, ki želijo kupiti
avtomobil za nekaj manj denarja
ali rabljenega. Poleg prijaznosti
trgovcev in učinkovite postrežbe,
ki zagotavlja kakršnekoli serijske
avtomobile v samo nekaj dneh ali
celo takoj, jih privlačijo tudi kredi-
ti za avtomobile po izjemno ugod-
nih pogojih.
V Avtomobilski salon Aljaž v
Spuhlji 101 se boste najlažje pripel-
jali z avtomobilom, saj je do njega
potrebno prepeljati iz ptujske sme-
ri kakšne tri kilometre. Z glavne
ceste zavijete na desno pred zna-
menitim spuheljskim dvojnim
ostrim ovinkom in čez dobrih 100
metrov ste tam. Že pred salonom
vas pozdravijo številni kupcem na-
menjeni avtomobili, v salonu pa so
se ob našem obisku predstavljali
trije cestnohitrostni motorji KA-
WASAK1, med njimi celo KAWA-
SAKl ZZR 1100 s 151 konjskimi
močmi, katerega pospešek do 100
km/h je samo dobri dve sekundi.
Na poletje je čakal tudi vodni sku-
ter, prav tako KAWASAK1.
Vendar to ni najpomembnejši
del ponudbe Avtomobilskega salo-
na Aljaž. Lastnik Milivoj Levanič
seje namreč posvetil predvsem
prodaji avtomobilov. Ima pred-
stavništvo za italijansko firmo M A-
SERATI in ponuja njen celovit
program, sicer pa še programe
MERCEDESA, BMW-ja, AUDI-
ja in sploh vseh avtomobilov, za ka-
tere so odprta predstavništva v Slo-
veniji.
Ob otvoritvi salona, ki so se je
udeležili tudi nekateri najpo-
membnejši možje ptujske občine,
so namenili posebno pozornost
prav firmi MASERATl, katere
predstavnik je tudi salon Aljaž.
Predstavili so letošnji model GHl-
BLI, športni dirkalni in luksuzni
avtomobil s 306 konjskimi močmi,
ki ga poganja dvolitrski motor z
dvema turbopolnilnikoma. Avto-
mobila ob našem obisku ni bilo več
v salonu. Trenutno je na ogled
športni dvosed SPVDER, do av-
gustovskega sejma v Gornji Rad-
goni pa tudi nov model OUATRO
PORTE.
Maseratijev model leta CHIBLI, kije vzbuial ohivdovanje ob otvoritvi
Avtomobilskega salona Aljaž, ie voiipo ptujskih ulitah.
V Avtomobilskem salonu Aljaž
zagotavljajo, da pripeljejo kupcu
katerikoli serijski avtomobil, ki
ima zastopništvo v Sloveniji, v ne-
kaj dneh. V primeru, da ima kupec
dodatne izvenserijske zahteve, je
potrebno avtomobil seveda
naročiti.
Avtomobil lahko plačaš takoj,
lahko pa ga kupiš tudi na kredit, ki
ga nudi kupcem Avtomobilski sa-
lon Aljaž. Kreditni pogoji so zelo
ugodni, saj je potrebno plačati 40
odstotkov pologa, za preostanek
pa lahko kupec najame kredit s7-
odstotno obrestno mero, ki ga od-
plača v treh letih.
Praktično to pomeni, da bi bik'
potrebno za avtomobil, vreden
10.000 DEM (znesek bomo obrav-
navali zaradi enostavnosti
izračuna), dati 4.000 DEM pologa^
preostalihb.OOO DEM pomnožimo
s faktorjem 0,0372 in dobimo zne-
sek, ki bi ga odplačeval kup'-"'."
mesečno naslednja tri leta, toji^
223,20 DEM mesečno. Ta izračun
pove tudi, da preplača kupec avto-
mobil samo za 20 odstotkov, avto-
mobil pa je od samega začetka la^'
kupca. Kupec mora predložiti!^
potrdilo o dohodku ali o pr^'
m oženju.
Avtomobil je mogoče kupiti tudi
na leasing. vendar jc kredit ugod'
nejši, pripoveduje lastnik salona
Aljaž Milivoj Levanič.
V Avtomobilskem salonu Alj^^
nudijo nakup avtomobilov tudi
tako, da vzamejo v račun rablj«-''^'
avtomobil po realnih tržnih cenah-
Rabljene avtomobile ocenjuj'^]^
sami. Prav tako pa nudijo tudi po^'
redovanje rabljenih avtomobile^'
pri čemer vodijo seznam teh avtO'
mobilov računalniško, tako da^^
lahko prodajalec vozi s svojim j^^'
lenim konjičkom do dneva proda'
Avtomobilski salon Aljaž
odprt vsak dan med 8. in 12. uroi^J
med 14. in 17. uro, v soboto do I-
ure.
Ps
f EDNIK -26. MA,] 1994
ODTOD IN TAM -9

^ponedeljek
Ob šestih(!) zjutraj smo se
odpeljali s parkirišča pod gra-
jorn- Kdo? Mi, dvajset učencev
Olgice, ravnatelj Ervin Hojker
[gr učiteljici Vlasta Mlinaric in
jViajda Švagan. Teh dvajset
učencev ni bilo naključnih,
jnipak so bili izbrani po ne-
l^akšnih merilih. Kakšnih, pa
ne vem. No, tako smo se vo-
proti Italiii. Naš cilj je bil
>iilano, natančneje Vedam al
lambro (predmestje Milana),
peset ur vožnje ... Na začetku
5010 bili še vsi zaspani, saj je
^esta ura res malo kruta. Na
prvem postanku smo videli tru-
me upokojencev. Takoj smo
"modro" ugotovili, da imajo ne-
kakšen shod ali nekaj takega.
Prišli smo do meje, kjer se je
začelo skrivanje slik v potnih
listih, da ja ne bi kdo kaj preveč
videl. Ko smo preživeli tudi to,
smo se mirno peljali do nas-
lednjega postanka, ki je seveda
že bil v Italiji. Sledi iskanje
WC-jev. Potem pa naprej.
Vmes nam naš vrli g. ravnatelj
razlaga razne stvari ob poti. Se-
veda ga vsi vestno in pridno
poslušamo. Z enim ušesom ...
Vmes prida g. ravnatelj še
kakšno zelo izvirno in duhovi-
to pripombo, a pri nas nima
kakšnega posebnega odziva.
Malo pred ciljem nas rahlo
zgrabi panika, češ kaj bo in če
ne znajo angleško, pa če jo znajo
veliko boljše od nas itd. O.K.,
pridemo, se malce razgledamo,
ugotovimo kakšni... so Italija-
ijih ocenjujemo, jih proglasi-
Mo za mamine sinčke in hčer-
kice, se delamo tipe in sploh
mislimo, da smo nekaj več. Si-
cer pa je po moie tudi pri Italija-
nih enako. Potem nam razdeli-
jooz. določijo družine,pri kate-
rih bomo. Dobim eno deklico,
ki je sicer videti še kar dobro,
ampak, joj, ne zna skoraj nič
angleško. Potem mi nekako v
svoji polomljeni angleščini (z
izdatno pomočjo drugih - ne
mame, ki tudi ne zna angleško)
razloži, da ima doma majhnega
psička, tako majhnega, mi še
pokaže. Pa pridemo do njenega
stanovanja in me njen "mali"
pes prav nesramno nalaja. Sta-
novanje je prelepo, hrana je do-
bra, vse je O.K. - razen jezika.
Tu ne znajo odgovoriti niti na
ubogi: "Whenwere youborn?",
da o čem bolj zapletenem sploh
ne govorim. Kako že gre tista:
•Wan)'a, pomagej mi zdej...
P-S. Mislim, da lahko Marija
l^ar ostane tam, kjer je zdaj, ker
leprišla domov sestra moje gos-
titeljice, ki zna angleško. Hvala
l^ogu! Mogoče bom zdaj celo
preživela.
SELE DRUGI DAN, PA ŽE
("RVA KRIZA
Torek
Šele v Italiji sem ugotovila,
l^akšne neljube prepreke
Povzroča neznanje jezika. Mar-
8erita, moja gostiteljica, in nje-
"3 mama mi namreč kar naprej
nekaj govorita v italijanščini.
Potem pa me gledata, kaj
Porečem na to. Včasih se še
''^učim in prikimavam oz. od-
'^tmavam, običajno pa samo
obupano skomignem z rameni,
^'on capito! Počutim se kot kre-
'^n- Oni meni italijansko, jaz
")im angleško, pa noben ne rz-
^ume prav dobro. Tako sem si
Enkrat prav neskromno zažele-
nialo MTV-ja in sem to pol
razlagala Margeriti, na
•^oncu pa sva ugotovili, da gani-
^aio. Potem pa prižge televizi-
in kaj drugega kot MTV.
Sicer pa smo imeli danes do-
'^oldan nekako spoznavanje in
primerjavo med slovensko in
italijansko kulturo, zgodovino
in še čem. Zanimivo, Ne, saj se
šalim, ampak življenje je polno
preizkušenj in moraš preživeti
tudi to. Potem smo šli na kosilo
in igrali odbojko, kjer smo mi-
mogrede zmagali. Tam smo
srečali tudi učiteljico, ki je - ne
boste verjeli - celo znala
hrvaško. Glede na to, da s tremi
izjemami tukaj prav nobena
učiteljica ne zna angleško, je to
zelo razveseljiva novica. Naš g.
ravnatelj se je danes izkazal, ker
je razen slovenščine znal še
nemško in angleško, medtem
ko je njihova ga. ravnateljica
znala samo italijansko.
Po odbojki smo šli, kaj pa
drugega, spet jest. Tam so nas
spet iz vseh strani slikali. Pa to
je nemogoče, že odkar smo
prišli, nas kar naprej oblegajo
fotografi in mislim, da nas bodo
Poiitek ob
jeieru Como
fleši čisto obsedli. Takrat smo
se tudi spomnili starega recep-
ta, kako osrečiti Italijana, ki te
sprašuje po najljubših rečeh.
Če imaš malo soli v glavi, bo
tvoj najljubši pevec postal Eros
Ramazzoti, najljubša hrana
pica in špageti, če veš, da
spraševalec posluša npr. Guns'-
n'roses, si izbereš za svojo
najljubšo pesem eno njihovo
itd. Skratka, prilagodiš se okol-
ju. In naenkrat te začne
spraševalec (misleč, kakšno so-
rodno dušo ima pred sabo) ko-
vati v zvezde.
Zvečer je bila v šoli ceremo-
nija z županom mesta. Vsi
Ptujčani smo dobili nekakšne
srebrnike z napisom Vedano
'94, PEACE itd. Lep spomin.
Potem pa smo vsi skupaj šli na
pico.
DAVmaMARUAlN
NAJHITREJŠE DVIGALO
Sreda
Že zjutraj smo šli v Milano.
Zelo zanimivo mesto. Nove,
moderne stavbe se presenetlji-
vo dobro ujemajo s starimi. Bili
smo v ogromnem gradu z meni
povsem neizgovorljivim ime-
nom. Gradilo ga je več arhitek-
tov, med njimi sam Leonardo
da Vinci. Po velikosti se lahko
ptujski grad lepo skrije pred
tem. Mogoče bi zadostoval za
chiketi, kot kuhinji reče moja
gostiteljica. Potem smo videli
še katedralo z Marijo na vrhu,
ki je menda druga ali tretja na
svetu po velikosti. Bili smo še
pri predstavnikih Alpe-Adrija,
kjer, normalno, niso govorili
angleško. V tei isti stavbi je dvi-
galo, ki je najhitrejše v Evropi.
Z njim smo se peljali na vrh
stavbe v 31. nadstropje in sicer
4 m/s. To je najvišja stavba na
svetu, zgrajena iz železobetona.
Sicer pa je še vedno največji
problem jezik. Razmišljam, ali
bi se s svojo gostiteljico "pogo-
varjala" kar v slovenščini, ker
me tako ali tako ne razume.
Glede na to, da se angleščino
učijo že dve leti, jim ni ravno v
čast, da ti ena od njih na
vprašanje "Who is your best fri-
end?" odgovori z: "Si, si, yes!"
In ker si ji to vprašan je prej raz-
lagal petnajst minut, potem
enostavno vržeš puško v koru-
zo in odnehaš.
MUSICANOSTERAMOR
četrtek
Danes dopoldan smo imeli v
"Salla de la cultura" in drugod
po šoli različne delavnice. Jaz
sem bila v skupini, kjer smo ob-
delovali moderno glasbo oziro-
ma primerjali glasbene okuse
mladih v Ptuju in Vedanu.
Ugotovili smo, da se naši okusi
razlikujejo, česar pa ne more-
mo trditi za ves Ptuj in ves Ve-
dano, ker ni bilo v naši skupini
n i t i enega tehnologa aViraperja, v
njihoviskupinipa jih jebilo ve-
liko. Ugotovili smo, da mladi
Italijani poslušajo večinoma
vse, kar vrtijo po radiu (MTV-
ja večina ne pozna). Naša lestvi-
ca izvajalcev (skupin, pevcev)
se je kar precej razlikovala od
njihove, vseeno pa smo našli
nekaj skupnih izvajalcev. To
so: Nirvana (smrk, smrk - in
memoriam), Eros Ramazzoti
(podtaknjen), The Beatles in
The Doors. Sicer pa naj bi bila
ta mednarodna izmenjava za
mir, zato smo govorili tudi o
tem. Peace! Popoldan smo šli
do mesta Como, kjer smo se
sprehodili ob tamkajšnjem je-
zeru. Z Italijani pa smo našli še
nekaj skupnega: internacio-
nalne kletvice ...
IMAGINEALLTHEPEO-
PLELIVINGLIFEIN
PEACE ...J. Lennon
Petek
Zadnji dan v Italiji! Jutri od-
potujemo nazaj v Ptuj. Dopol-
dan smo šli v Monco (mesto),
kjer so nam razkazali znameni-
tosti tega mesta. Potem pa so
nas spustili v trgovine malo za-
pravljat. Ugotovili smo, da se
nekatere stvari "splačajo": CD-
ji, torbe, nekateri čevlji... Na
žalost nam zaradi pomanjkanja
časa (in denarja) vsega, kar se
splača, ni uspelo pokupin.
Po kosilu v šolski menzi smo
imeli ves popoldan prosto. Kar
nekaj nas je šlo pogledat slavno
progo za formule v Monci. Res
je zanimivo v živo videti tisto
progo, ki jo doma (če imaš
računalnik seveda) lahko voziš
sam.
Ob osmih zvečer je bila v te-
lovadnici šole v Vedanu prire-
ditev, na kateri so nastopali
učenci naše in njihove šole.
Bilo je nekaj govorov,
predvsem pa veliko petja,
igranja na frulice in ploskanja.
Skratka prireditev je popolno-
ma uspela. Naši so svoj pevski
program (za moje pojme oz.
ušesa) zelo dobro izpeljali.
Skupaj z vrstniki iz Vedana pa
so zapeli še dobro siaroImagine
in prav tako staro Odo radosti.
Na prireditvi smo vsi Ptujčani
dobili majice, a smo jih lahko
pogledali šele v Sloveniji. Or-
ganizacija prireditve je bila
skoraj brezhibna, vzdušje pa
sproščeno in veselo. Po prire-
ditvi smo si z italijanskimi
vrstniki izmenjali naslove.
Mislim, da sem svoj naslov na-
pisala vsaj osemkrat in z drugi-
mi ni bilo nič bolje. Fantjesose
temu sicer izmikali, a so na
koncu le popustili in "oddali"
nekaj svojih naslovov. In v pol
ure so bili le-ti pri večini Itali-
jank. Potem smo šli, kot vsak
dan, spat k svojim gostiteljem.
Buona note!
CIAO.ITALIA
Sobota
Zjutraj ob osmih smo vsi
Ptujčani stali pred avtobusom
in se poslavljali od vrstnikov -
gostiteljev in njihovih staršev
iz Italije. Bilo nam je resnično
žal, da moramo že oditi in
počasi smo celo začeli
odpuščati Italijanom dejstvo,
da si lahko pri njih pomagaš z
angleščino skoraj tako malo
kot pri nas s perujščino. Kljub
jezikovnim preprekam nam je
uspelo navezati pristna prija-
teljstva z Italijani. Tako smo se
po osmi uri (red je red) odpelja-
li proti Sloveniji. Na ovinku so
nas roke od mahanja že pošteno
bolele. Prvih nekaj ur vožnje je
bilo bolj ali manj dolgočasnih.
Prvi postanek je bil v Veroni,
kjer smo si ogledali in poslikali
balkon nesrečne Julije (oh,
kako romantično). Potem smo
se peljali naprej do meje, kjer
smo pomahali s potnimi listi in
nadaljevali pot proti domu.
Sledil je še postanek v Tepanju,
kjer nas je večina poklicala
starše, povedala, da smo živi,
zdravi in celi ter da pridemo
domov ob osmih. Pa smo res.
Home, sweat home!
OPOMBA: Tole pisanje m
bilo preveč uradno. Je le moj spo-
min na teden dni v Italiji. Verjet-
no sem pozabila na izobraževalni
in mirovni pomen te mednarodne
izmenjave mladih. Tudi o itali-
janski kulturni zgodovini nisem
pisala veliko, ker to znajo drugi
mnogo bolje od mene. Vseeno pa
mislim, da bi se morali zahvaliti
obema učiteljicama spremljeval-
kama, ker nista skoraj nič težili, če
se izrazim po naše. Pag. ravnatel-
ju, ki je bil prav tako dober
spremljevalec. Če niso težili, to še
ne pomeni, da niso pazili na nas!
Mojca Žagar, OŠ O.Meglič
I^el j« , 1
telefonski
imenik
Slovenije
1994/95
% najpopolnejša Mrka tekfonskib številk^ nmlovoi)
poslovnih dejavnostL
0 več deset tisoč novosti in sprente^nb
% v kompletu šestih knjig aH posamezno ter na
disketah oziroma CD-ROM-u
% nižja cena kot doslej
# točnost in uporabnost sta, zaradi vaše pomoči
seveda, pomembtd odliki novega imnika
# RUMENE STRANI so kot samostojna knjiga
dodane celotnemu kon^ktit kot tadiposameznim
knjigam omrežnih skupin
% prodaja na vseh slmenskib poštah (sistem staro
za novo!)
10 - OD TOD IN TAM
26. MAJ 1994- TEDNIK
POSVET O N   M S K 1 MOBILIZACIJI SLOVENCEV'
^^^^^^^ ^^^^
V Mariboru je bil v torek, 10.
m^ja, drugi posvet o nemški mo-
bilizaciji Slovencev med drugo
svetovno vojno. Pripravila sta ga
Društvo mobiliziranih Sloven-
cev s sedežem v Celju in Muzej
narodne osvoboditve Maribor.
Udeležilo se gaje čez20<)odposla-
cev iz vseh 19območnih odborov,
kijih povezuje združenje v Celju
in Združenje mobiliziranih Go-
renjcev s sedežem v Kranju. Med
številnimi gosti in novinarji velja
posebej omeniti Janka Stuška,
državnega sekretarja Ministrstva
za delo RS in uglednega zgodovi-
narja dr. Janka Pleterskega.
Po uvodnih besedah ravnatelja
Muzeja narodne osvoboditve Ma-
ribor mag. Marjana Žnidariča in
dipl. ing. Ludvika Puklavca, pred-
sednika območnega odbora Mari-
bor in podpredsednika glavnega
odbora društva, seje začel strokov-
ni del posveta.
Prvi |e govoril zgodovinar dr.
Milan Zevart in prikazal usodo
mobilizirancev v nemško vojsko,
kisosepoznejevključili v NOB,ter
tistih, ki sosevključili v druga od-
porniška gibanja v Evropi, pa tudi
primere skrivaštva, samopo-
habljanjain podobno.
Usodomobilizirancev v nemško
vojsko iz okrožja Jesenice je nazor-
no predstavil mag. Jože Dežman iz
Kranja, zgodovinar Marjan Linasi
paje razčlenil nemške mobilizacije
na Koroškem ločeno za Slovence
na avstrijskem Koroškem ter na
območju Mežiške in Mislinjskedo-
line, ki slabili Koroški priključeni
po okupacij i.
Strokovni del posveta je sklenil
Rudi Markovič, predsednik
društva oziroma sedaj združenja,
ki je podrobno predstavil trnovo
pot uveljavljanja pravic mobilizi-
rancev. Pri tem je večkrat poudaril
čas in zopet čas, ki se mobiliziran-
cem hitro izteka, medtem ko v
državi in meddržavnih dogovorih
gre vse skupaj sila počasi, po ovin-
kih sprenevedanja in skrivalnic.
Predsednikovo poročilo je v
praksi dopolnil državni sekretar
Janko Stušek, ki je po pozdravu
udeležencem posveta v imenu Mi-
nistrstvazadelopovedal, kaj je dos-
lej žebilonarejenega, kaj jev parla-
mentarnih odborih še v razpravi,
preden gre na sejo Državnega zbo-
ra,inkajbotrebašenarediti. Pove-
dal je tudi, daje vlada RS že ustano-
vila sklad za odškodnino. Mobili-
zirancem je zaželel uspeh pri uvel-
javljanju njihovih pravic in pouda-
ril, da nihče ne more popravljati
zgodovine, spreminjati tistega, kar
seje nekoč zgodilo, le bolj pošteno
in celovito moramo dogajanje oce-
niti.
Drugi del posveta je bil namen-
jen pričevanju mobilizirancev.
Svoje spomine je prispevalo sedem
navzočih - zanimivozatiste, ki dru-
ge svetov ne vojne niso sam i doživl-
jali, vsak od več kot deset tisoč še
živečih nekdanjih mobilizirancev
pa nosi v svojem spominu enako,
mnogi še bolj težko in dramatično
pot izslužcnjav tuji uniformi nazaj
med drage domače. Celotno gradi-
vo posveta bo še ustrezno avtorizi-
rano in objavljeno v posebnem
zborniku, enako kot je to bilo stor-
jeno po prvem posvetu pred dvema
letoma.
KAJ ZANIMA
MOBlUZIRANCi
Kdaj bododobili odškodninood
ZR Nemčije in kdaj jim bodo priz-
nane pravice, ki jim jih mora zago-
toviti naša zakonodaja, so
vprašanja, ki zanimajovse nekdan-
je mobilizirance, predvsem pa čez
3000 članov društva mobiliziranih
Slovencev in še enkrat tolikonjiho-
vih svojcev, ki živijonaobmočju, ki
jih informativno pokriva naš Ted-
nik. Zato bom poskušal na kratko
odgovoriti na ti dve vprašanji.
Zahtevek za odškodnino za vse
tegobe, ki izhajajo iz služenja v
nemški vojski,jebil po Ministrstvu
za zunanje zadeve RS predložen
vladi ZRNemčije. Dogovori in po-
gajanja tečejo, vendar gre vse sku-
paj sila počasi, ker je zlasti na
nemški strani veliko sprenevedan-
ja. V obravnav i je predlog, da naj bi
zadevo uredili na podoben način,
kotjetobilo urejeno med Francijo
in Nemčijo, toje, daseustanovi po-
seben sklad za odškodnino. Tak
sklad je vlada R Slovenije že usta-
novila. Kakodolgobodopogajanja
trajala in kdaj bo sporazum sklen-
jen, je težko napovedati. Tistim, ki
bi morali odškodninoplačati, se ne
mudi, mudi pa se žrtvam nekdanje
prisilne mobilizacije, ker se jim
življenjska doba izteka, saj so
najmlajši že prekoračil i 67. letosta-
rosti.
Ko je predsednik slovenskega
parlamenta Herman Rigelnik
sprejel delegacijo združenj mobili-
zirancev,jedejal: "Podprl vas bom,
brž ko pride zadeva pred parla-
ment." Državni zbor je 9. februarja
1994 o tem razpravljal, sprejel kon-
kretne sklepe, ki obvezujejo vlado
R Slovenije. Vskladu s tem jevlada
že pripravla predloge zakonov, ki
sov obravnavi pri pristojnih parla-
mentarnih odborih, in čejih bodo
ti odbori sprejeli, pridejo zakoni v
razpravo in sprejem poslancem
Državnega zbora.
V četrtek, 12. maja, jc Odbor za
zdravstvo, delo, družino in social-
ne zadeve že obravnaval tri predlo-
ge zakonov: o vojnih invalidih, o
vojnih veteranih in o žrtvah vojne-
ga nasilja. Razprava je bila pole-
mična, vendar so bili predlagani
osnutki sprejeti. Če bodo v tem be-
sedilu sprejeti tudi v Državnem
zboru, bodo invalidi iznemškevoj-
ske imeli enake pravice kot drugi
vojaški vojni invalidi pri nas, le in-
validnina se jim ne bo nakazovala
iz slovenskega proračuna, temveč
neposredno iz ZR Nemčije. Priza-
devanjazdruženjazastatus mobili-
zirancev v nemško vojsko (pravni
položaj s pravicami in obveznost-
mi) bodo verjetno uspevala le v
tem, da bodo mobiliziranci v
nemško vojsko dobili status "žrtve
vojne". Prizadevanja, da bi dobili
status vojnega veterana, so bila za-
man, saj večina poslancev izhaja iz
načela, da so vojni veterani le ose-
be, ki so opravljale vojaške
dolžnosti za obrambo Slovenije,
tega pa za mobilizirancev tujovoj-
skoni moč trditi.
NOVO ZA INVALIDE
v okviru Združenja mobilizira-
nih Slovencev je bilo 11. aprila us-
tanovljeno Društvo vojnih invali-
dov, mobilizirancev v nemško voj-
sko za območje vse Slovenije, torej
tudi Gorenjske. Sprejeli so pro-
gram dejavnristi društva, ki obse-
ga: skrb za uveljavljanje pravic in-
validom po invalidski zakonodaji
R Slovenije, delovanje za uveljavl-
janje pravic invalidom po zakono-
daji ZRNemčije, dejavnosti na po-
dročju prosvetljevanja, zdravstva
in rehabilitacije invalidov in
pomoč socialno ogroženim invali-
dom in vdovam po padlih in
umrlih invalidov.
Za predsednika upravega uprav-
nega odbora društva je bil izvoljen
Alojzij Žibert iz Kranja, za njego-
vega namestnika pa Ivo Lahovnik
iz Velenja. Pododboretegainvalid-
skegadruštvabomoustanovili tudi
pri območnih odborih. Na
območnem odboru Ptuj-Ormož je
med 1800 člani društva 145 invali-
dov in vdov poumrlih invalidih.
Na posvetu v Mariboru smo tudi
slišali,dajespristojnim ministrst-
vom ZR Nemčije dosežen spora-
zum, da bo invalidom nemške voj-
ske z območja R Slovenije s 1. 7.
1994zvišana invalidni naoz. oskrb-
nina s sedanjih 33 na 48 %, t.j.
zvišanje za 15 %glede na polno in-
validnino po nemški zakonodaji.
Vdovam, ki sedaj prejemajo 50 %
polne nemške oskrbnine, pa bo ta
zvišana za 25 % Če ta informacija
drži, bodos 1. julijem dobili invali-
di invdoveza polovicoveč, kot pre-
jemajo sedaj.
Premikase, vendar počasi, mno-
go prepočasi.
Franc Fideršek

spoštovane Slovenke, Slovenci in državljani Slove-
nijel S tem pismom vas želimo opozoriti na nesprejetje
sprememb zakona o lastninjenju, ki so govorile, da bi
se lahko pridobilo 60 odstotkov lastnine v podjetjih s
certifikati, zadolžnicami in le deloma s kupnino. Tako
bi namesto za kupnino denar vložili v podjetja za nove
naložbe in programe ter omogočili pričakovani go-
spodarski zagon.
Prvotna verzija zakona omogoča brezplačno 20%
razdelitev na osnovi certifikatov in od 20% do 60% na-
kup s 50% popustom za državljane. Preostali del v
višini 20% pripada državi (Skladu), 10% razlaščencem
in 10% pokojninskemu skladu. Ker bo kupnina - razli-
ka med 20% in 60% - plačana državi, se bodo podjetja
denarno in poslovno opomogla šele po nekaj letih. Do
tedaj pa bodo tehnologija in programi tako zastareli,
da nam bo preostala le dokončna razprodaja gospo-
darstva domačim in tujim "interesentom" ter "zado-
voljstvo", da se državljansko delničarstvo ni obneslo.
Izjava g. T. Ropa, da bo država 1,2 miljarde DEM
(Delo) od kupnine usmerjala nazaj v gospodarstvo, je
svojevrstno presenečenje. Ko država deluje in posto-
pa na opisani način, ne pomaga gospodarstvu, kerod
njega jemlje preveč denarja, ki bi se lahko neposred-
no uporabi! za naložbe v matičnih podjetjih. Tako bi
dobri z uspešnim poslovanjem napolnili državne bla-
gajne in z novim delom pomagali preostalemu delu
gospodarstva na naraven in v svetu priznan način.
Država pa bi dodatno kreditirala gospodarstvo iz pro-
daje svojih 20% in iz obstoječih davkov.
Nesprejemljivo je to, da v imenu tržnega gospo-
darstva odkupujemo delež podjetij, ki smo jih ustvarili
zaposleni. Državi že pripada 20% lastništva in kupni-
na iz tega deleža, kolikor je le-ta v preteklosti vložila v
gospodarstvo. Vsekakor bo potrebno sporno kupnino
od 20% do 60% vrednosti podjetij ustavno preveriti,
ker si je država prilastila brez kupnine dvakrat več, to
je dodatnih 40% od skupne vrednosti, kot ji pripada.
Normalna delitvena bilanca lastnine bi bila; do 60%
državljani na osnovi certifikatov in manj izplačanih
plač (s plačilom dajatev nanje) brez kupnine, 20%
država (Sklad) na osnovi svojih vlaganj v preteklosti
(kar lahko proda za polno kupnino), 10% razlaščenci
in 10% pokojninski sklad.
Proti spremembam zakona je glasovalo 43 poslan-
cev. Vsekakor smo pripravljeni spremembe zakona
ponovno vložiti in prosimo omenjene poslance, da jih
tokrat podprejo.
Za nov predlog zakona je glasovalo 19 prisotnih
poslancev: SDSS: I. Hvalica, V. Pukl, J. Pučnik in I.
Oman; SLS: M. Kamer, Z. Madon, M. Podobnik, J. Po-
dobnik, Z. Pregelj in P. Zagožen; del poslancev ZLSD:
M. Kožuh, F. Lipoglavšek, M. Pavlica, B. Pečan in M.
Potrč;; SPS: S. Lap, M. Poljšak, M. Stanič in I. Verzolak.
Vsem poslancem, ki so glasovali ZA, se vimenu NSS
in bodočih delničarjev javno zahvaljujemo.
Ro5tko P/ob/, predsednik predsedstvo NSS
fEPNIK -26> MAJ 1994
OD TOD IN TAM-11
Al- ■   OA  POZNATE?    A ti   0A  POZNATE?    ALI   GA  POZNATE?    AJLI   GA   P O 2 N JI T E ?
Komad Kratnt - s/iftar fii lastnik gaferffe
5 Konradom Krajncem, slikar-
jni samorastnikom iz Seic pri
|„ličini, za katerega so značilni
predvsem odlični krajinski motivi,
jnio se pogovarjali kar v njegovem
ateljeju- Pred približno dvema le-
(oiiia pa je v Lenartu odprl svojo
galerijo* v kateri je bilo že kar ne-
l^aj odmevnih razstav. In ravno za-
radi tega se nam je Konrad Krajnc
^del tako zanimiv za pogovor, v ka-
terem smo poizkušali razkriti ne-
l^aj delcev o čisto vsakdanjih stva-
reh, o njegovem življenju in delu,
galeriji, umetnosti itd.
J , G. Krajnc, kje so vaše korenine,
l(i vas tako vežejo na Slovenske go-
rice?
Konrad Krojne: "Tukaj v Selcah
; jemoja domačija. Tu sem se rodil in
tu živim. Šolal sem se v Lenartu in
Mariboru, nekaj časa pa sem prebil
ItudivSalzburgu.vNemčiji in Itali-
Iji, skratka po svetu sem veliko po-
toval, vedno pa sem se rad vračal
domov.
1 Že v šoli pri Lenaru, sem začutil,
|da imam umetniško žilico, in ta-
kratna izredno dobra likovna pe-
dagoginja Meri Urban je pomenila
nekakšno prelomnico v mojem
življenju, saj sem takrat že vedel,
kakšno bo moje nadaljnje življenje.
Od vsega začetka sem iskal stike s
i slikarji, literaturo, saj so bili takrat
zelo težki časi za študij na Akade-
miji, še sploh če ni bilo dovolj de-
narja. Obiskoval sem številne
večerne šole slikanja tako pri nas
kot v tujini. Vendar sem kaj hitro
spoznal, da je pomemben
predvsem človek, saj je samo od
njega in njegovega talenta odvisno,
kako bo delo uspelo. Ko prideš do
tistega "svojega", moraš to nadalje-
vati sam, druge stvari pa moraš pus-
titi ob strani.
Izučil sem se za avtokleparja in
ličarja in ta poklic sem v Lenartu
opravljal celih 25 let. Pohvalim se
lahko tudi, da seje v naši delavnici
izučilo čez 20 pomočnikov. Toda
kljub temu delu sem veliko raz-
stavljal, se udeleževal raznih sim-
pozijev, slikarskih kolonij, ex tem-
por..."
- Kako ste prišli na zamisel, da
odprete galerijo v Lenartu, ki vse-
kakor ni bil znan kot mesto s pe-
strim kulturnim življenjem?
Konrad Krajnc: "Mladi slikar se
bori, da bi postal slaven. Starejši ko
je slikar, večjo ima željo, da bi se
njegovo ime ohranilo. Slikarji oz.
umetniki smo skromni ljudje in se
moramo marsičemu odreči. No-
ben slikar ni za svojo razstavo dobil
še ničesar plačanega, razen če je kaj
prodal.
To me vodi pri mojem delu z ga-
lerijo. Odkar je Galerija Konrada
Krajnca odprta, smo imeli že več
odličnih in odmevnih razstav zna-
nih slikarjev. Vseskozi opažam, da
obstaja pri ljudeh velik interes za
umetnost. Ko imamo kakšno raz-
stavo, pošljemo vabila tudi vsem
šolam v lenarški občini in povedati
moram, daje sodelovanje z nekate-
rimi šolami kar zgledno, npr. iz
Lenarta, od Svete Ane, iz Cerkven-
jaka, Voličine,medtem koodSvete
Trojice in iz Benedikta ni ni-
kakršnega odziva. Toje pač odvis-
no od likovnega pedagoga, ki na
šoli uči. Če nimajo druge možnosti,
skušamo organizirati tudi prevoz,
samo da bi učencem umetnost čim
bolj približali.
Naš namen je vzgajati ljudi od
vrtca do šole in naprej, šele potem
bomo dobili ljudi, ki bodo znali ce-
niti umetnost.
Galerija je ustanova, ki naj se
ukvarja samo s pripravo razstav do-
brih umetnikov ter dviguje nivo
kulturnega življenja v kraju. Na
drugi strani pa so galerije, ki ponu-
jajo vse, od slik do porcelana in ke-
ramike, a te v tujini imenujemo
"kunsthandli" ter nimajo nobene
prave vrednosti, pravi umetniki
redkokdaj razstavljajo v njih. Tudi
v Mariboru je takšnih galerij kar
nekaj.
Skratka naša galerija ima točno
začrtane smernice razvoja in na-
daljnjega dela, od katerih ne bomo
odstopali. Se naprej bomo
vzdrževali visoko raven prireditev
kot doslej."
- Kakšni motivi vas najbolj priv-
lačijo pri ustvarjanju na platnu?
Konrad Krajnc: "Na slikarja je
vedno najbolj vplivalo okolje, v ka-
terem je živel. Temu se ni mogoče
upreti, to ti ostane v krvi. Tudi če je
Mladi ustvarjalci z likovno pedagoginjo Martino G0//0 in Konradom
Krajncem pri delu v likovni šoli. Foto: Bojan Mihalii
pisatelj zvest svojemu ljudstvu, bo
o njem pisal iz duše in to se ne da
spremeniti. Prav tako se človek
oblikuje z leti oz. časom, s potovan-
ji, stiki z drugimi slikarji.
Neka 'rdeča nit' pa se vleče skozi
celo slikarjevo življenje. Ostal sem
zvest slovenski pokrajini, slovenje-
goriškemu motivu, preprostemu
človeku pri njegovem vsakdnjem
opravilu. V zadnjem času meje
prevzel tudi primorski motiv, tako
da veliko ustvarjam ob morju. Na-
rava je večni vir inspiracije, kjer ti
nikoli ne zmanjka idej. V ateljeju je
slikar nekako osamljen in od-
maknjen od dogajanja, zaradi tega
najrajši ustvarjam v naravi."
- Katere cilje še želite uresničiti?
Konrad Krajnc: "Ciljev je še veli-
ko, saj jih tudi mora biti. Tisti člo-
vek, ki ne ve, kaj vse bi rad dosegel v
svojem življenju, je po moje nes-
rečen. Sedaj ravno končujem ci-
klus na temo Agate. Gre za mito-
loški ciklus, ki ga bom nekje vsep-
tembru predstavil v svoji galeriji.
Gre za zgodbo, ki je zelo povezana
s temi kraji, ljudmi in navadami.
Mislim, da bo zelo zanimiva za obi-
skovalce.
Želel bi tudi, da bi zaživela ideja
o delavnicah na podeželju, v kate-
rih bi mlade spodbudili k ustvara-
janju že pozabljenih izdelkov iz
lesa in ilovice, kajti danes v Lenartu
v bistvu ne moreš obiskovalcu po-
nuditi ničesar, kar bi bilo pristno za
te kraje. In toje zelo žalostno.
Veliko energije pa vlagam tudi v
likovno šolo, ki jo vodim v lenarški
občini. Interes je bil medotroki ne-
pričakovano velik, tega sem bil naj-
bolj vesel. Verjetno vsi res ne bodo
postali 'slavni' slikarji, ampak
važno je to, da mladi ustvarjajo,
izražajo svoja čustva na papir in
platno ter tako oblikujejo poziti-
ven odnos do umetnosti in kulture.
In tisti, ki bo imel oblikovan takšen
odnos do umetnosti, ga bo imel
tudi do sočloveka. To paje naj-
važnejše. Z likovno šolo imamo še
velike načrte."
Aleš Lipko
/£Š,ZDRAVNIK(ICA),
iVOJ DOLG...
Namen tega pisanja ni bla-
tenja zdravstvenega osebja, še
manj kakšen osebni obračun z
določenim zdravnikom ali
zdravnico(zatotudi nebom na-
pisala nobenega imena in pri-
imka). Napisano naj bo le drob-
no razmišljanje mamice bolne-
ga otroka ob neljubem dogod-
ku v otroškem dispanzerju v
Ptuju. Če pa se bo komu ob tem
prispevku vsaj malce oglasila
vest in se bo celospomnil zdrav-
niške etike in pravil lojalne
konkurence, potem bo namen
pisanja več kot dosežen.
Sem mamica treh otrok. Na-
rava se je z našo najmlajšo
punško kruto poigrala in posle-
dica tega je, da moramo z njo
večkrat poiskati zdravniško
pomoč. Otroci pa ne zbolevajo
le ob delavnikih v rednem de-
lovnem času. Tako smo tudi v
soboto, 30. aprila, morali po
pomoč k zdravniku. Ker zdrav-
nik, ki smosi ga izbrali kot oseb-
nega zdravnika naših otrok, to-
^^rat ni delal, smo poklicali pe-
diatrični oddelek splošne bol-
nišnice Ptuj, kamor smo .se ob
'■ikih primerih doslej zatekli in
'o doslej nikoli zaman. Tokrat
lam je sestrav imenu dežurne-
ga zdravnika pojasnila, da nas
lahko sprejmejo na pregled
samo z napotnico. Birokracija
pač, smo mislili in šli v dispan-
na Potrčevi cesti. Tam smo
Po kakšni uri in pol čakanja
l^ončno prišli na vrsto. Žal pa
v ordinaciji ni pričakala pri-
jazna zdravnica, ki bi me pov-
[^"■ašala, kaj je s punčko narobe,
temveč se je pričelo zasliševan-
ja 'n poduk, kako sem si izbrala
zdravnika, ki mi ni vedno na
^°'jo, kako da bi morala pri
l^^žavah. kakršne prinaša otrok,
'kakršna je naša deklica, bolje
Pi^emisliti ob izbiri zdravnika...
^0 sem zdravnici pojasnila, da
^^'f^ izkoristila svojo pravico o
'^^iri osebnega zdravnika, ki
zaupam, s katerim se lahko
Pogovorim o vseh težavah, na
'katere pri svoji deklici naletim,
J^^ je podučila, da kako lahko
■° govorim, če ne poznam
zdravnikov v otroškem dispan-
zerju v Ptuju. Pri treh otrokih
mislim, da jih kar dobro poz-
nam.
Med tem dialogom je zdrav-
nica pregledovala otroka brez
kakršnega koli komentarja o
bolezenskih znakih ali diagno-
zi. Ob koncu tega dialoga sem
zdravnici pojasnila, da me je
motilo pri delu v dispanzerju
med drugim tudi to, da delajo
(ali so vsaj delali) tam zdravni-
ki, ki niso pediatri, in je to eden
od vzrokov, da sem se odločila
izbrati Družinsko in pedia-
tričnoordinacijo"Dr. Šolman".
Pri tem je zdravnica, kot je
sama rekla, onemela in me zbe-
sedami: "Zdravila dobite, sedaj
pa pojdite ven," postavila pred
vrata ordinacije. O kakšnem
pojasnilu, kaj je z deklico naro-
be, niti besede.
Gospa zdravnica, pri vas sem
bila večkrat s svojimi otroki (še
pred izbiro osebnega zdravni-
ka). Nikoli ni bilo nobenih kon-
fliktov, bili ste (in verjetno ste
še vedno) dobra zdravnica. Ne
vem, ali je moja izbira osebnega
zdravnika takšen "greh", daje
moralo priti do tega neljubega
dogodka, ki meje, mimogrede,
stal kar nekaj živcev. Če me na
tak način "žicate", da zapustim
svojega osebnega zdravnika,
ste dosegli ravno nasprotno.
Tisti dan nisem bila edina, ki
sem imela težave zaradi tega,
ker sem izbrala za svoje otroke
ordinacijo "dr. Šolman". Mami-
ci pred menoj, kije prav tako iz-
brala "napačnega" zdravnika za
svoje otroke, ste hoteli
zaračunati svojo storitev, kljub
temu daje imela urejeno zava-
rovanje.
Ali se vam zdi prav, vam, go-
spa zdravnica in drugi zdravni-
ki, da se rešujejo nesoglasja
med ordinacijami na pacien-
tih? Tokrat se resno sprašuje,
ali smo že zreli za privatno
prakso, predvsem pa bi se mo-
rali o tem pogovoriti vi zdravni-
ki med seboj. Namesto recepta
mi je sestra pomolila pod nos
(brez beded in pojasnila) na-
potnico za pediatrični oddelek
spi. bolnišnice Ptuj. Tako sem
po dveh urah "prekladanja" in
burnem dialogu pristala z
lačnim, prepotenim in
kričečim otrokom tam, kamor
sem želela najprej.
Človek bi mislil, da so s pri-
vatno prakso prišli boljši časi za
pacienta. Žal samo takrat, ko
zboliš v rednem delovnem
času. Sprašujem se, ali se še kdo
od zdravstvenih delavcev
spomni zdravniške etike. Mar
se res postavlja lov za paciente
pred skrbjo za zdravje? Zakaj
se kopja med privatnimi ordi-
nacijami in dežurno službo lo-
mijo na hrbtih pacientov? Člo-
vekbi pričakoval, da bo kvalite-
ta delaedino merilo zazdravni-
ke. To, kar sem doživela sama,
je bolj podobno izsiljevanju.
Hvala za takšne usluge. Res jih
nisem pričakovala. Nasprotno:
pričakovala sem pregled in
morda (saj ni greh) tudi kakšno
prijazno besedo.
Zdenka Vindiš - Zavratnik
OB KONCU PODLISTKA
»NAŠA JUBILEJA«
Skoraj leto dni smo lahko
bralci Tednika z zanimanjem
prebirali podlistek Našajubile-
ja izpod peresa g. Franca Fi-
derška, dolgoletnega urednika
Tednika, danes upokojenca, ki
je s tankočutnim darom znal
prenesti na papir vso povojno
zgodovino Tednika in radia
Ptuj.
Priznam, da sem vsak teden
najprej pričel brati podlistek,
šele nato druge zanimivosti v
Tedniku, ki si zadnje čase po
zaslugi vse bolj sposobnih čas-
nikarjev pridobiva med bralci
ugled. Neredko se zgodi, da
Tednika v marsikaterem kio-
sku vse prehitro zmanjka že ta-
koj prvi dan po izidu.
Obujanje spominov g. Fi-
derška je bilo dokaj objektivno
in brez dvoma zgodovinsko, saj
je dejansko bil od vsega začetka
izhajanja Tednika s tem medi-
jem in z radiom povezan z dušo
in telesom. Imel je možnost
dostopa do vseh zanimivih no-
vic, tudi takšnih, ki ne bodo ni-
koli zagledale belega dne. S
tem muje bilo delo odgovorne-
ga urednika olajšano, vendar
zato nič manj odgovorno pred
družbo in ne nazadnje - predse-
boj, kajti bil je oziroma je želel
biti objektivni obveščevalec
javnosti in skorajda ni poznal
političnih in še kakšnih spletk,
ki so se dogajale v vrhovih poli-
tične oblasti in se bodo dogaja-
le, vse dokler bo obstajal naš
planet. Vemo pa, daje lahko
politika hudo umazana zadeva.
Prepričan sem, da smo lahko
g. Fideršku res hvaležni, daje
znal skozi dolga desetletja kar s
kompjutersko natančnostjo v
svoji glavi zbirati spomine na
nadvse zanimive dogodke v po-
vojnem obdobju razvoja
našega mesta ter jih prenesti
med vse tiste, ki vsaj bežno želi-
mo spoznati povojni razvoj
Ptuja in njegovih ljudi. Pre-
pričan sem, da nisem edini, ki bi
želel, da bi .se nekdo zavzel, da
bi bili ti zapisi morda izdani v
manjši knjigi. Menim sicer, da
bi bilo mogoče zapise še v mar-
sičem dopolniti in bi tako imeli
zapise o Ptujčanih, zlasti tistih,
ki so z močjo oblasti spreminja-
li tok življenja ljudi in razvoj
mesta, ki kljub modernizaciji in
vse večji širitvi le ohranja pati-
no davnih rimskih časov.
Franjo Hovnik
ODPRTO PISMO
PROFESORJU NACETU
ŠUMIJU
Spoštovani gospod profesor!
Pišem iz najstarejšega slo-
venskega mesta. Zahvaljujoč
dejstvu, daje v minulih deset-
letjih prihajalo na ta konec
malo denarja za "razvoj", seje
Ptuj ohranil do postindustrij-
ske družbe, v kateri smo se zdaj
znašli, nedotaknjen.
Ko bi ohranjena identiteta
bila njegova prednost, gaje
začela vladajoča struktura Ptu-
ja "modernizirati" in "razvijati".
Graditi je začela hotele, da bi
ga pripravila za industrijski tu-
rizem.
Predlagala sem, da bi mesto
revitalizirali in na tak način pri-
dobili potrebna stanovanja.
Nekaj večjih stanovanj v sa-
mem jedru mesta, v katerih je
nekdaj stanovala bogata go-
spoda Ptuja, bi primerno opre-
mili in jih pripravili za bogate
turiste Zahoda. Ptuj je miren
majhen kraj. Kadar je brez av-
tomobilov, se mesto občuti, ka-
kor da se ga dvajseto stoletja
sploh ni dotaknilo. Občina bi
lahko nastavila nekaj šivilj in
krojačev, ki bi za simbolično
ceno izdelovali obleke, ki bi
spominjale na stil 19. stoletja.
Mladina in otroci bi si prav go-
tovo ogreli za taka oblačila.
Morda tudi kdo izmed odras-
lih. Bolj bi pristojala Ptuju kot
kavbojke. To bi dalo mestu po-
seben čar.
Na drugi strani Drave so Ter-
me. Kopališče in mestobi lahko
povezali z brodom, kije značil-
nost teh krajev. Brod bi bilo
možno speljati iz nekdanjega
kopališča. Na njem bi lahko
bila brunarica, v kateri bi bilo
mogoče kupiti sokove. Taka
vožnja bi bila posebno doživet-
je in značilna samo za Ptuj.
Terme so zaradi dovršene ar-
hitekture delovale pomirju-
joče. Pomirjujoče je delovalo
tudi okolje, v katerem je prišla
lepota Term do izraza. Kopa-
liščejebilosredinjiv,nakaterih
je zorela pšenica, koruza,
krompir.
Takšna je duša Ptuja. V njem
bi smelo letovati samo nekaj
družin. Toliko, kolikor bi se jih
neopazno pomešalo med
domačine. Tako bi lahko v Ptu-
ju uresničili visoki turizem 21.
stoletja. Brez vsake obremenit-
ve okolja in dragih priprav bi
prinašal najvišji možen doho-
dek. Če bi ostala stanovanja
prazna, bi bila pač prazna. Če bi
bilo povpraševanje, bi ceni
določili takšno višino, kakršno
bi zmogli plačati tisti, ki bi se
potegovali za letovanje v Ptuju.
Vendar mojega predloga
oblasti niso sprejele.
Ko je "napredek" umazal
Dravo, smo bili precej let brez
kopališča. S samoprispevkom
smo zgradili terme, ki so bile
vedno polno zasedene. Tudi iz
Maribora so prihajali kopalci.
Jugoslavija nam je dovolila
imeti terme. Samostojna
država Slovenija pa nam je ter-
me zaplenila za interese "slo-
venskega turizma". V času, ko
beleži ptujska občina najvišji
procent brezposelnih in je sti-
ska vsak dan večja, so nas ptuj-
ske oblasti osiromašile še za
družbeni standard, ki smo si ga
ustvarili ssamoprispevkom. Ko
se hočemo enačiti z Evropo, so
nas osiromašili za družbeni
standard, kakršnega imajo vsa
evropska mesta od srednjega
veka naprej.
Zdaj gradijo tam hotel s 170
ležišči, 50 apartmajev in 27 lo-
kalov. Daje ironijavečja,gradi-
jo to z denarjem davko-
plačevalcev. TEDNIK: "Neka-
tere od mnogih zmogljivosti so
že prodali, posebej uspešno
prostore za različne dejavnosti.
Pričakujejo, dajihbodovccloti
prodali glede na ugodne kredi-
te Ljubljanske banke. /.../"
V tej občini se nahajajo naj-
revnejši kraji na Slovenskem.
Odvzeli so nam Terme, potem
smo pa morali financirati še iz-
gradnjo za nove lastnike.
Ljubljanska banka pa jim bo
omogočila, da bodo pod ugod-
nimi krediti prišli v zasebno
last. Na tak način torej bogati
peščica na račun vedno večjega
števila siromakov.
Delo, 6. 5. 1994: Ob hotelu
Super Li še poslovni center
"Ob hotelu Superl Li so danes
položili temeljni kamen za pos-
lovni in trgovski center. Ta bo
združeval veliko novosti. V se-
danjem hotelu je 62 postelj. M.
L. ga je kupil pred tremi leti, zdaj
pa ga temeljito obnavlja: dvignil
ga bo za dve nadstropji in tako
podvojil njegove zmogljivosti."
Kdo je imel pravico prodati
hotel, za katerega smo morali
vsi stiskati pasove? Hotel je bil
zgrajen ssredstvi nas vseh! Kdo
je odobril, da se dvigne za dve
nadstropji? Hotel je vendar
zgrajen do takšne višine, ki je
sprejemljiva za okolje. Saj ven-
dar ne gre za hotel kjerkoli! Ta
hotel je vgrajen v staro mesto!
"Investitor tega projekta, vred-
nega 10 milijonov mark, je L.-
jevopodjetja Unigrad iz Ljublja-
ne. I... I je poudaril, da gradnja
tega centra pomeni uresničevan-
je občinske strategije razvoja.
I...I"
Toje skrunitev najstarejšega
slovenskega mesta. Hotel bo
dvignil za dve nadstropji, da bo
imel večji profit, ob tem paje
dobil sredi mesta še stavbišče.
Koliko pa stane v Evropi stav-
bišče sredi starega mesta?
Lahko v Evropi sredi starih
mest počne zasebnik, ki ima de-
nar, karkoli?
"M. L. je prišel na Ptuj pred
osmimi leti, ko je ob hotelu ure-
dil takrat največjo slovensko dis-
koteko Super Li, kije odprta še
danes. Z nakupom hotela pred
tremi leti je svojo prisotnost še
okrepil, zdaj pa bo postal eden
najpomembnejših polsovnežev
na Ptuju."
Torej je resnica, karse že dol-
go govori po Ptuju. Da nam
hočejo ptujske obla.sti vtrapiti
igralnico. Puščave je škoda za
tisti kičasti Las Vegas. Pri nas
pa si lahko nekdo izbere kot ok-
olje za svojo igralnico najsta-
rejše slovensko mesto in naj-
lepši grad.
Po vojni smo se pregnanci
vrnili v porušeno mesto. Ob so-
botah in nedeljah smo vsi
Ptujčani udarniško odstranje-
vali ruševine. Stanovanjska sti-
ska je bila velika. Pa tudi vseh
vrst revščina. Trgovine so bile
prazne. Gradilo se je brez
tehnologije. Zidarji so polagali
opeko na opeko. Potrebovali so
strežaje. Tudi ženske so se za-
poslile, da so stregle zidarjem.
Ko se je gradilo četrto nad-
stropje, je bilo treba v četrto
nadstropje nositi opeko in mal-
to. Tako smo z odpovedovan-
jem,zžulji in Ijubeznijosestavl-
jali Ptuj. V njem smo glasovali
za samostojnost in v njem
dočakali osamosvojitev.
Nakar pride od nekod nekdo,
ki "bo postal eden najpomemb-
nejših poslovnežev na Ptuju" in
nam določal način življenja. To
mirno staro mesto bo posvinjal
z igralnico in množičnim turiz-
mom in mu uničil dušo. S spre-
membo identitete kraja bo pre-
bivalce izpostavil trajnemu
stresu. Česa takega nam Beo-
grad ni napravil.
Ko "lastninijo" industrijo,
vsaj ničesar ne spreminjajo.
Ptujske oblasti pa "povezujejo"
najstarejše slovensko mesto s
tisto "Evropo", ki jo je z ničlami
popisanimi papirčki vred Evro-
pa izgnala!
Mladina, kije bila rojena v že
ustvarjenem blagostanju, je
prišla zdaj na vrsto za oblast.
Misli, da se je zgodovina začela
z njo, in se obnaša, kakor daje
Ptuj njena zasebna lastnina. Ne
bremeni je stiska tisočerih
brezposelnih in njihovih lačnih
otrok. Svojo skrb posveča pro-
blemom tistega gospoda, ki ne
ve, kam naj vtakne svojih
10,000.000 (milijonov) mark.
Spoštovani gospod profesor!
V imenu vseh, ki imamo Ptuj
radi in ki že od osamosvojitve
naprej trpimo, ko gledamo, v
kaj ga spreminjajo, vas prosim,
da se zavzamete za mesto. Pro-
simo, poskrbite, da bo Ptuj ure-
dil arhitekt umetnik! Če gaje
bil Ormož vreden, ga mora biti
vreden tudi Ptuj!
Nujno potrebujemo novo
pošto. Pa za občinske može to
ni problem. Dela za igralnico so
se že začela. Ta kraj je najpri-
mernejši. V mestu je, komaj
100 metrov stran od kraja, kjer
je bila nekdaj pošta. Na drugi
strani ceste je proga. Postaja je
oddaljena kakšnih 200 metrov.
Poštne pošiljke lahko pripelje-
jo po tračnicah. Potem jih je
treba spraviti samo prek ceste.
Ne bo obremenjen promet po
ulicah. To stavbišče mora
služiti potrebam prebivalcev.
Ne more služiti profitnim inter-
esom nekega tujca. Tiste pa-
pirčke naj mu ptujske oblasti
vrnejo.
Hermina Matjašec
12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
26. MA.T 1994- TEDNIK
PO SLEDEH DRUŽINSKE TRAGEDIJE NA KRCEVINI PRI ORMOŽU
Družina je živela v veinem strahu
Pred štirinajstimi dnevi smo pi-
sali o tragediji na Krčevini pri
Ormožu, kojeočeubil sina. Minuli
teden je klicala Štefka Pauša, sta-
rejša sestra umorjenega Antona
Pauša, saj je želela pojasniti neka-
tere podrobnosti o tem, kar seje
pri Pauševih dogajalo tistega
usodnega jutra in seveda dolgih
pet let. Ob dogovorjeni uri sem se
znašla na velikem in prostranem
kmečkem dvorišču na Krčevini 19.
Ker Štefke in mlajše Marije še ni
bilo, sem se zapletla v pogovor s
koscema, ki sta na obsežnem
Pauševem sadovnjaku kosila tra-
vo. Oba sta hitela pripovedovati,
kako je bilo pri Pauševih pred tis-
tim usodnim jutrom 4. maja.
"Družina je garala od zore do
mraka, če/l pa je postajal vse hujši.
Neprestano je zahteval denar,
vmes pa so se vrstile grožnje, da bo
očeta ubil," sta pripovedovala.
Eden od njiju je povedal, kako se je
sin dober teden pred usodnim do-
godkom spravil nad očeta kar z de-
belim drogom. "Ne vem, kaj bi se
zgodilo, če ne bi stopil med njiju."
pove.
Potem le dočakam obe sestri, ki
sta prišli skupaj z Babičevimi iz
Pušincev, ki jim v teh dneh poma-
gajo, da pomolzejo krave in odne-
sejo mleko v zbiralnico. Pogovarja-
li smosevnjihovi kuhinji, pričeli pa
pri torku pred letošnjimi prvomaj-
skimi prazniki.
Tisti dan je imel Tonček, kot so
brata klicali doma, kupce iz Cvena:
za 30 tisoč tolarjev jim je prodajal
dva in pol kubika suhe hrastovine.
Mama mu je rekla, da gre po očeta,
ki je nedaleč vstran trosil po njivi
umetni gnoj, češ saj brez njega ne
more kar tako prodajati lesa.
Tonček je odgovoril, da denar pač
potrebuje. Mama je kljub vsemu le
šla k očetu in mu povedala, kaj se
dogaja doma. Rekel ji je, da naj gre
po policijo, in to je tudi storila. Tam
soji povedali, da s tem nimajo nič.
Tisti večerje prišel k njim še en
kupec, da naj bi mu Tonček prodal
bor. Oče je kupcu povedal, da sin
ne more kar tako prodajati lesa, ki
ni njegovov. Tonček je ob tem vzki-
pel, češ ti mi ne boš odganjal kup-
cev, se pognal proti očetu, ga podrl
natlainpričelmikastiti.Nasrečoje
bil takrat pri njih sosed Mastenov
Franček; skočil je med njiju in pre-
prečil najhujše. Grožnja, da ga bo
ubil, je bila namenjena tudi gospo-
du Mastenu.
Spori so se pri Pauševih pričeli
pred približno petimi leti, koje
Tonček prišel od vojakov. V
začetku je zahteval od družine
manjše vsote denarja, kar še ni bilo
prehudo. Potem pa seje vse skupaj
stopnjevalo do visokih in nerazum-
nih vsot, ki so se gibale med 20 in
160 tisočaki, in to dokaj pogosto,
družina pa je denar vse težje dajala.
Lansko leto so na primer vsi pridno
obdelovali sladkorno peso, in
čeprav Tonček pri delu ni pomagal,
so mu morali izkupiček od nje dati
v enem tednu. Če mu je oče dejal,
da nima denarja, je bil takoj ogenj v
strehi, še posebej koje Tonček ob
neki priložnosti našel očetovo hra-
nilno knjižico. Kaj hitro je moral
oče dvigniti določeno vsoto denar-
ja, ki jo je sin "potreboval", drugače
je bilo pri hiši še huje. Tu in tam, ko
oče ni hotel ali mogel dati denarja,
se je spravil nadenj in pričel razbi-
jati po hiši. Denarje zahteval tudi
od sestre Štefke, ki že nekaj časa
živi v Pušencih. Kot sta povedali, jo
je prav zaradi denarja pogosto na-
diral po telefonu. Imel se je že za
pravega gospodarja pri hiši. Vedno
je govoril, češ ena (Štefka), je že
odšla od hiše, druga (Marija) bo
odšla kmalu, potem pa spravim s
sveta starega (očeta) in bom gospo-
dar.
Družinski člani so bili v času, ko
je bil Tonček doma, raje zunaj, ker
v hiši niso zdržali ali pa so se bali os-
tati. Če ni bilo vse po njegovem, je
pričel preklinjati in se tudi sicer
divjaško obnašati.
"Temu, kar piše v časopisih, daje
doma delal, bi težko rekli delo.
Uničeval nam je poljedeljske stroje
in se s traktorji vozil naokoli pogos-
tilnah," še dodaja Štefka.
Zadnji dve leti je družina re-
snično preživljala pravi pekel. Po-
gosto je segal po nožih injim z njimi
grozil, zato so jih kasneje pričeli
skrivati. Pred dvema letoma je ne-
kje dobil pištolo in z njo držal
družino, ki je bila pred njim
nemočna, v večnem strahu.
"Neprestano nam je grozil in
takoje prihajala policija zaradi nje-
govih deliktov pogosto k nam; letos
so prišli že trikrat. Lansko leto smo
imeli poenem izmed njegovih izpa-
dov razpravo na sodišču. Dobil je
sicer dva meseca pogojno, vendar
seje vse skupaj nadaljevalo. Hranil
se je doma, obleka je morala biti
vedno urejena, če ne, potem je bil
ponovno vik in krik in seveda udar-
ci. Poskušali smo svoje življenje
urediti s pomočjo ormoškega Cen-
tra za socialno delo, na sodišču ali
policiji, pa ni bilood vsega nič,"pri-
poveduje Štefka močno prizadeta.
Tonček je bil stalni obiskovalec
gostiln, kjer imajo igralne avtoma-
te, še posebej tiste s pokerjem. Čest
gostje bil tako v Središču, kjer je ra-
dodarno dajal za pijačo vsem, ki so
hoteli piti (sam alkohola sicer ni
pil), češ pijte, jaz imam denar.
Večkrat se je s kom pogovarjal po
telefonu in mu zagotavljal, da de-
nar zanj ni noben problem.
Zahajal je t udi v gostilne v okolici
Ljutomera. Kot sta povedali sestri,
je bil do drugih prijazen, kazalo pa
je. da mu je bilo vse, kar je počenjal
doma, v poseben užitek, ker so se
ga domači ob njegovih izpadih bali.
Tonček je občasno tudi kje delal.
Najprej kot dimnikar, a mu je šlo
nekaj narobe pri obračunu. Ko so
ga odpustili, je oče vse poravnal. Po
sestrinem mnenju je s tem storil po-
glavitno napako. Z delom je
Tonček poskušal marsikje: pri
ormoški komunali, kjer mu je bil
zaslužek premajhen, v opekarni,
Jeruzalemovem poljedeljstvu in
pri zasebniku Jurkoviču, kjer se je
tudi obnašal divjaško. Nikjer pa ni
dolgo zdržal. Ko ga je mama Ema
zjutraj budila, da bi odšel nadelo,je
vedno dejal, da ne bo vstal prej,
dokler mu oče ne bo dal denarja za
malico.bencin incigarete. Vsote so
bile različne - od poldrugega
tisočaka do pet tisoč tolarjev.
Družina, ki je bila v neprestanem
strahu, muje denar dala, samodaje
imela pred njim vsaj kakšno uro
miru, četudi so vedeli, da se bo ob
njegovem prihodu domov vse sku-
paj pričelo znova, mogoče še huje,
kajti imel je tudi takšne 'prijatelje',
ki so njegove negativne strasti še
podpihovali.
"To, kar se je dogajalo vsa ta leta
pri nas, bi težko opisali. Nekaterih
njegovih posebno hudih izpadov
nisem bila 'deležna', ker nisem bila
toliko doma. To mi je pred dnevi v
bolnišnici potrdila tudi mama.
Mislim, da ata sedaj v priporu zelo
trpi; pametneje bi bilo, če bi ga dali
v bolnišnico, ker je bil zadnje čase
zaradi vsega, kar seje pri nas doga-
jalo, precej živčen.
Vedno mi je bilo težko, da imam
takšnega brata, ker se s sestro Ma-
rijo dobro razumeva. Zatajilaga ni-
sem,vendaro njem nisem dosti go-
vorila. Kaj dobrega nisem mogla
povedati, o slabem pa nisem hotela
govoriti, "je sklenila pogovor Štef-
ka Pauša.
Vida Topolovec
ZASKRBLJUJOČI REZULTATI RAZISKAVE V SŠC
Vsak deseti ptujski srednješolec
vsaj poskusil mamilo
Podatki iz raziskave, kije zajela
vseh 3000 ptujskih srednješolcev
spomladi 1992. leta, so alarmant-
ni. Med mladimi je namreč skoraj
vsak drugi kadilec, kar 85 odstot-
kov jih stalno ali občasno pije alko-
holne pijače, več kot 200 predvsem
srednješolk si lajša težave z nekon-
troliranim jemanjem tablet, vsak
deseti pa je zapisal, da je že vsaj po-
skusil katero izmed prepovedanih,
torej pravih drog. Anketa je bila
anonimna.
Namen raziskava, ki sojo izvedle
pedagoginje in psihologinje v šol-
ski svetovalni službi Darja Roka-
vec, Julija Fekonja, Veronika Le-
skovar, Nataša Vidovič in Irena
Toš Koren, je bil zgolj ugotoviti
stanje med šolajočo se mladino in
ustvariti izhodišče za preventivni
program, s katerim bi mlade
odvrnili od uživanja drog. Raziska-
va je namreč povpraševala po
uživanju katerekoli od družbeno
dovoljenih drog - cigaret, alkohola,
tablet - ali prepovedanih mehkih
ali trdih mamil. Ugotovile so, da v
Ptuju bistveno ne odstopamo od
slovenskega povprečja, smo pa na
srečo pri prepovedanih drogah ne-
koliko pod številkami iz Ljubljane
in obale, ki sta v tem v ospredju.
KADI SKORAJ VSAK DRUGI
PTUJSKI SREDNJEŠOLEC
Odgovor 'Nismo poskusili ciga-
rete' je obkrožilo 53 odstotkov di-
jakov in dijakinj, vsi drugi redno ali
občasno kadijo in kar 17 odstotkov
jih kadi vsakdan. Vsak dvajseti po-
kadi več kot eno škatlico dnevno.
Tistih, ki se nikoli ne opijejo, je
dobra tretjina, čeprav pa jih 85 od-
stotkov stalno ali občasno uživa al-
kohol. 180 dijakov in dijakinj je za-
pisalo, dase napijejo enkrat ali dva-
krat tedensko, vsak peti pa, da se
napije enkrat ali dvakrat mesečno.
Tablete, pri čemer gre povečini
za različne analgetike, uporabljajo
brez zdravniškega nadzora
predvsem srednješolke za lajšanje
raznih težav.
Vsak deseti ptujski srednješolec
je že poskusil ilegalno drogo, ma-
milo,intože pri 161etih. Vsakdvaj-
seti redno ali občasno uživa drogo.
DISKOTEKE-KRAJ ZA
UŽIVANJE DROG?
Za kajenje in pitje alkohola starši
povečini vedo, 3 oziroma 6 odstot-
kov jih oboje strogo prepoveduje,
drugi so se pripravljeni strpneje po.
govarjati s svojimi nadebudnimi
najstniki. Mladi so se v glavnem
srečali z enim in drugim tudi doma,
kadijo in pijejo pa razen doma šes
prijatelji, na zabavah, v lokalih, po.
sebej so omenili samo enega, kadi-
jo tudi v šoli. Tablete jim pa v glav-
nem posredujejo kar starši sami.
Povsem drugače pa je z ilegalni-
mi drogami, kot so hašiš, marihua-
na, heroin, kokain. l^D (raziskava
ni spraševala po vrsti uporabljene
droge). Starši za uživanje teh drog
praviloma ne vedo. učenci pa jih
dobijo na prej omenjenih krajih;en
odstotekje izpričal celo, daje dobil
mamilovšoli.
NE GROŽNJE, PAČ PA
ODPRAVLJANJE VZROKOV
Čeprav raziskava ni iskala vzro-
kov za kajenje, opijanje in dru-
gačne vrste drogiranja. je ključ za
rešitev problemov gotovo v odpra-
vi vzrokov za zatekanje k drogam.
Šolske strokovnjakinje, ki so se z
raziskavo ukvarjale, so pripravile
preventivni program, po kateren
naj bi z učenci izpeljeli interakcij-
sko obliko spoznavanja samih
sebe, kar pomeni, da naj bi dijakiN
manjših skupinah analizirali seb{ i
svoje cilje, življenjska pričakovan-
ja, s čimer bi se med njimi vzposta-
vile drugačne vrednote, norme, od-
nos do dela, do avtoritete, spoznali
bi drugačen način reševanja kon-
fliktov ... Delo so že pričele, žal pa
jih ovirata prostorska stiska in
dvoizmenski pouk. Prav tako me-
nijo, daje veliko problemov skritih
v neuspešnosti dijakov pri poukuin
da bi najprej dijake morali naučiti
tehnike učenja, s čimer bi povečali
učni uspeh. Nikakor pa najstnikov
po njihovem mnenju ne odvrnejo
od drog predavanja o škodljivosti
uživanja drog, grožnje z dolgo-
ročnimi posledicami omamljanja
M. Zupanič
ŠOLNIKI NEMOČNI - ALI TUDI DRUŽBA?
Da bi omejili kajenje in da dijaki zaradi le-tega ne bi zamujali k pouku, je
kajenje v SSC v tem šolskem letu omejeno, in sicer lahko dijaki kadijo samo
v glavnem odmoru in to le v podhodu zraven telovadnice. Čeprav prav pred
šolo povečini ne kadijo več, so učitelji proti kršiteljem v glavnem nemočni, saj
večjega dela dijakov ne poznajo, zaradi zbiranja dijakov v skupine in zava-
rovanja posameznika v njej pa se bolj poredko odločijo za konfrontacijo z di-
jaki. Dijaki se v takšnih primerih velikokrat vsaj z besedami grobo postavijo
proti učitelju, zgodilo pa se jeze tudi, da so z vzgoje zeljnim učiteljem fizično
obračunali.
Alkohola učenci v šolo v glavnem ne prinašajo, z ukorom pa so kaznovani
tudi med poukom vinjeni učenci. Kljub strogi prepovedi in doslednemu kaz-
novanju opitih dijakov pa so učitelji tu in tam stisnjeni ob zid, saj proti njim
in v prid otroku nastopijo starši opitega dijaka.
Učitelji so tako večkrat postavljeni v čudno luč, saj so prisiljeni ravnati
"boljpapeško od papeža". Pričakovali bi namreč, da bodo za zdravje svojih
otrok skrbeli najprej njihovi starši in jih bodo le-ti poskušali pred omamljan-
jem, ki so mu morda sami podložni, obvarovati. Kot kaže, je drugače. In
odraslim, ki jim je neredko opijanje poglavitna zabava, se tako pridružuje še
nova čreda.
Čeprav kroži na temo razpečevanja in uživanja ilegalnih drog veliko go-
voric, dokazaza razpečevanje ali uživanje teh drogv šoli ni. Je pa bojda vsem,
kijih uživanje droge količkaj zanima, znano, kje v Ptuju lahko drogo dobijo.
Za zatiskanje oči skorajda niveččasa. Podatki, kijih je prinesla raziska-
va, so alarmanti. In če smo se že sprijaznili s kajenjem in je opijanje skorajda
nacionalna vrednota, so mehke in trde droge in seveda razpečevalci nevar-
nost, s katero se bo nekdo moral resno spoprijeti. Bo družba omagala ali celo
podlegla denarju, ki se vrti okoli tega vprašanja?
Milena Zupanič
OBNOVUENE ORGLE V CERMOZISAH PRI ZETALAlt
Po 30 letih ponovno lazvenele
Med tridesetimi poznanimi
Janečkovimi orglami (iz delav-
nice Janeza Janečka v Celju, 18.
stoletje) so tudi orgle v cerkvi
Marije Tolažnice nad Žetala-
mi, na katerih je zabeležena let-
nica izdelave 1763. Orgle so do-
bra tri desetletja zaradi okvar
in nevzdrževanja nemo krasile
to romarsko cerkev, nato pa
prejšnji četrtek ponovno zaz-
venele. Takrat jih je blagoslovil
mariborski škof Kramberger.
Kljub temu da se starejši
Žetalčani in romarji od drugod še
spomnijo igranja na orgle v cer-
kvi nad Žetalami, se polna tri de-
setletja nekako nihče ni odločilza
njihovo popravilo in obnovo.
Takoje najbrž zaradi strahu pred
velikimi stroški obnove ena naj-
razkošnejših omar Janečkovih
orgel na Slovenskem, okrašena s
pravim orkestrom lesenih plastik
- muzicirajočih angelov, zdela v
cerkvi brez glasu. Dostop do pe-
dala, kije tako bil odstranjen, je
bil celo onemogočen z ograjo. Pa
morda je bilo celo dobro tako, saj
so orgle tako brez še večjih
poškodb dočakale obnovo.
Obnove se je domislil Milan
Štavs iz Dobrine pri Žetalah, ki
mu je bilo dragocenega instru-
menta zelo žal. Tudi on se je še
spomnil, kako so zvoki orgel na-
polnjevali prostor v njegovi mla-
dosti. Želel je, da bi v Žetalah ta
najdragocenejši pričevalec zgo-
dovine ponovno oživel, zato seje
Orgle so pričeli obnavljati
tudi v serkvi sv. Jurija v Ptuju.
Obnova, ki bo veljala 100.000
DEM, bo pomembno prispevala
k ponovni usposobitvi visoko
akustičnega prostora proštijske
cerkve za izvajanje vrhunske
cerkvene glasbe in vsakodnevne
pastorale. Brandlove orgle naj bi
ponovno zazvenele leta 1996, ko
bodo praznovali 1100 let cerkve-
ne zgradbe današnjega videza.
odločil pričeti akcijo za obnovo
instrumenta. Ni mu bilo žal ne
časa n e energije in truda, vložme-
gavto.
Za obnovo je bilo potrebno
odšteti 30.000 nemških mark v to-
larski protivredriosti. Kar polovi-
co vsote je zbral Milan Štavs od
svojih sovaščanov, vernikov in
vseh tistih, ki so se zavedali kul-
Brez Milana Štravsa po vsej verjet-
nosti orgle še danes ne bi igrale.
turno-uvietniške dediščine, ki jo
hrani skoraj tri stoletja stara
čermožiška cerkev. Milan Štravs
je potem, ko je dobila krajevna
skupnost na občini dovoljenje, da
lahko zbira denar za obnovo or-
gel, obiskal vseh 380 gospodinj-
stev v krajevni skupnosti in sko-
raj povsod so prispevali denar,
sam pa je opravil brezplačno
vrsto prevozov in še vrsto drob-
nih, a nujno potrebnih reči.
"Vsem, ki so sodelovali pri akciji,
se zahvaljujem, predvsem pa se
zahvaljujem tajniku krajevne
skupnosti Jožetu Krivcu, Milanu
Plajnšku, Jožetu in Antonu Buto-
lenu, Stanku Skledarju in Stanku
Plajnšku za pomoč," je dejal Mi-
lan Štravs po tem, ko so orgle po-
novno stale na svojem mestu, pri-
pravljene na igranje.
Drugo polovico denarja je dala
mariborska škofij a, v kij učil p a se
je tudi Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine iz Maribo-
ra.kijerestavriralvsehdevetkip-
cev angelov nad orglami. Pri tem
so naleteli na presenetljivo od-
kritje: pod vrhnjo plastjo so našli
pozlato in s tem je seveda vred-
nost kipcev večja.
Instrument je obnovila škofij-
ska orglarska delavnica v Hočah.
Zaradi poškodb so vstavili nove
prednje in zadnje piščali, en re-
gister in novi pedal, vse drugo pa
temeljito zaščitili in obnovili.
Ob blagoslovu je prvi zaigral
na orgle profesor Tone Potočnik
iz Maribora, vaščanipa upajo, da
se bo kmalu naučil igrati na in-
strument tudi kateri izmed njih.
M. Zupanič
Obnovljene orgle nad Žetalami.
Foto LangertioK^-
f EDNIK 26. MA.T 1994
OD TOD IN TAM -13
V spomin Mitji Langerholcu
čez tisoč Ptujčanov je v torek, 17.
,nd](i, novem ptujskem pokopališču
pospremilo na zadnji poti Mitjo Lan-
gerholca z Mariborske ceste 34 v Ptuju,
^^nožična udeležba na pogrebu je prav
gotovo dokaz pokojnikove priljublje-
nosti in ugleda. Naj v nekaj stavkih
predstavimo njegovo življenje in delo
tudi širšemu krogu naših bralcev.
Rojen je bil 2. julija 1944 v Ljublja-
ni, kamor se je mlada družina umakni-
la pred nasiljem nacističnega okupa-
torja. Takoj po končam vojni se je
dnižina vm ila v Ptuj. Po obvezni šoli v
Ptuju je Mitja uspešno končal še
srednjo strojno šolo v Mariboru in se kot
strojni tehnik zaposUl v takratnem
TAP-u, kasneje AGIS-u Ptuj. Svoje
znanje in delovne izkušnje je želel še
bolj bogatiti in razvijati lastno pobudo,
zatojepostal samostojni obrtnik kovin-
ske smeri s posebno usmeritvijo na
vzmeti.
Svoje delo v tovarn i in pozneje v last-
ni obrtni delavnici je od vsega začetka
dopolnjeval s fotografijo. BU je nepo-
grešljiv pomočnik v očetovem in pozne-
je sestrinem fotografskem ateljeju. Po-
vezano s tem je bU nepogrešljiv
spremljevalec ptujskih festivalov
domače zabavne glasbe. S svojo foto-
grafsko in snemalno kamero je posnel
vse dosedanje ptujske festivale od prve-
ga v letu 1969 do 24. v lanskem letu.
Organizatorju festivala je bU v drago-
ceno pomoč. Poznali so ga domala vsi
slovenski ansambli te glasbene zvrsti iz
domovine in zamejstva. Na festival-
skem prostoru je vedno rad pomagal an-
samblom, znal svetovati fotoamater-
jem.
Bil je vsestransko delaven in pošten
človek, mehkega in širokega srca.
usmerjenega k dobremu. Iskreno je Iju-
bU naravo, zlasti še živali, smilile so se
mu domače živali, ki so tavale okoli
brez gospodarja ali so bile poškodova-
ne, srečen je bU, če jim je lahko poma-
gal.
Prav tako vzoren je bil v osebnem
življenju. Z ženo Zorico sta si na očeto-
vi parceli zgradila topel dom zase in za
hčerko. Tako so tekla leta, zapolnjena z
delom in humano dejavnostjo. Veliko
načrtov je še imel glede izpopolnjevan-
ja lastne obrtne delavnice in osvajanja
novih proizvodov. Toda sredi dela in
smelih načrtov ga je ustavila potuhnje-
na bolezen, kije nenadoma udarila na
plan. Tudi medicibnska veda mu ni
mogla več pomagati; po nekaj dneh
zdravljenja v Kliničnem centru v
Ljubljani je za vedno zaspal - le nekaj
tednov pred srečanjem z Abrahamom.
Spominjali se ga bomo in po-
grešali ga bomo!
F. Fideršek
PREJELI SMO
fAOJEMU NEKDANJEMU
DELAVSKEMU SVETU (II.)
Še vedno obstajate v skladu s prežive-
to zakonodajo iz bivše Jugoslavije kot
varuhi družbenega premoženja. Zato
upam, da mi ne boste zamerili, ker se
po dobrem letu ponovno, javno,
obračam na vas z nekaterimi za upo-
kojence PP pomembnimi in novimi
vprašanji.
Na moje vprašanje v članku Tednika
22. aprila 93, ali že kaj razmišljate o
lastninjenju, mi niste odgovorili. V
novoletni številki Perutninarja
(XVI1/5) vaš predsednik sicer precej
oholo izjavlja, da je "/.../ vsako raz-
mišljanje, da podjetje procesa privati-
zacije ne izvaja, napačno/.../". Mimo-
grede, toje prva njegova javna izjava,
čeravno zakon o lastninjenju z dopol-
nili velja že od 12. junija 93. Sistem M
je npr. le v šestih dneh po veljavnosti
sprememb in dopolnitev zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij
sprejel dopolnjena izhodišča za pro-
gram preoblikovanja sistema M (kije
verjetno bolj kompliciran sistem kot
PP!).
Prejel sem nekašna izhodišča za last-
ninsko preoblikovanje PP z obrazcem
"Izjava" za sodelovanje v postopku
lastninjenja, ki mu je potekel rok 20.
maja 1.1. Iskal sem od odgovornih do-
datne informacije, pa jih nisem dobil.
Zato se težko odločam, ker je povabi-
lo brez osnovnih, potrebnih podatkov
in vsebinsko zelo diletantsko. Mnenja
sem, da so si upokojenci za.služili po-
polnejšo povabilo, ker nimajo več sti-
ka z dogajanjem in poslovanjem pod-
jetja. Ko slišim o odhodu nekaterih
(tudi vrhunskih) strokovnjakov, je od
predsednika podjetja ponujeno
"jamstvo" njihovega znanja in timske-
ga dela neprepričljivo.
Nekaj vprašanj, na katera bi želel od-
govor in ki manjkajo v ponudbi:
1. Kakšna je otvoritvena bilanca?
2. Kakšna je strategija razvoja podjet-
a in kateri so novi programi (danesso
Znani v svetu razni novi trendi, provi-
nience...)?
3. Ali bomo lahkoza svoj denar, ki smo
ga pred leti že vložili za DD in katere-
ga uporabljate, tudi kupili delnice?
Kako? Kdaj?
4. Ali mislite, da bo možno po medlo
nakazanem programu razmerij last-
ninjenja (po zakonu) brez javnega od-
l^upa lastniniti preostanek podjetja?
Približne bilance namreč niste prika-
zali.
5. Zakaj postopek lastninjenja zav-
lačujete? Eno perutninsko podjetje v
Sloveniji je postopek že končalo!
6. Zakaj se s Perutninarsko zadrugo še
niste začeli pogovarjati?
V povabilu tolikokrat poudarjeno,
"da vas bo veselilo", če se pridružimo
kot delničarji (komu?), vam bom iz-
polni i, ko m e boste z gornj i m i odgovo-
ri zadovoljili in prepričali.
Ohrabrujoče vpliva izjava vašega no-
vega predsednika Sveta gospoda
D.O., da bo "najpomembnejša aktiv-
nost pred DS v procesu lastninjenja".
Tudi sam ugotavlja, da se postopki
"prepočasi odvijajo" (Ptujski Perutni-
nar XVIII-1.april).
Povedati vam moram, da kot upoko-
jenec (verjetno tudi v množini) ne
pričakujem velikih koristi v majhnem
delničarstvu, veselim pa se ponovne-
ga sodelovanja z vami vsaj na letnih
skupščinah in novega zagona nekdaj
cvetočega podjetja.
Kot perutninar sem bil, sem in bom
prepričan, da ima podjetje PP (ob ka-
kovostnem managementu) veliko
perspektivo, saj ima program proiz-
vodnje in moderno tehnologijo z raz-
vitega zahoda.
Vas pozdravlja
Stavko Brglez, upokojenec PP
SPOROČILO JAVNOSTI
Občanom Ptujasporočamo, da Neod-
visni sindikati Slovenije ne vpisujejo
delovne dobe za čas služenja
vojaščine, kot mnogi razumejo, tem-
več smo organizirali združenje, ki se
zavzema za zakonsko priznanje
služenja voja.ščine v bivši SFRJ in se-
danji Republiki Sloveniji v redno de-
lovno dobo. Tako podjetjem in
občanom nebovečpotrebnoodkupo-
vati delovne dobe za čas služenja
vojaščine, kot se dogaja sedaj.
Naše zahteve temeljijo na argumen-
tih, da je bila vojaščina služba državi,
za katero le-ta ni priznala najosnov-
nejše pravice, toje delovne dobe, ena-
ko kot je služba v policiji.
V združenje se je do sedaj včlanilo
okrog 600 članov. Pristopne izjave se
dobijo na sedežu sindikata, Trstenja-
kova 9 v Ptuju. Če želimo v popolnosti
uspeti, mora to združenje postati
množične, zato vabimo vse interesen-
te, da se čim prej včlanijo.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
ŠELE PO 22 LETIH IZVEDEL, DA NI SLOVENEC
Vojko Svetalc - tujec v svoji domovini?
Vojko Švetak od Svetega
Tomaža pri Ormožu je krepak in
simpatičen drugim v vsem enak
mladenič, ki se mu je pri 22 letih,
ko ga je poklicala v službo sloven-
ska vojska, življenje obrnilo na
glavo. Čeprav je, odkar se zaveda,
družinski član Petkovih pri Sv.
Tomažu in čeprav govori le slo-
vensko, mu sedaj grozi izgon iz
njegove domovine Slovenije - ker
je odpovedala birokracija. Za-
man se sprašuje, zakaj ne more
postati in ne ostati to, kar je - Slo-
venec.
Njegova kruta življenjska zgodba
se je pričela 8. oktobra 1970 v Bre-
genzu vsosednji Avstriji. Žekmalu
po rojstvu se je njegova življenjska
pot pričela odvijati bistveno dru-
gače kot pri njegovih vrstnikih. V
njegovem avstrijskem rojstnem
listu je zapisano: Wolfgang Vojko
Švetak, mati Agata Švetak. Oče v
rojstnem listu ni vpisan. Kot se se-
daj spominja Vojko, je njegova
mati tam živela v izvenzakonski
skupnosti z Ivanom Murškom iz
Drakšla pri Veliki Nedelji, ki je bil
takrat prijavljen v Hardinu v Av-
striji.
Ker sta sestarša nenehno prepira-
la, se je oče z malim Vojkom leta
1973 vrnil v Slovenijo. Njegova
prva nastanitev je bila v Ključarov-
cih pri Mariji Štuhec. Ker pa tudi
tu med očetom Ivanom in njegovo
prijateljico Marijo ni bilo razume-
vanja, so ga - še preden je dočakal
tretji rojstni dan-oddali v rejništvo
več družinam. Sam sespomni samo
še dveh: Blažičevih iz Maribora in
Kraljevih iz Ptuja. Ko je bil star
okrog štiri leta, ga je socialna
služba dodelila v rejništvo družini
Francija in Marjane Petek pri Sv.
Tomaž pri Ormožu, kjer je še sedaj
in ki sta zanj ata in mama.
Občina Ormož mu je takrat prek
svoje socialne službe izdala potrdi-
lo o stalnem prebivališču. Šolska
leta je preživljal v tomaževski
osemletki povprečno kot njegovi
vrstnikiinjoleta 1986tudi uspešno
končal. Ker je bistre glave, so ga
vpisali v Ekonomsko srednjo šolo;
končal jo je v rednem roku leta
1990. Na ormoški enoti SDK je
uspešno opravil tudi priprav-
ništvo. Ker pa zatem ni dobil redne
zaposlitve, se je vpisal na Višjo
pravno šolo v Mariboru. Naj pove-
mo, da mu pri iskanju zaposlitve
Socialna služba Ormož ni pris-
kočila na pomoč, čeprav je bil nji-
hov varovanec. Zakaj mu niso po-
magali, vedo samo oni.
Morda se je prav zaradi tega nje-
govo življenje zalomilo. Že po do-
brem letu je moral študij zapustiti,
ker so mu ukinili vso denarno
pomoč in se ga tudi drugače otresli,
ker so med tem v socialni službi in
na občini Ormož na odseku za na-
bornike kar naenkrat ugotovili, da
ni Slovenec oziroma da nima slo-
venskega državljanstva.
ČE IMA HUDIČ MLADE...
Takšen je torej prvi del življenj-
skezgodbeVojkaali Wolfganga. In
v čem je problem celotne zgodbe?
Slovensko državljanstvo!
Prvi del Vojkovega življenja jebil
težak, razburljiv in žalosten, pa
tudi nadaljevanje je zapleteno, kar
je lahko usodnega pomena za mla-
dega človeka, kot je Vojko. Kdo je
odgovoren za to, da še danes nima
slovenskega državljanstva, se
sprašujejo Petkovi.
"Najprej bi morali vprašati social-
no službo Ormož in Mileno Zorič
ter gospoda Praprotnika, zakaj so
nekaterim svojim varovancem
lahko vse lepo uredili. Zakaj niso
obvestili varovanca Vojka ali vsaj
nas, da je potrebna vloga za prido-
bitev državljanstva, oziroma nas
vsaj obvestili, da ni slovenski
državljan. Dalje bi potem že sami
uredili. Tudi gospod Rakuša s kra-
jevne skupnosti Tomaž je za ta pri-
mer dobro vedel, vendar nas je o
tem obvestil šele dan ali dva po po-
teku, ki je bil določen za vložitev
zahteve za slovensko državljanst-
vo. Kolikor vem, so vsaj nekaterim
uredili vse," pravijo Petkovi. Kdo
je o tem odločal in na osnovi česa so
jih ločevali,sesprašuiejo.
Vojko Švetak čaka in upa...
Še več vpršanj bi lahko naslovili
na ormoško socialno službo, ven-
dar dobro poznajo že vse njihove
odgovore. In seveda tudi odnos do
posameznih varovancev.
Posebej je treba poudariti, da Voj-
ko in njegova krušna starša Marja-
na in Franc Petek vse do zapleta
NISO vedeli, da Vojko ni Slovenec,
zato tudi niso vložili vlogeza prido-
bitev državljanstva Slovenije. Ob-
vestili pa jih niso niti z občine
Ormož.
ZAPLETOV ŠE NI KONEC
Seveda so Petkovi po vsem tem
rok za vložitev zahteve po sloven-
skem državljanstvu zamudili za
dva dneva, zato so jim že vnaprej
povedali, da iz vsega ne bo nič, ker
Zaskrbljeni obrazi Petkovih; od leve: Franc in Marjana Petek, vnuk
Damjan in Vojko Švetak. foto: M. Ozmet
je vloga oddana prepozno. Poleg
tega je manjkalo nekaj dokumen-
tov, ki so jih brž pričeli iskati po
Avstriji, Hrvaški in Sloveniji. Šele
takrat so izvedeli, da je Vojkov oče
Ivan Muršec umrl 26. decembra
1992. leta v Domu upokojencev v
Klenovniku na Hrvaškem. Kot oče
je bil vpisan v rojstnem listu
matične knjige v Varaždinu. Ker
takrat Vojko še NI bil star 23 let, bi
po zakonu pravne države Slovenije
moral dobiti državljanstvo po
očetu.
Vse kar so zahtevali na matičnem
uradu v Ormožu, je bilo dodano
vlogi. Po mnogih zapletih, plačilu
raznih taks (na Hrvaškem) in po
mnogih prevoženih kilometrih so
Petkovi vse papirje le dobili: rojst-
ni list iz Avstrije, mrliški list očeta
iz Hrvaške, potrdilo o državljanjst-
vu očeta iz Velike Nedelje ter izpi-
sek iz matične knjige rojstev iz
Hrvaške. Druga potrdila so oddali
že prej.
Čeprav ga njegova rojstna mati ni
hotela niti videti in niti slišati o
njem, ga je leta 1971 vpisala v knji-
go rojstev v Varaždinu.
DRUGI SPODLETELI POIZKUS
Drugo vlogo za državljanstvo so
Petkovi oddali pravočasno, vsaj
dva meseca, preden je Vojko dopol-
nil 23 let, in sicer na matični urad
občine Ormož gospe Darinki
Lukaček. Ker dolgo ni bilo nobe-
nega odgovora, so se pozanimali,
kako jes potekom. Spet so hodili od
vrat do vrat; odgovorov in izgovar-
janj je bilo veliko. Najbolj nera-
zumljivo in usodno za celotno
zgodbo pa je, da prošnja v Ljublja-
no ni prišla pravi čas, saj se je nekje
izgubila za celih šest mesecev. Za-
kaj in kje ter kdo jo je zadržal, Pet-
kovim še danes ni jasno. Na
matičnem uradu v Ormožu vedo,
kdaj jebilavložena,apravega odgo-
vora na vprašan je, zakaj ni bila pra-
vočasno poslana v Ljubljano, ni-
majo.
Iz ogorčenja nad vsem tem so se
poti Petkovih obrnile tudi proti
Ljubljani. Obiskali so Ministrstvo
za notranje zadeve, upravo za
upravno-pravne zadeve, oddelek
za osebne zadeve - stan ja, predvsem
na gospoda Debelaka in Kučarja.
Na hitro so jih odpravili in vse do
danes še ni bilo želenega odgovora:
zakaj Vojko ne more postati Slo-
venec, če pa je to, odkar se zaveda.
To vedo le oni.
Vojko Švetak še vedno živi pri rej-
niški družini Petek pri Svetem
Tomažu 42, seveda odslej na črno.
Trenutno ima potrdilo o začasnem
bivanju, ki pa je že poteklo. Da je
zadeva še bolj zagrenjena, Vojko
nima nobene denarne podpore, ne
pomoči od Rdečega križa in ne od
Karitasa, ker ni neSlovenec, ne Av-
strijec in ne Hrvat. Petkovi so
ogorčeni, ker vedo, kako lepo
skrbimo za begunce, torej za tujce,
in druge, ki jim je življenje tako ali
drugače obrnilo hrbet. Pri Petko-
vih pri Svetem Tomažu 42 pa mo-
rajo živeti tri jeodrasli ljudje, z Voj-
kom seveda, le od ivalidske pokoj-
nine Franca Petka. Te pa vemo,
kakšneso...
Vojko ševedno upa, čeprav ima za
vsak primer dve osebni izkaznici,
ki žal ne veljata več - in to slovenski
osebni izkaznici. Po zapletih, mno-
gih prehojenih poteh in velikih
stroških, da o živcih in skrhanem
ponosu ne govorimo, je na pripo-
ročilo matičnega urada občine
Ormož Vojko vendarle dobil
hrvaški potni list, kjer pa so zlahka
zapisali in potrdili z žigom: Vojko
Švetak, Sv. Tomaž42 pri Ormožu,
Republika Slovenija. Povedali so
mu, da je to začasni potni list do
ureditve enega od državljanstev.
Slovenskega državljanstva mu do
sedaj kljub vsem naporom ni uspe-
lo dobiti. In zakaj neki naj bi si ure-
jal hrvaškega, ko pa na Hrvaškem
ni nikoli živel in sploh nikogar ne
pozna... razen mame, ki ga ne mara,
dedka in babico pa je videl le nekaj-
krat. Upravičeno ga stiska v grlu in
boji se dneva, ko ga bodo izgnali iz
Slovenije,s čimer so mu že "grozili"
na odseku za notranje zadeve
občine Ormož.
In kdo ga bo vesel na Hrvaškem?
Verjetno le hrvaška vojska, ki bi ga
zagotovo z veseljem poslala na naj-
bližjo fronto, tja nekam v kninsko
krajino.
Petkovi pričakujejo od odgovor-
nih ljudi na ormoški občini in soci-
alni službi, pa tudi iz Ljubljane
ustrezen odgovor, za to javno
vprašujejo: Ali lahko Vojko posta-
ne, to kar je, torej Slovenec? Pro-
sijo, da odgovorni javno odgovori-
jo. Ali jesocialna služba Ormož sto-
rila vse, za kar je odgovorna, za kar
je plačana in kar bi v tem primeru
morala storiti? Saj so najprej prav
oni odgovorni za svoje varovance,
mar ne? Ali se jih na tak način naj-
lažje znebijo? Odgovor pričakujejo
predvsem od gospe Zorčič in go-
spoda Praprotnika, s katerima so
največ kontaktirali.
Matičarko na Matičnem uradu
občine Ormož gospo Lukaček pa
prosijo, naj pove, kje se je vse sku-
paj zataknilo, da jeprošnja zamudi-
la rok. Čigav državljan je bil Vojko
takrat, ko so mu izdali osebni iz-
kaznici in druge dokumente? Od-
sek za obrambo občine Ormož bi
lahko povedal vsaj, s katerim
državljanstvom je bil vpisan pri
njih, da so ga pred dobrima dvema
letoma lahko klicali na rekrutacijo!
Ministrstvo za notranje zadeve
Slovenije, predvsem gospoda De-
beljaka in Kučarja pa vprašujejo,
zakaj neodgovorijo pisno. Ko so jih
namreč kar nekajkrat poklicali po
telefonu, so jih odslovili na hitro in
grobo, češ da je zadeva v teku, da je
veliko dela, naj pokličejo drugič,
ker nikogar od odgovornih ni tam,
itd.
Vojko in Petkovi ne morejo razu-
meti, kako na lahek način so prišli
do državljanstva TUJCI, ljudje iz
bivše skupne države Jugoslavije.
Mnogo jih je prišlo v Slovenijo ne-
kaj dni pred z zakonom določenim
dnevom, pa so danes slovenski
državljani, prej pa še slišati niso ho-
teli za Slovenijo - in še danes jim je
malo mar za nas, kar dokazujejo
tudi z neznanjem slovenskega jezi-
ka.
Takole pravijo Petkovi ob koncu:
"Nikogar nočemo žaliti, tudi ne tis-
tih 'tujih Slovencev', ki nas ne ma-
rajo, hočemo pokazati in dokazati
pravico, dokazati krivico, ki se do-
gaja Vojku v tej - kot ji radi rečemo
- pravni državi Sloveniji, s katerose
tako radi hvalijo naši politiki doma
in na tujem. Vemo,da papirvsepre-
nese, na žalost.
Naj nam povejo predsednika
Kučan in Drnovšek ter minister
Bizjak, kaj se da še storiti, da bo
Vojko Švetak, SLOVENEC, dobil,
kar mu pripada, da ne bo več tujec v
svoji domovini in da ga iz Slovenije
ne izženejo. Naj bo vsaj Slovenec
toliko vreden kot novi Slovenec v
Sloveniji, to zahtevamo in nič več.
Skupaj z Vojkom bi radi odgovore,
ne obljub.
Hočemo, da dobi, kar mu pripa-
da, ker je tu njegov pravi dom, ker
je od otroštva pri nas v Sloveniji,
ker je NAS, zato mu državljanstvo
pripada, ne da se moramo zanj bo-
riti in prositi. Šli bomo do konca,
mu pomagali do dneva, ko bo tudi
pravno vsaj slovenski državljan, če
že Slovenec ne morebiti Slovenec."
M. Petek
14 - ŠPORT
26. MAJ 1994- TEDNIH
ŠPORTNI   PORTRET    SP C UlUl   PORTRET
Rokometom Renata Vugr/hec
Rokometaši ptujske Drave so s svoji-
mi dobrimi rezultati v ligaški konku-
renci in prav tako v končnici dosegli
največji uspeh v zgodovini ptujskega
moškega rokometa. Svoj delež k uspe-
hom je vsekakor prispeval mladi zunan-
ji igralec lega kluba Renato Vugrinec.
Kdaj si se pričel ukvarjati z roko-
metom?
Renato Vugrinec: "V četrtem raz-
redu osnovne šole. Dečki smo se
odločili za rokometni krožek, ki gaje
vodil Zdravko Peklar. Natosem pres-
topil v RK Drava, kjersem igral za vse
selekcije. S15 leti sem nastopil tudi za
člane."
Kakšno je po tvojem mnenju delo
sedanjega trenerja Iva Hrupiča?
Prej ste imeli za trenerja Papka.
Renato Vugrinec: "Povedal bi, da
so Papka poklicali zaradi tega, ker
Ivo ni mogel biti igralec in trener. Ivo
nas zelo dobro taktično pripravi na
tekmo, na tekme smo bili pod njego-
vim vodstvom maksimalno pripravl-
jeni. Pri Papku je bila velika discipli-
na, na žalost pa ni bilo rezultata. Ivo
je popoln profesionalec. Zna pa po-
kazati tudi svoja čustva in mislim, da
nasje toše dodatno motiviralo."
Kaj bi se zgodilo, če bi Ivo zapustil
RK Drava? Za uspešnega trenerja ni
problem najti delo v drugem okolju.
Renato Vugrinec: "Če bi trener
odšel, mislim, da ne bodo ostali vsi
igralci, nastal bo velik problem. Če
bom odšel še jaz in ne bo igralskih
okrepitev, menim, da se bo klub boril
za obstanek."
Kaj meniš o delu uprave kluba?
Renato Vugrinec: "Mislim, daje
uprava zato, daje v vsakem primeru -
dobrem ali slabem - na strani igral-
cev. Uprava Drave pa se je pokazala
samo takrat, ko smo dosegli dobre re-
zultate. Nekateri igralci niso nastopi-
li samo zato, ker se z upravo niso ra-
zumeli. So osnovne stvari, kijih igra-
lec zahteva in naj bi jih kot igralec vi-
soko uvrščene ekipe v državni ligi do-
bil. Največji krivec, da nismo prišli v
Evropo, je uprava. Če bi proti Velen-
ju nastopil vratar Pintarič, sem
mnenja, da bi bili v finalu. Zakaj ni
nastopil, pa se ve. Seveda sta tudi vra-
tarja, ki sta branila, veliko dala od
sebe, vendar vemo, kako so se Ve-
lenjčani bali zanje vedno neugodne-
ga Pintariča.
Renatu so vrata odprta
Po zmagi proti Slovanu so nam
člani uprave samo čestitali, potem pa
jih ni bilo več. Po porazu z Velenjem
smo sklicali nekakšen sestanek, toda
o tem ne bi govorili. Uprava nas po
porazu po šestih podaljških z Velen-
jem ni poskušala dvigniti. Mislim pa
tudi, da nam je nekakšna opozicija
nevoščljiva za rezultate, ki smojih do-
segli."
Skupina mladih n-a\iydč€\ptujski
kletarji je s svojim navijanjem verjet-
no veliko pripomogla k vašim uspe-
hom?
Renato Vugrinec: "Vsekakor so
nam pomagali. Drugače je igrati v
dvorani, kjer se bučno navija: dvigne
se ti motivacija, poskušaš dati vse od
sebe,ševelikoveč,nekakotetopone-
se. Največ zaslug, daje zbral kletarje,
ima moj soigralec Dušan Pšajd. Velik
delež je prispeval tudi klub, kije po-
kril nekatere stroške njihovih poto-
vanj."
Kako usklajuješ vrhunski šport in
svoje šolske obveznosti?
Renato Vugrinec: "Rokomet
zahteva celega človeka. Trenira se
vsak dan, saj drugače ni uspeha. V
šoli imam statusšportnika in to mi ve-
liko pomaga. Prostega časa imam
malo. Šola mi gre zelo na roko."
Kako starši gledajo na tvojo šport-
no kariero?
Renato Vugrinec: "Mislim, da sta
ponosna name, vendar tega nikjer ne
razkazujeta. Kot starša si gotovo naj-
prej želita, da bi končal šolo, šele po-
tem pride šport. Vendar pa je
občutek, da te starši podpirajo tako
pri šolanju kot udejstvovanju v špor-
tu, zelo lep."
Veliko se govori o tvojem prestopu
v Velenje. O tem je govoril tudi njihov
trener Miro Požun...
Renato Vugrinec: "Velenjčani bi
me radi videli v svojih vrstah, v svoji
ponudbi so bili zelo konkretni. Mis-
lim, da bi v njihovi ambiciozni klubski
politiki našel svoj igralski prostor. Iz
Velenja bi se vozil na predavanja v
Ljubljano, pa tudi Celje je blizu. Mis-
lim, daje Velenje realnost.
In tvoje rokometne ambicije?
Renato Vugrinec: "Vsekakor pos-
tati dober reprezentančni igralec ter
nastopati za dober klub. Sicer pa je
mladost moj zaveznik."
Danilo Klajnšek
ŠAH - perspektivni tekmovalci ŠD Lipa Ptu

šah spada med zelo priljubljene
igre. V njem so že nekaj let zelo
uspešni tudi ptujski šahisti. Letos
bosta iz njihovih vrst kar dva nji-
hova mlajša člana nastopila na ev-
ropskem prvenstvu, ki bo v romun-
skem mestu Baire Herculanu. To
sta Dominik Cvitanič in Gregor
Podkrižnik. Naj ju tokrat predsta-
vimo bralcem Tednika.
DOMINIK CVITANIČ
Dominik, si še mlad fantič. Kdaj si
se pričel ukvarjati s šahom in kdo so
bili tvoji prvi nasprotniki?
Dominik Cvitanič: "To je bilo pred
petimi leti, ko sem pričel igrati šah s
svojim očetim in bratom."
Kaj je bilo potrebno storiti, da si se
uvrstil na evropsko prvenstvo?
Dominik Cvitanič: "Najprej sem
moral osvojiti najmanj drugo mesto
na državnem prvenstvu v Mariboru.
Tam sem šestkrat zmagal, dvakrat re-
miziral in samo enkrat izgubil."
V šahu si se pričel udejstvovati na
OŠ Gorišnici. Kdoje tam tvoj mentor
in kdo trener v klubu?
Dominik Cvitanič: "Na OŠ v
Gorišnci je mentor Ivan Voršič, tre-
ner v klubu pa Darko Supančič. Za
dobre rezultate moram veliko delati,
tudi do pet krat tedensko."
Kaj pričakuješ od tekmovanja v
Romuniji?
Dominik Cvitanič: "Želim si, da bi
dosegel kar najboljši rezultat. Tam
bomo 11 dni. Igral bom 9 partij in
upam na najboljše."
GREGOR PODKRIŽNIK
Kdaj si ti pričel aktivneje igrati šah ?
Gregor Podkrižnik: "To je bilo
pred petimi leti. Natosem nekaj časa
pustil to igro, resneje pa sem pričel
igrati pred tremi leti."
Kaj vidiš v tej igri in s kom igraš?
Gregor Podkrižnik: "Šah je zame
zelo zanimiva igra. Doma imam dva
dobra računalnika. Drugače pa
igram tudi z očetom."
Da si prišel na evropsko prvenstvo,
si moral osvojiti najmanj drugo mes-
to na državnem prvenstvu. Kaj
pričakuješ od prvenstva?
Gregor Podkrižnik: "Nastopil bom
v kategoriji fantov do šestnajst let.
Mislim, da bo nastopilo več kot tride-
set šahistov, konkurenca bo zelo
močna, saj imajo zelo dobre mlade
šahiste na Madžarskem in v Romuni-
ji. Bomovideli."
Povedal si, da imaš doma računal-
nik. Kakšna je razlika med igro z
računalnikom in človekom?
Gregor Podkrižnik: "Računalnik
ima svoje kombinacije. Ko ga po-
gruntaš.galahkopremagaš. Drugače
Dominik Cvitanič, Darko Supančič in
Gregor Podkrižnik
paje s človekom, saj ta pri igri misli."
Letos si že nastopil na državnem
prvenstvu v Mariboru. Kje pa boš še
nastopil?
Gregor Podkrižnik: "Vsekakor v
Ljubljani. Upam tudi, da bo med
počitnicami kakšen turnir. Nato pri-
de že ligaško tekmovanje in za tem še
ptujski turnir."
Kako usklajuješ šolo in šah?
Gregor Podkrižnik: "Imam status
športnika, tako da se lahko naučim in
javim takrat, ko sem pripravljen.
Drugače pa nekako gre in oboje po-
skušam uskladiti.
Kaj pa tvoje želje in cilji v šahu?
Gregor Podkrižnik: "Vsekakor si
želim doseči čim več, a toje možno le
s trdim delom. Moram pa reči, da me
starši pri tem močno podpirajo."
TRENER DARKO SUPANČIČ
Darko Supančič je trener obeh
mladih šahistov pri ptujskem ŠK
Lipa. O njunih možnostih in odeluje
povedal:
"Evropsko prvenstvo je vsekakor
močnejše kot svetovno, ker tukaj igra
ogromno igralcev iz držav, ki so nas-
tale po razpadu nekdanje Sovjetske
zveze. Možnosti Gregorja so kar do-
bre, ker je v zadnjem ča.su izredno na-
predoval. Vidi se, da veliko dela pri
teoriji. Moral pa bo popraviti še ne-
katere faze igre. Dominik paje neka-
ko komaj začel igrati šah. Veliko
mora delati v vseh fazah šahovske
igre. Njegov čas bo gotovo še prišel.
Če bi Gregor dosegel uvrstitev med
prvih deset ali petnajst, je to že izre-
den uspeh. Za Dominika paje najbolj
važno, da si na tako velikem tekmo-
vanju nabira izkušnje.
Danilo Klajnšek
AEROKLUB VABI PRIHODNJI PETEML SOBOTO IN NEDEUO
no ptulskem aebit
vei kot 100 phvn
Na letališču v Moškanjcih bo
prihodnji teden največja letošnja
letalska prireditev v Sloveniji, na
kateri bo nastopilo več kot 100
civilnih, športnih in vojaških le-
tal, helikopterjev, ultra lahkih
letal, zmajev, balonov, številni
padalci ... Svoje sodelovanje so
potrdila vojaška letalstva ZDA,
Velike Britanije, Švice, Avstrije,
Češke, Madžarske in seveda
slovensko obrambno min-
istrstvo, kije pokrovitelj celotne
prireditve. Predstavili se bodo
proizvajalci letal, z različnimi
plovili pa se bo mogoče tudi
popeljati. Ob dobrem vremenu
pričakuje organizator, Aeroklub
Ptuj, v Moškanjcih 30.000
obiskovalcev.
Osrednja prireditev ob dnevu le-
talcev, ki ga praznujemo v samos-
tojni Sloveniji 6. junija, na rojstni
dan prvega slovenskega letalca Ed-
varda Rusjana, bo letos na ptuj-
skem letališču v Moškanjcih. Ptuj-
ski aeroklub slavi namreč letos 40-
letnico obstoja. Čeprav so imela
tudi dosedanja praznovanja bogat
letalski program in so vzbudila pri
Slovencih izredno zanimanje, bo
tokratna nekaj posebnega. Na
ptujskem nebu se bodo namreč
predstavila številna športna in
vojaška letala iz najmanj 12 evrop-
skih držav.
V Aeroklubu Ptuj načrtu-
jejo letos še eno veliko pri-
reditev, to je soorganizaci-
jo evropskega tekmovanja
z baloni, ki bo septembra v
Murski Soboti in Ptuju.
Kljub obilici dela pa dose-
gajo piloti tudi odlične
športne uspehe: motorni
pilot Tomo Verbančič je na
prvi tekmi v preciznem le-
tenju v Murski Soboti osvo-
jil bron, padalci so se
uspešno udeležili medna-
rodnega prvenstva v Av-
striji, na katerem je nasto-
pilo 80 športnikov iz šestih
držav, včeraj pa se je
pričelo DP v jadralnem le-
tenju, na katerem letita re-
prezentant Igor Kolarič in
Iztok Žagar.
Čeprav so v organizacijo prire-
ditve vključeni vsi člani Aerokluba
Ptuj, Letalska zveza Slovenije,
obrambno ministrstvo in vrsta
simpatizerjev letalstva, je najak-
tivnejši predsednik ptujskega ae-
rokluba Otmar Ciaiser. Kako vam
bo uspelo pripeljati nad Ptuj tako
veliko število letal in drugih plo-
vil?
OtmarGaiser: "Toje plod naj-
manj enoletnega dela in navezo-
vanja stikov s tujimi športnimi le-
talci invojaškimi atašeji. Pri tem sta
pomagala Ministrstvo za obrambo,
ki je pokrovitelj prireditve, in tudi
letalska zveza Slovenije, kije nosi-
lec, a je organizacijo zaupala
našemu aeroklubu. Vojaški atašeji
so si prišli ogledat letališče, šele po
tem so se odločili, katera letala
bodo prišla in ali bodo lahko tu tudi
pristala."
Prireditev, katere vrh bo veliki
letalski miting v nedelo, bo trajala
Otmar Gaiser, predsednik AK Ptuj
tri dni. Kaj se bo dogajalo?
Otmar Gaiser: "Prvi dan, v petek,
bo od 10. ure do večera razstava le-
tal in drugih plovil. Namenjena bo
predvsem šolarjem iz širše regije in
seveda vsem, ki jih letala pobližje
zanimajo. Predvidevam, da bo
mogoče videti od 50 do 70 letal. Ta
dan smo namenili tudi prevozom
potnikovzletali, helikopterji, balo-
ni in sicer zaradi praznika po po-
lovičnih cenah.
Na mitingu bo letelo tudi polnoakrobatsko letalo ZLIN 726, od letos last Aerokluba
Ptuj. Prenese obremenitev do +6 g in -3 g, doseže največjo hitrost 300 km/h, pilot
leti akrobacije iz zadnje kabine, sicer pa je letalo primerno tudi za aerovlekin
šolanje. Je edini tovrstni ZLIN v Sloveniji.
V soboto bo poleg razstave v po-
poldanskem času generalna vaja za
miting, zvečer pa zabava s kako-
vostnim glasbenim programom, na
katerem bodo nastopili ansambel
Mlada pot, pevci Hajdi, Brendi in
Korado Buzeti ter šov mojster
Jože Botolin, eden najizkušenejših ptujskih pilotov, je po predstavitvenem letu z
novim LS 6 izredno zadovoljen. Kako tudi ne, saj je to trenutno najboljše jadralno le-
talo v Sloveniji. Ta orhideja meri čez krila 18 metrov, ima pet stopenj zakrile, s
katerimi dosega pri letenju posebne vzgonske učinke, z višine 1000 metrov pa se od-
pelje kar 50 kilometrov daleč. Ptujski piloti, zaenkrat predvsem repezenfant Igor Ko-
larič, bodo z 15 6 tekmovali na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, od blizu
in v zraku pa si ga bo mogoče ogledati na velikem letalskem mitingu prihodnji teden.
Tone Fornezzi Tof.
V nedeljo bo ob 14. uri osrednji
miting, na katerem bo po sedanjih
napovedih nastopilo več kot 100 le-
tal in drugih plovil, seveda če bo
vreme primerno za letenje."
Katera letala bomovideli?
Otmar Gaiser: "Nastopile bodo
vse članice lxtalske zveze Sloveni-
je, nekaj zasebnih letal, zmaji, UL
letala, baloni in gostje iz Avstrije,
Nemčije, Švice, Madžarske in
Švedske. Od vojaških bo nastopila
naša 15. helikoptrskabrigada,kibo
predstavila svoje povsem novo
transportno letalo in helikopterje,
Čehi bodo prileteli z dvema borbe-
nima helikopterjema MI 24 in dve-
ma trenažnima letaloma albatros,
Avstrijci s pilatusom PC 7, ki bo
tudi pristal na letališču, Švicarji z
dvema super pumama, Britanci s
helikopterji, Američani bodo pri-
peljali transportno letalo C 133 in
helikopterje, nastopili bodo še
Madžari in Makedonci.
Predstavili se bodo tudi nekateri
proizvajalci letal, kot so tovarna
Let izčeških Kunovvic, proizvajalec
Dvmone..."
Na prireditev se poleg letalcev
pripravlja še številna ekipa, ki bo
skrbela za potrebe letalcev,
predvsem pa obiskovalcev na tleh.
Ena od pomebnejših neljubih za-
gat je ob tako velikih priložnostih
prihod obiskovalcev na kr^ doga-
janja. Da ne bi bilo po nepotreb-
nem prometnih zastojev, bodo te
dni vozili na letališče posebni vlaki
in avtobusi, prevoz z njimi pa bo
brezplačen.
Milena Zupanič
f EDNIK 26. MA.T 1994
ŠPORT -15
NOGOMET
3 SLOVENSKA LIGA-VZHOD
gezultat' tekem 22. kola: Drava - Svo-
da 0:7. Pohorje Megras - Caissa Alu-
^Inij 1:4, Impol - Kovinar 1:0, KOB
P^fd . Rače 0:0, Papirničar - Pobrežje
g.(3 Trgotrans - Žalec 4:1, Dravograd -
Slovenj Gradec 3:0.
, DRAVA...............................22 1 5 4 3 62:19 34
2CAISSAALUMINIJ..............22 14 4 4 55:25 32
jPAPIRNIllAR.....................22 9  8  5 31:17 26
^DRAVOGRAD.....................22 10 5  7 34:24 25
5 KOB FORD..........................22 8 9 5 29:26 25
J KOVINAR...........................22 9 5 8 26:25 23
J5V0B0DA..........................22 8 6 8 28:33 22
J ŽALEC................................22 7  8  7 22:27 22
,SLOVEKJGRADEC.............22 8 4  10 28:33 20
,0.IMPOL..............................22 5 8  9  16:29 18
,1 POBREŽJE........................22 5 6  11 24:41 16
,2RAfE................................22 6 4  12 26:47 16
]3 POHORJE MEGRAS..........22 6  3 13 31:48 15
14TRG0TRANS....................22 5 4  13 19:47 14
Pari 23. kola: sobota 28. maja, ob
16.30: Caissa Aluminij - Drava, Dravo-
grad - Impol, Slovenj Gradec - Trgo-
trans, Žalec - Pohorje Megras, Svoboda
-Papirničar. Pobrežje - KOB Ford, Rače
-Kovinar.
1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 20. kola: Gorišnica -
Skorba 0:3, Videm - Pragersko 1:1, Haj-
dina - Žoga Stojnci 2:4, Gerečja vas -
Dornava2:l, Rogoznica-Markovci 1:0,
Slovenjavas-Središče 1:0.
l.GEREfjAVAS.....................20 14 3  3  4 8:18 31
2.Ž0GASTOJNCI...................20 12 6 2 48:21 30
3,SREDIŠCE..........................20 13 2 5  61:24 28
4.SK0RBA.............................20 13 2 5 45:23 28
5.SL0VENJAVAS -1 .............20 10 4  6 38:28 32
6.HAJDINA............................20 9 5  6 38:30 23
/PRAGERSKO......................20 6 5 9 31:39 17
J.ROGOZNICA......................20 6 5 9 23:34 17
9.MARK0VCI.........................20 5 4  11 25:42 14
lO.VIDEM..............................20 5 3 1 2 29:37 13
ll.DORNAVA-1...................20 4 3 13 22-44 10
12.G0RIŠNICA-1...................20 1  2 17 17:85 3
Pari 21.kola: nedelja, 29. maja, ob
16.30: Slovenja vas - Hajdina, Središče -
Rogoznica, Markovci - Gerečja vas,
Dornava   -   Videm,   Pragersko
Gorišnica, Skorba - Žoga Stojnci.
1. MEDOBČINSKA LIGA MNZ
Rezultati tekem 16. kola: Boč - Mladi-
nec 3:1. Hajdoše - Sp. Polskava 9:1, Pod-
vinci - Bukovci 1:1, Apače - Tržeč 2:6,
Grajena - Pago Leskovec 2:1.
1.B0^1...............................16 10 3 3 51:25 22
2. PAGO LESKOVEC...............16 9 2 5 31:22 20
3.HAJD0ŠE...........................16 8 3 5 40:29 19
4. BUKOVCI............................16 8 3 5 32:32 19
5.MLA0INEC -1 ....................16 7 5 4  28:23 18
6.P0DVINCI..........................16 6 4 6 37.31 16
/.GRAJENA...........................16 5 4  7  28:34 14
UPktl................................16 5 4  7 25:33 14
9.TRŽEC................................16 3 4  9  29:37 1 0
10.SP. POLSKAVA.................16 2 2  12 24:68 6
Pari 17. kola: nedelja, 29. maja, ob
10.30: Boč - Apače, Mladinec - Grajena,
Pago Leskovec - Podvinci, Bukovci -
Hajdoše. Sp. Polskava - Tržeč.
MLADINSKA LIGAMNZ PTUJ
Rezultati tekem 24. kola: Markovci -
Impol 1:3, Žoga Stojnci - Hajdina, 3:1,
Dornava - Bukovci 5:0, Gorišnica - Sp.
Polskava 3:3, Gerečja vas - Pragersko
1:6, Videm - Slovenja vas 14:0.
'.DORNAVA..........................23 19 3  1   84:14 41
2.SP.P0LSKAVA...................23 17 4 2 84:40 38
3VIDEM................................24 17 2 5  97:34 36
< PRAGERSKO......................23 15 3 5 61:35 33
5Ž0GAST0JNCI...................23 14 5 4  52:32 33
'IMPOL................................24 11 4  9 45:39 26
'ROGOZNICA.......................23 11 2  10 52:45 24
8HAJDINA............................23 9  2  12 47:55 20
'GORIŠNICA-1 ...................23 8  4  11 45:42 19
'O.GEREOAVAS....................23 6 5  12 49:79 17
ll.SLOVEkJAVAS................23 4  2  17 34:77 10
'^■BUKOVCI -2 ....................23 3  4  16 26:71 8
'3.MARK0VCI.......................23 2 O 21 24:93 4
'^SKORBA -1......................13 1   O  12 16:60 1
Pari 25. kola: sobota, 28. maja, ob 14.
"ri: Slovenja vas - Gerečja vas, Prager-
sko - Cjorišnica, Sp. Polskava - Dornava,
Bukovci - Žoga Stojnci, Hajdina - Mar-
'^ovci, Impol - Rogoznica.
Branko Lešnik
DRAVA-SVOBODA6:0 (3:0)
Ptuj - stadion ob Ormoški cesti, gle-
tJalcev 500, sodnik Velički iz Maribora.
Strelci - 1:0 Lončarič (13.), 2:0
'-ončarič (40.), 3:0 Lončarič (44.), 4:0
^mcršič (53. iz 11 m), 5:0Emeršič (70),
^olek(78.).
^se je bilo v znamenju modro-belih.
'^0 Lx)nčarič je bil zelo natančen, goste
je to povsem iztirilo. Tekma s Svobo-
do iz Brežic je pokazala, da moštvo pri-
"yja v želeno formo.
Ptujčani so bili vsrečanju, kije poteka-
TENIS - mednarodno prvensivo Slovenl/e titJhanov do f O lef

Ajda Brumen je na mednarod-
nem prvenstvu Slovenije cicibanov
do 10 let znova odlično zaigrala. S
svojim agresivnim slogom seje pre-
bila vse do polfinala, kjer je izgubila
proti Globočnikovi (Celje), ki jo je
Ajda v predzadnjem dvoboju že
premagala. V igri za 3. mesto je
Beličeva (Umag), lanska finalistka,
uspela Ajdi odvzeti le eno igro, v fi-
nalu paje Miletova premagala Glo-
bočnikovo. Na turnirju je v treh sta-
rostnih kategorijah nastopalo kar
270 igralcev izSlovenije in Hrvaške.
Z uvrstitvijo med 42 najboljših se
je izkazal tudi Rok Galun pri fantih
do 11 let.
***
V soboto je članska ekipa TK Ptuj
v 3. kolu nastopila v Hočah. Rezul-
tat je bil po igrah posameznikov ize-
načen 3:3, nato pa so odločale igre
parov. Ptujčani so uspeli zmagati na
dveh deskah, tako da je ob koncu
srezultat 5:4, kar je realna slika do-
godkov na igrišču.
V 4. kolu je nepopolno ekipo Ptu-
ja čakalo naporno gostovanje v
Brežicah. V ekipi so manjkali Rok
Plohi in Aleš Fras ter zaradi bolezni
Tomaž Bezjak. Kljub borbenosti so
mladi igralci TK Ptuj izgubili z re-
zultatom 3:6.
Igralci TK Ptuj pa še naprej osta-
jajo na vrhu razpredelnice. 5. in 6.
kolo lige se nadaljujeta 4. in 5. juni-
ja, ko se bodo Ptujčani pomerili z
ekipami SI. Konjic in Raven.
T.K.
TURNIR ZA RBKREATIVCC
VŽABJAKU
Prejšnjo soboto in nedeljo (14. in
15. maja) je bil v teniškem centru
Luka v Žabjaku prvi turnir iz
teniške serije za rekreativce v petih
različnih kategorijah pod skupnim
naslovom Tenis tourLuka W. Tek-
movali so moški posamezno do 35
let in nad35 let terženske. Pomerilo
se je nad 70 rekreativcev iz Ptuja,
Maribora, Ormoža, Slovenske Bi-
strice in Lenarta.
V moški kategoriji do 35 let je
zm aga I Tadej Boj nec i n s t e m osvoj i I
deset točk v seriji. Pri moških nad 35
let je bil najboljši Marjan Rola, pri
ženskah pa Sabina Markoli iz Len-
arta. Tudi njima je pripadlo po de-
set točk v seriji.
V soboto, 21. maja, so se teniški
rekreativci pomerili v dvojicah.
Nastopilo je čez 40 parov. Med
moškimi dvojicami sta bila naj-
boljša Žlebnik in Kokalj iz Maribo-
ra, v mešanih pa D. Grame - M.
Grame. Zmagovalni dvojici sta
osvojili deset točk v seriji. Na
tolažilncm turnirju sta v moških
dvojicah slavila Baklan - Klaneček,
v mešanih pa M. Toplak- V. Toplak.
Zmagovalci v vseh dosedanjih
srečanjih so prejeli nagrado v obliki
športne opreme.
23. maja se je v teniškem centru
Luka pričel začetniški teniški tečaj
za odrasle. Do konca maja pa spre-
jemajo prijave za poletno teniško
šolo za osnovnošolce.
Tenis tour Luka '94 je največja
športna prireditev v ptujski občini v
tem letu. Trajala bo od maja do sep-
tembra.
MG
ŠPORTNE IGRE SOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Ptujiani imagovalii
Na novi atletski stezi in igriščih stadiona Drava je potekalo področno
prvenstvo v športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom. Končalo
se je z zmagoslavjem gostiteljev, ki so v skupnem seštevku zasluženo osvojili
prvo mesto pred favoriziranimi Mariborčani. Že po uvodnem atletskem delu
tekmovanja so si zagotovili naskok pred najnevarnejšim tekmecem in ga niso
izpustili iz rok vse do konca tekmovanja.
Rezultati - dekleta: 60 m: Kraser, Mb; 800 m: Sešel, SG; daljava: Celeč, Pt;
met žogice: Čagran, Pt; rokomet: 1. Ptuj, 2. Maribor, 3. Slovenska Bistrica;
fantje: 60 m: Felzer Or; 1000 m: Paradiž, Rav; daljava: Veselaj, Mb; žogica:
Zavec, Pt; mali nogomet: 1. Ptuj, 2. Maribor, 3. SI. Bistrica,4. Ormož.
Končni vrstni red: 1. Ptuj, 2. Maribor, 3. SI. Bistrica, 4. Ormož, 5. Muta, 6.
SI. Gradec, 7. Lenart, 8. Ravne na Koroškem.
Ivo Komik
ATLETIKA
Atletski pokgl Slovenije
Osebni rekordi
Korošakove in Dokla
Na Atletskem pokalu Slovenije
so se potegovali za najboljše rezul-
tate tudi atleti AK Ptuj. Tekmovan-
je je potekalo dva dni: prvi dan v
ljubljani, drugi dan pa v Celju in
Novi Gorici. Najboljši v vsaki disci-
plini se bodo srečali ponovno 3. in 4.
junija v Novem mestu na finalu AP
Slovenije.
V Ljubljani je Hedvika Korošak
presenetila z odličnim nastopom v
troskoku, zelo mladi disciplini v
ženski kategoriji,saj je doskočilapri
13,38 m. S tem rezultatom je prema-
gala državno prvakinjo Ksenjo Pre-
dikaka iz Ljubljane in le za 3 cm za-
ostala za državnim rekordom ter 12
cm za normo za nastop na evrop-
skem prvenstvu v Helsinkih.
Drugega dne kvalifikacij v Celju
in Novi Gorici so se ptujski atleti
udeležili v veliki zasedbi ter dosegli
zavidljive rezultate. Uroš Esih je na
400 m zovirami izboljšal svoj rekord
na 57,57 s. Na 800 metrov se je
izkušena atletinja Vanja Kotar s
časom 2:15:06 uvrstila v finale AP,
še ne 14-letnaMajaŽižekpaje tekla
2:25:80. Na isti razdalji je Miljenko
Potočnik dosegel čas 1:57:48 sekun-
de.
Na 200 m so tekmovali povratnik
na atletskih stezah Matjaž Iskra
(23,90), članica Tanja Rozman
(26,55) ter mladi rod sprinterjev
Nina lic (27,19), Petra Žnidarič
(29,80) in Damjan Šneberger
(25.42).
V skokih sta merili moči atletinji
Hedvika Korošak in mlada, obetav-
na Barbara Gačnik. Korošakova je
ponovno pokazala napredek in do-
skočila pri 612cm. S tem rezultatom
je izboljšala rekord za 23 cm, kar je
nadaljnja vzpodbuda, da doseže za-
dani cilj - normo 13,30 v troskoku.
Barbara je doskočila pri 500 cm.
Romana Šega se je preizkusila v
suvanju krogle ter dosegla rezultat
9,76 m.
Dejan Doki se je tega dne odzval
povabilu atletskega trenerja za
mete iz Zagreba g. Ivančiča, s kate-
rim sta v aprilu trenirala na pripra-
vah v Medulinu. Sodeloval je kot
gost na Atletskem pokalu Hrvatske
ter zasedel drugo mesto v suvanju
krogle (teže 7,26 kg) z odličnim re-
zultatom 16,51 metra, kar je precej
več od njegovega osebnega rekor-
da. Omenimo lahko še boljši rezul-
tat 16,90 metra, ki sicer ni uraden,
saj gaje dosegel v poskusni seriji za
ogrevanje. Ta rezultat je le 16 cm
manj od že precej let starega rekor-
da Štimca iz Slovenske Bistrice.
GorazdRajher
JUDO
Uspešen
Irofiec
tedna
v Ljubljani je bila 21. maja tekma
mlajših dečkov za pokal Slovenije. Ju-
doisti ptujske Drave so osvojili kar nekaj
dobrih mest: Aleš Krajnc 1., Sašo Brmež,
Hmin Muratovič in Damjan Zagoršek pa
vsi 5. mesta v svojih kategorijah.
Istega dne je bilo v Mariboru tekmo-
vanje judoistov za Baumgartnerjev pas.
Tudi tu so tekmovalci Drave dosegli
odlične rezultate: Andrej Murko3. mes-
to v absolutni kategoriji nad 95 kg, do 71
kg pa 1. mesto Boštjan Dobovišek in 2.
MladenTomažič.
V nedeljo. 22. maja. paje v VVolfsber-
ku potekal močan mednarodni turnirju-
doistov. Tekmovalo je veliko držav: Av-
strija. Nemčija. Češka, Slovaška,
Madžarska, Hrvaška, Italija in Sloveni-
ja. Turnirja so se udeležili tudi tekmoval-
ci iz ptujske Drave. Tomaž Marholt je
osvojil 7. mesto. Sebastjan Kolednik pa
2.; izgubil je le v finalu z domačinom,
druge borba do finala pa dobil vse z 10:0.
Tanja Vidovič
BOKS
Ligaško tekmovanje so nadalje-
vali tudi boksarji. V Slovenski Bi-
strici je potekalo četrto kolo, na ka-
terem so nastopili tudi boksarji iz
obeh ptujskih klubov. Naju-
spešnejši so bili domači boksarji, ki
so zmagali šestkrat, dobri pa so bili
tudi boksarji ljubljanskega-kluba
Savoy. Ptujski boksarji so skupno
dosegli tri zmage.
Rezultati: peresna kategorija:
ŠretI (SI. Bistrica) - Šibila 2:0 (pre-
daja v 1. rundi); velter: Brumen
(Ptuj) - Jazbec (Celje) 2:0, T. K.O. v
1. rundi; poisrednja: Zavec (Breg
Ptuj) - Novkovič (Ptuj) 2:0; srednja:
Horvat (Ptuj) - Korač (Kranj) 2:0
(predaja v 2. rundi); poltežka: Du-
rovič (Maribor) - Zupčič (Ptuj) 2:0;
težka: Obreza (Celje) - Bašncc
(Breg Ptuj) 2:0 (predaja pred
srečanjem); super težka: Begano-
vič (Kranj) - Flajšer (Ptuj) 2:0 (pre-
daja v tretji rundi).
Ekipni vrstni red: Slovenska Bi-
strica 94, Kranj 72, Ptuj 71, Maribor
56, Savoy Ljubljana 51, Celje 41,
Breg Ptuj 39 in Novo mesto 26 točk.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO   KOLESARSTVO
Pokal Frutabela
Vpreteklih dveh tednih tednih so
se zvrstile kar štiri dirke za pokal
Frutabele, ki so se jih udeležili tudi
člani KK Perutnina iz Ptuja.
V soboto, 14. maja, je bil v
Črnomlju zahteven vzpon na Ma-
verlem, kjer je v kategoriji dečkov A
Matej Marin osvojil odlično 3. mes-
to, pri dečkih B paje Matjaž Finžgar
dopolnil uspeh prav tako s 3. mes-
tom.
Naslednjega dne je bila dirka v
Krizah, kjer je bil Matej Marin še
boljši, osvojil je namreč 2. mesto,
njegov klubski kolega Marjan Kel-
ner pa prav tako dobro 8. mesto. Pri
dečkih B paje Matjaž Finžgar osvo-
jil 7. mesto.
Ob koncu tednaje bil v Mariboru
najprej Kvikov kriterij, kjer sta se
znova izkazala Matej Marin in Mat-
jaž Finžgar, oba z 2. mestom. Pri
dečkih A pa seje Miha Žohar uvrstil
na 7. in Jernej Finžgar na 9. mesto.
Pri starejših mladincih je bil Mitja
Mahorič izvrsten 3.
V nedeljo, 22. maja. so v Bresta-
nici pri Sevnici kolesarji Perutnine
Ptuj spet dosegli lep ekipni usph, saj
je bil Matej Marin 2., Miha Žohar 6.
in Marjan Kelner 10. Točke je po-
novno osvojil Matjaž Finžgar, ki se
jeuvrstil na7. mesto.
V skupnem seštevku pokala Fru-
tabele pri dečkih A je Matej Marin
tako še utrdil vodstvo pred Ma-
tevžom Šuštaršičem iz Krke. Med
ekipami prav tako vodi ptujska Per-
utnina pred Rogom in Krko. Pri
dečkih B je Matjaž Finžgar trenut-
no na 3. mestu za Juretom
Zrimškom iz Krke in Maticem
Strgarjem iz Astre. Med ekipami pa
je KK Perutnina na 3. mestu, za
Krko in Astro.
Mladinci pa so se v nedeljo ude-
ležili zelo zahtevne 150 km dolge
dirke okrog Pohorja, ki je štela za
pokal Slovenije. Mlajši mladinci so
morali prevoziti 72 km, startali so v
Slovenj Gradcu in imeli cilj v Ljud-
skem vrtu. Uroš Grame je le za ne-
kaj milimetrov izgubil zmago in
pristal na2. mestu. Zelozanimivaje
bila dirka starejših mladincev, ki so
startali skupaj s člani. Zmagal je
Derganc (Rog), naš Mitja Mahorič
je bil odličen 2., tik za njim na 3.
mestu pa Miran Kelner. Peter Purg
je bil 7.
Tudi po tej .sobotni dirki je Mitja
Mahorič na vodilnem mestu za lov-
oriko kriterija slovneskih mest, Mi-
ran Kelner pa v pokalu Slovenije - tu
je Mitja Mahorič 2.
Kmalu bo tudi v Ptuju tekma za
pokal Frutabele, in sicer v nedeljo,
12. junija, s startom in ciljem pred
SŠC v Ptuju. Fantje že komaj čaka-
jo, da nastopijo pred domačim
občinstvom, in pričakujejo, da jih
bo prišlo spodbujat veliko
Ptujčanov.
SP
GIMNASTIKA
GIMNASTIKA

Partizan Studenci iz Maribora jc
bil v soboto organizator državnega
v ženski športni gimnastiki za "B"
program. Na to tekmovanje sta po
štirih kvalifikacijskih tekmah uvr-
stili tudi Alenka Bukovič in Manja
Urbančič iz Gimnastičnega društva
Ptuj. Med mlajšimi deklicami sta
dosegli 2. oz. 6. mesto.
Alenka je trenutno najboljša tek-
movalka na dvovišinski bradlji. Na
treh tekmah je imela najvišjo oce-
no, prav tako tudi v soboto. Nekaj
težav našim tekmovalkam
povzroča preskok, vendar je tudi ta
vse boljši. Alenka je imela na gredi
smolo, padla je pri premetu vstran.
To jo je stalo 0,5 točke, prav toliko
paje zaostala za najbolje uvrščeno
Tino Koklič iz Zelene jame.
V naslednji tekmovalni sezoni
bosta Alenka in Manja tekmovali že
za starejše deklice, kar pomeni, da
bo morala biti težina vaj 4 točke.
Rezultati: Tina Kokl ič, ZJ, 36.70;
Alenka Bukovič, Ptuj, 36.20; 3. Naja
Ferjan, Šiška, 36,00; 4. Špela Kra-
marič, Tabor 34,70; 6. Manja Ur-
bančič, Ptuj, 34,40.
B.L.
NOGOMET
lo na dobro pripravljenem igrišču, v pre-
moči vso tekmo. Priigrali so si kup pri-
ložnosti za zadetek in žoga je šestkrat
obtičala za hrbtom vratarja Hrvoja.
Številni gledalci so viharno pozdravili
zmago. Aplavz je bil zaslužen - toje bil
nogomet za sladokusce.
Drava: Klinger 7, Kralj 7, Roben Krajnc
7, Korbcr 7, Ramšak 8, Mihael Krajnc 7,
Lončarič 9, Gajser 7, Žolek 8, EmeršičS,
Vesenjak 7(Hotko, Vrbanec).
Ivo Kornik
POHORJE MEGRAS - CAISSA
ALUMINIJ 0:4 (0:0)
Igrišče Pohorja v Rušah, gledalcev
okoli 250, sodnik Vozlič iz Kristan Vrha.
ALUMINIJ: Budimir, Kristofič, Žitnik,
Grbavac, Emeršič, Fridl, Mertelj (J. Šmi-
goc), I. Fridl. R. Hojnik, Pavlic, Štumber-
ger(Kavčevič).
STRELCI: 0:1 Hojnik (v 58. minuti),
0:2E Fridl (68.), 0:3Kavčevič (83.) in 0:4
(84.).
Nogometaši Caisse Aluminija iz Ki-
dričevega so v soboto popoldne igrali
zelo pomembno srečanje proti ekipi Po-
horja iz Ruš, ki se bori za obstanek v 3.
državni ligi - vzhod, saj samo še zmaga
pomeni borbo za prvo mesto, o čemer bo
verjetno odločala sobotna tekma v Ki-
dričevem. Prvi polčas srečanja je potekal
venakovredni igri. ki ni dala nobenih re-
zultatov, v drugem polčasu pa so nogo-
metaši Caisse Aluminija svojo premoč
kronali sštirimi lepimi zadetki. Pri rezul-
tatu 0:2 je vratar iz Kidričevega Budimir
ubranil strel domačega napadalca iz 11
metrov. To pa je bilo tudi vse, kar so
domači igralci pokazali oziroma ko so
bili nevarni za vrata gostov.
Danilo Klajnšek
V SOBOTO V KIDRIČEVEM
PRAZNIK NOGOMETA
Po nekaj letih iskanja v nogometu se v
soboto obetašportni dogodek meseca in
velik praznik nogometa, saj bo verjetno
po tem srečanju znan novi drugoligaš.
Srečanje se prične ob 16.30 na stadionu
Aluminija
Danilo Klajnšek
VETERANSKI TURNIR NA
PRAGERSKEM
V NK Pragersko deluje tudi veteran-
sko moštvo, ki že dve leti zelo upešno
nastopav slovenski veteranski ligi. 4. ju-
nija bodo organizirali veteranski turnir,
na katerem bo sodelovalo 10 ekip, med
njimi tudi ekipa iz Kolna v Nemčiji.
Danilo Klajnšek
KARATE
Uspešen seminar
v Ptuju
V soboto. 22. maja.jebil všportni
dvorani Mladika množičen seminar
karateja, ki se ga je udeležilo 74
ptujskih karateistov. Vodil gaje Sil-
vester Vogrinec (3. dan), predsed-
nik tekmovalne komisije Karate
zveze Slovenije.
Prvi del seminarjaje bil posvečen
osnovnim tehnikam karateja ter ka-
tam, drugi pa borbenim tehnikam
ter shobu sanbonu ali športim bor-
bam. Glavni namen seminarjaje bil
priprava na občinsko prvenstvo, ki
bo 28. maja v dvorani Mladika, ter
druženje ptujskih karateistov, ki va-
dijo v šestih skupinah: članski,
začetniški in nadaljevalni skupini
KK Poetovio ter v karate sekcijah
Breg, Hajdina in Destrnik.
Trener članske skupine S. Vogri-
nec je dejal, daje zelo zadovoljen s
kvaliteto karateja posameznih sku-
pin, ki so jo s svojim strokovnim de-
lom zagotovili trenerji: Andrej Ca-
futa, AljošaHorvan in JanezCvetko
(vsi 1. dan) ter z naraščajočim števi-
lom članstva. Generalni sponzor se-
minarjaje bilaptujska Mlekarna.
b.p.
Prva državna
razstava
nemškili ovčarjev
Kinološko društvo Ptuj je zadnje čase
vse bolj aktivno, prodorno in uspešno.
Po več uspelih kinoloških tekmovanjih
in razstavah bodo tosoboto, 28. maja. na
stadionu Drave v Ptuju pripravili prvo
specialno državno razstavo nemških
ovčarjev.
Znan mednarodni sodnik iz Nemčije
bo po dosedanj i h prijavah sodeč ocenje-
vat več kot 120 štirinožnih lepotcev iz
raznih koncev domovine in tudi iz tuji ne.
Pričakujejo, da si bo zanimivo razstavo,
ki jo bodo odprli že ob 8. uri.ogledalo ve-
liko obiskovalcev iz raznih koncev do-
movine.
-OM
16- NASVETI
26. MAJ 1994- TEDNll{
mgtamit tiimfi ca«
vprašanfe
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko glasbil hrani Pokrajinski muzej Ptuj?
A) 120
B) okrog 250
O 340
Naslov:....................................................J!
Ptuj je iz dneva v dan bolj ure-
jen. Številne cvetlice na oknih in
balkonih ter gredah urejenost le
še povečujejo. Žal pa je na ulicah
in t rgi h še veliko tega, kar kazi po-
dobo mesta. Najbolj bodejo v oči
avtomobili, sledijo cigaretni
ogorki, ki jih meščani in obisko-
valci naj raje spuščajo na tla, kjer-
koli že bodi. Za najbolj nedisci-
plinirane avotmobiliste naj bi
poskrbeli z zaporo. Žal pa nekate-
ri v Mestni hiši s tem hitijo
počasi. Cigaretnih ogorkov pa se,
kot kaže, še dolgo ne bomo znebi-
li.
Prometni nered v raesiu bi lahko
vsaj ublažili, če ne odpravili, če bi
odgovorni dosledno izvajali pred-
pise. Tako pa "mirojoči" promet v
tem trenutku ne zanima skoraj ni-
kogar. Za primer vzemimo
Raičevo ulico, kjer so pločniki vsak
dan polni avtomobilov, nekateri
parkirajo celo na bližnjih zaleni-
cah. Da sta morala in etika teh avto-
mobilistov na psu, ni potrebno po-
sebej poudarjati. Četudi so arhitek-
tonske ovire na pločnikih odstran-
jene,invalidom na vozičkih ne pre-
ostane drugega, kot
da se zapeljejo na
cesto. Pa Raičeva ni
osamljen primer v
Ptuju, še veliko jih
je.
Želimo postati turistično mesto
v pravem pomenu besede, iz-
gubljamo pa zaradi malenkosti.
Pot s parkirišča na grad še vedno ni
urejena. Ob slabem vremenu turis-
tom, ki uberejo bližnjico, pogosto
polzi, nekateri tudi padejo. Grad
letno obišče okrog 80 tisoč obisko-
valcev. Koliko se jih vrača in zakaj
le slaba desetina poišče por v mesto
ter si ogleda tudi druge ptujske za-
nimivosti? Na vse to moramo poi-
skati prave odgovore, če želimo v
turizmu uspeti.
Pa še nekaj je, česar se moramo
vsi zavedati: turizma ne bo, če naše
okolje nebo urejeno. Pomlad ječas,
ko mora biti skrb za urejeno okolje
največja. Tekmovanje za najbolj
urejeni kraj v Sloveniji se je že
pričelo. Pridružimo se!
***
Prireditve, razstave in drugi
kulturni dogodki so sestavni del
turistične ponudbe Ptuja. Veliko
jih je, in kar je najbolj razveseljivo,
s svojo kakovostjo odmevajo v
širšem slovenskem prostoru. 12.
maja je Pokrajinski muzej odprl
zbirko glasbil na gradu. Pred tremi
tedni smo vprašali, katera glasbila
so na ogled: salonska, ljudska ali
zunajevropska. Pravilno je, da vsa
tri. Nagrado v obliki muzejskih
publikacij je prejela Amalija Sla-
nic, Vide Alič 5, Ptuj. Čestitamo!
Današnje vprašan je se prav tako
navezuje na to zbirko. Zanima nas,
koliko glasbil hranijo v Pokrajin-
skem muzeju Ptuj. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica 6, do sobote, 4. ju-
nija. Nagrado (muzejske publika-
cije, družinsko vstopnico za ogled
muzejskih zbirk ter drobno prese-
nečenje) bo prispeval Pokrajinski
muzej Ptuj.
SKRIVNOSTI ROGOZNISKEGA RIBNIKA
Sanjski som Ivana Mesariia
Vsaka pomlad in vsak pričetek
ribolovne sezone nam prineseta
kakšno ribiško presenečenje. Le-
tos je to še posebej izrazito, zato
mnogi trdijo, da bo pravo ribje
leto.
Za Ivana Mesarica iz 5. preko-
morske 4 v Ptuju mnogi vedo, da je
pravi ribiški maček, saj tega ne skri-
va. Že od mladih let je življenje za
vodo njegovo naj večje vesel je, še po-
sebej sedaj, ko uživa zasluženi po-
koj. A že dolgo ni doživel take
ribiškesrečekotminuliponedeljek,
17. maja, ob ribniku v Rogoznici.
S prijatelji je šel na smuča, saj je
lov nanj v tem ribniku neomejen.
Vrgel je keder z ribjim repom in
čakal - pa nič. Medtem so prijatelji
že ujeli prve smuče, Ivan pa se je ne-
zadovoljen odločil za met v kot rib-
nika, saj se tam rade skrivajo ribje
mrcine. Ni čakal dolgo: palico jedo-
besedno zvilo in zadnji hip jo je ujel,
če ne bi šla za ribo v vodo.
Začel se je skoraj polurni boj. Pri-
jatelji so prihiteli na pomoč in gla-
sno komentirali, kaj naj počne.
Tudi sam je kljub izkušenosti že
skoraj podvomil, da bo sploh videl,
kaj je na drugi strani komaj 0,20 mm
vrvice. Vsem so zažarele oči, ko se je
na površju pojavil som velikan,
kmalu zatem klonil in se obrnil na
bok. Še nekaj spretnih manevrov s
podmetalko in som jebil na suhem.
Brž so poskrbeli za meter in
tehnico. Kar 115 cm je pokazalo v
dolžino, tehtnica pa se j e ustavila pri
nekaj čez 10 kg. Zares izreden pri-
merek. Kdo ve, kakšne skrivnosti še
čuva v sebi ribnik v Rogoznici.
Ivan Mesaric nekaj frenuikov po
uplenu svojega največjega soma.
PototHLOzmei

Življenje v Stopercah in okolici
je zaznamovano z delom na
zemlji, zadnje tri dni tega tedna
pa bo v znamenju kmetijstva v
Stopercah še vrsta prireditev, ki
jih organizira Društvo rejcev ple-
menskih telic.
Začelo se bo danes (26. maja) ob
14.30 v tamkajšnji osnovni šoli s
predstavitvijo projekta sadovnjak
in svečano predajo šolskega sa-
dovnjaka, ki so ga letošnjo pomlad
začeli urejevati učenci, učitelji in
krajani pod vodstvom kmetijske
svetovalne službe. Ob tej priložnos-
ti bodo odprli tudi razstavo, ki so jo
pripravili krajani, na njej pa bodo
kmečke dobrote, izdelki domačih
mojstrov in učencev osnovne šole.
Jutri bo v Stopercah dan vino-
gradništva in vina. Ob 16. uri bo og-
led kmetij, ob 18. uri pa v krajevni
dvorani posvet o vinogradništvu z
degustacijo vina. Predaval bo mag.
Tone Vodovnik.
Ogled kmetij bodo nadaljevali
tudi v soboto ob 10. uri. Ob 13. uri
bo demonstracija kmetijske meha-
nizacije, uro kasneje pa bo vrhunec
tridnevnih prireditev s tekmovan-
jem koscev. Temu bo sledil še pri-
kaz domačih običajev in za konec
veliko družabno srečanje.
JB
Kuharski nasveti
VRANIČNIŽLIČNIKI
20 dag vranice
6 dag margarine
1 jajce, sol, poper, majaron, pe-
teršilj
IO dag drobtin, slabe 0,5 dl vode
2 dag čebule, I dog maščobe
Vranico potolčemo in jo z nožem
ali žlico nastrgamo. Margarino pe-
nasto umešamo, ji dodamo rumen-
jake, vranico, začimbe in v vodi
namočene drobtine. Dodamo čebu-
lo, ki smo jo fino sesekljali in na
maščobi prepražili, ter trd sneg bel-
jaka. Vse skupaj dobro premešamo
in oblikujemo majhne žličnike, ki jih
zakuhamo v juho ali vodo. Vrejo noj
10-15 minut, odvisno od velikosti.
PROFITEROLI
Zdlvode
7 dag margarine
IO dag mehke moke
3 drobna jajca, ščepec soli
Vodo solimo, ji dodamo margari-
no, in ko zavre, zakuhamo moko.
Mešamo s šibo ali kuhalnico tako
dolgo, do postane gladek cmok.
Odstavimo in do mlačnega ohladi-
mo. Dodamo enega za drugim celo
jajca. Narahlo premešamo. Testo
damo v dresirno vrečko in na
pomoščen pekač nobrizgamo
majhne kupčke ter jih v srednje vroči
pečici opečemo. Med peko se mora-
jo dvignit in zlato rumeno zopeči.
Lahko jih pripravite večjo količino,
saj niso občutljivi za shranjevanje.
Uživajte pri pripravi.
Nada Pignar, učiteljica kuharstva
V vrtu
V SADNEM VRTU maja in
junijavčasu najbujnejševegeta-
cije opažamo iz dneva v dan
spremembe v rasti in razvoju
sadnega drevja. Rast in vegeta-
cija se ravnata po lastnostih sad-
ne vrste, podlage in sorte, talnih
razmerah, založenosti tal z vla-
go in rastlinskimi hranilnimi
snovmi. Sadna drevesa se ena-
ko kot vsa živa bitja na te narav-
ne rastne okoliščine različno
odzivajo in zato prihaja med nji-
mi do opaznih razlik. Vsaka raz-
lika še ne pomeni, da drevesu
nekaj manjka, zato prav v tem
času skrbno opazujemo razvoj
drevja inzagrotehničnimi ukre-
pi posegamo tam, kjer je rastli-
nam treba pomagati, da v razvo-
ju ne bi zaostale.
S prehranjevanjem sadnega
drevja smo v tem času že pozni
in moramo biti previdni, da se
zaradi poznega gnojenja vege-
tacija ne bi zavlekla v jeseni, kar
bi imelo za vzrok slabo dozore-
vanje lesa, pozimi pa pomrzni-
tev. Če opazimo, daje prihajalo
do prehrambenih motenj v sad-
ni rastlini ali daje prišlo do
večjih poškodb listja zaradi
škodljivcev in toče aali drugih
poškodb, uporabljamo listna
gnojila, ki hitreje delujejo od
talnih.
Jagodičevje terpeškarje in
koščičarje na šibko rastočih
podlagah, ki ne prenašajo trav-
ne ledine, skrbno obdelujemo
in preprečujemo zaplevelje-
nost. V nasadih travno ledino
redno kosimo. Trave in pleveli
sadnemu drevju odvzemajo
precej vlage in rastlinskih hra-
nilnih snovi, pleveli pa so tudi
vzrok za zadrževanje rose in s
tem za širjenje rastlinskih gli-
vičnih bolezni.
Vrstne jagode v tem času
ogrožajo listna pegavost, ple-
sen in pršica. Če navedenih bo-
lezni inškodljivcevnismo uspeli
preprečiti do cvetenja jagod
oziroma do srede maja, sedaj v
času razvoja plodov in v začetku
zorenja zaradi karenčne dobe
ne uporabljamo nobenih
kemičnih pesticidov. Nasad
bomo ponovno varovali pred
boleznimi in škodljivci po obi-
ranju. Do sredine avgusta, ko se
v listnih rozetah prične formira-
ti cvetni nastavek za rodnost ja-
god v naslednjem letu, naj bodo
jagode vsaj dvakrat poškroplje-
nezantracolom BTv0,2%kon-
centracije, da jih zavarujemo
pred rastlinskimi boleznimi, in
zO.l %pinomorom.dauničimo
pršice.
V OKRASNEM VRTU tuli-
pane, narcise in druge spomladi
cvetoče čebulnice še pustimo na
gredicah, da si naberejo moči za
cvetenje v prihodnjem letu. Iz-
kopljemo jih šele, ko jim pov-
sem porumenijo listi, ko ti niso
več sposobni asimilirati in usva-
jati organske hrane. Ne pozabi-
mo čebulnicam po končanem
cvetenju odstraniti odcvetelih
cvetov, da se bodo rastlinske
hranilne snovi preusmerile v
krepitev čebulice, ne pa v nasta-
janje semena.
Čimprej opravimo striženje
živice. Zgodnje striženje žive
meje pri vseh vrstah listavcev
vzpodbuja novo rast in s tem
večjo zgoščenost. V živici se ne
smeta razraščati nadležen kore-
ninski plevel peteroprstnik in
slak, ki jo zlasti pri tleh tako
ogolita, da se ni več sposobna
obraščati. Plevel pulimo s kore-
ninami vred, kar lažje opravi-
mo, ko so tla dovolj namočena.
Skrbno očiščene grme pognoji-
mo z nitrofoskalom, ki vsebuje
precej dušika, da bi se do jeseni
živica še dobro obrastla.
VZELENJAVNEMVRTUse
bodo počasi pričeli umikati
najzgodnejši pridelki vrtnin.
Proste gredice zasejemo in za-
sadimo z zelenjavo za jesensko
rabo.
Do konca maja sejemo seme
pora. brstičnega in listnega
ohrovta ter kavlo ali podzemno
kolerabo. Te sadike si lahko pri-
delamo kar doma, saj jih lahko
sejemo kar na prosto in ne po-
trebujemo za vzgojo sadik no-
bene dodatne opreme. Za set-
vene gredice namenimo najbol-
je z organskimi in rudninskimi
hranili oskrbljeno zemljo, ki pa
naj bo tudi dobro pripravljena
za setev.
Zelje potrebuje za rast štiri
do pet mesecev, zato naj bo poz-
no zelje posajeno še do konca
maja.
Zimska črna redkev potrebu-
je za rast skoraj štiri mesece,
zato jo za jesensko rabo poseje-
mo še do konca maja. za zimsko
rabo pa s setvijo nekoliko
počakamo, saj sta za zimsko
hrambo najboljši repa in redkev
iz strniščnega posevka po žetvi
pšenice. Črne redkve ne sejemo
na sveže pognojeno zemljo, ker
bo takšen koren zaradi prebuj-
ne rasti robav in neuporaben.
Pri setvi črne redkve smo pozor-
ni na pojav bolhačev, ki kalček
požro sproti, ko odžene.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, kijih
pridelujemo zaradi lista, od 24.
do 26. maja in od 2. do 4. jimija,
korenike 22. in 23. ter od 28. do
30. maja, plodov od 26. do 28.
maja ter cveta in zdravilnih zelišč
30. in 31. maja ter 1. in 2. jimija.
Miran Glušič, ing. agr.
Krvodajalci
10. MAJ - Terezija Hojski,,
Jablovcc 56/a; Robert Pun-i
garšck, Strelci 8/a, Markovci;,
Jurij Gajšek, Hrastovcc 153 ^
Zavrč; Bojan Pivko, Stojnci
139, Markovci; Milan Dornik,
Krčcvina pri Vurbcrgu; Ne-
bojša Lcsjak, CMD 6, Ptuj;
Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja4,
Ptuj; Rajko Turnšck, Kicar 4,
Ptuj; Metka Vajda.Zagojiči 24,
Gorišnica; Ivan Gajšek, Zg.
Sveča 8, Stopcrcc; Božo Fras,
Trnovska vas 39/d; Anton Pe-
klar, Borovci 32/a, Dornava;
Janko Milošič, Podlchnik 50;
Robert Ciglar, Podvinci 113,
Ptuj; Boris Mcrgcduš,
Gruškovcc K), Cirkulanc;
Emil Korenjak, Mariborska
37/a, Ptuj; Ivan Arncčič, Gra-
dišče 135, Cirkulanc; Emil Vc-
Icr, Cirkovcc 76; Anton Požar,
Lancova vas 60, Videni.
12. MAJ -Janko Požcgar, Biš
46, Trnovska vas; Igor Lah,
Pongrcc 32, Cirkovcc; Zvonko
Cesar, Zg. Jablane 36, Cirkov-
cc; Stanko Lah, Pongrcc 15,
Cirkovcc; Branko Mlakar,
Grajena 46, Ptuj; Angela
Forštncrič, Ul. 5. prckoniorskc
9; Jože Muhič, Mala vas 7,
Gorišnica; Janez Požar, Lanco-
va vas 60, Videm; Stanko
Krničar, Pongrcc 26/a, Cirkov-
cc; Branko Frangcž, Cirkovcc
69; Roman Kramberger, Mest-
ni Vrh 50; Slavko Kovačič, Cir-
kovcc 60/d; Andrej Korcz, Sp.
Jablane 51, Cirkovcc; Lcopod
Zabukovšck, Dragonja vas 2,
Cirkovcc; Marjan Bukšck, Ul.
25. maja 6, Ptuj; Franc Golob,
Zg. Jablane 38/a, Cirkovcc;
Franček Trčko, Sikolc 3; An-
ton Sagadin, Gcrcčja vas 61;
Maks Hojnik, Cirkovcc 61/b;
Miroslav Grcifoncr, Cirkovcc
68/b; Jože Frangcž, Sp. Jablane
3, Cirkovcc; Bcno Tcmcnt,
Nasipna 75, Maribor; Mcrmi-
na Zaje, Mihovcc 54/a; Bojan
Potočnik, Sp. Jablane 7, Cir-
kovcc; Jože Tcskač, Hajdošc
46; Milena Murko, Zg. Hajdi-
na37; Mladcn Sobotič, S. Ja-
blane 32; Alojz Mlakcr, Dra-
gonja vas 18; Franc Kacijan,
Stražgonjca 17,Pragcrsko; Mi-
ran Fras, Cirkovcc 68; Milan
Strupar, Strmec 10, Dcstrnik;
Simon Hodnik, Bevkova 3,
Maribor; Vilibald Krajnc, Cir-
kovcc 48; Franc Pišck, Cirkov-
cc 68/b; Andrija Hojski, Zg.
Duplck49, Sp. Dupick; Dušan
Kmctcc, C. v Rogozo 27, Mi-
klavž; Franc Medved, Zg. Ja-
blane 10, Cirkovcc; Mirko
Vočancc, 8. marca 12, Virjc;
Vinko Baklan, Zg. Jablano 30,
Cirkovcc; Vladimir Erbus,
Brstje 24/a, Ptuj; Roman
Lešnik, Gcrcčja vas l()3,Hajdi-
na; Franc Novak, Cirkovcc 22;
Zvonko Jerič, Dragonja vas 1,
Cirkovcc; Stanko Zaje, Mi-
hovcc 54/a, Cirkovcc; Vojko
Potrč, C. 14. divizije 3, Mari-
bor; Jure Novak, Cirkovcc 22;
Gabrijel Novosclnik, Plctcrjc
72, Lovrenc na Dravskem pol-
j u; F ra n c T rčko, C i rko vcc 59/a;
Matej Plctcršck, Mihovcc 20,
Cirkovcc; Boris Bohi, Gra-
jcnščak 45, Ptuj; Štefan Brez-
nik, Ul. Zofke Kukovič 55,
Maribor; Franc Gorjup, Plc-
tcrjc 15/a, Cirkovcc; Srečko
Baklan, Sp. Jablane 16, Cirkov-
cc; Vlado Majccnovič, Mar-
kovci 64; Danilo Bcranič, Plc-
tcrjc 31/a, Cirkovcc; Marjan
Kolar, Šikolc 41, Pragcrsko;
I Bernard Kotnik, Stražgonjca
25, Pragcrsko; Franc Erman,
Nova ulica 17, Sp. Dupick;
Viktor Platiša, Rcgcntova 2,
Maribor; Roman Ekart, Sp. Ja-
blane 19, Cirkovcc; Martin
Golcnko, Sp. Jablane 10, Cir-
kovcc.
f EDNIK -26.MA.I 1994
ZA KRATEK CAS - 17
INFO-glasbene
novice!
y pedelju, 29. maja, bo v ljubljanskih Križankah
četrtič nastopil Nick Cave t odlično skupino
The Bad Seeds, predstavljali pa bodo novo, izred-
no Kontraver/no ploščo Let Love in!
^^^-odHčna plošča
dobra plošča
^-solidna plošča
Megaskupina PINKFLOVDjez
albuma The Division Bell. na kate-
rem najdete dosti odličnih skladb,
izdala med drugim skladbo TAKE
|T BACK, ki je izšla za evropsko
tržišče. V ZDA so izdali skladbo
KeepTalking.***
Novi val ročk skupin prihaja iz
ZDA med njimi pa jetudi skupina
COLLECTIVE SOUL, ki je svoj
prvenec naslovila s SHINE.
CROVVDED
HOUSE je skupina, ki igra
predvsem razpoloženjsko glasbo,
verjetno pa se spomnite njihove ve-
like uspešnice Don't Dream, it's
over. Nova skladba PRIVATE
Info-kviz
A li ste uganili, kateri pevec ali pevka
je na sliki? Izrežite sličico, v
»oblaček« vpišite njegovo ime, in če
vam bo sreča naklonjena, vam bodo
v prodajalni Tehnika Emone Mer-
kurja Ptuj podarili lasersko ploščo.
Odgovore pošljite (ali prinesite) na:
Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95.
Rok: ponedeljek, 30. maja
UNIVERSE nosi privzok ro>.
**
Skupino BREEDERS sem že
omenil s komadom CannonbalI, ki
so ga glasbeni kritiki ocenili kot naj-
bolj izviren ročk komad. BREE-
DERS pa imajo že novo ploščo Di-
vineHammer.***
Nekočenanajuspešnejšihskupin
v stilu glasbe, ki seje imenoval "štan-
ca", je bila skupina BAD BOYS
BLUE, sedaj pa se fantje preiz-
kušajo s komadom Luv 4 U. * *
Avstrijska skupina BINGO
BOYS nas je pred leti učila plesati s
komadom How to Dance. Tokrat
pa se BINGO BOYS priredili ko-
mad SUGAR DADDV, ki zveni
nekoliko v stilu našega Magnifica.
***
Afriški rhythm and blues zvezd-
nik R. Kellyje za pevko AALLVAH
napisal skladbo BACK & FORTH.
***
Vrh ameriške rap lestvice zaseda
duo WARREN G & NATE
DOGG s komadom REGULATE.
***
Zanimivo ime ima ameriška soul
skupina TONY! TONI! TONE. Z
albuma Sons of Soul so pripravili
četrto pesem LEAVIN'.
Ena redkih pevk, ki se uspešno
ukvarja z rap glasbo, je OUEEN
LATIFAH  s  komadom  JUST
ANOTHERDAV.**
^^^^
Nova zvezda iz ZDA je pevka
LISA LOEB, ki so ji priskočili na
pomoč člani skupine NINE STO-
RI ES, skupaj pa so posneli skladbo
STAV -1 MISSED YOU. * **
Ameriška skupina ALL 4 ONE
po prvem odličnem hitu So much in
love, prepeva že novega: ISWEAR.
***
Britanska konkurenca skupine
That That je kvartet BAD BOYS
INC. s prijetnim komadom MORE
TOTHISWORLD.***
Skupina WET WET WET slovi
po tem, da so vse njihove skladbe
odličnoodigrane inodpete, karvse-
kakor drži tudi za novo balado
LOVEISALLAROUND.***
David Breznik
Mladi dopisniki ^ IViladi dopisniki ^Mladi dopisniki ^ Mladi dOpiSniki
POPULARNIH 10
1. Don 7 Turn Around - Ace ofBase
2. The Most Beautiful Girl In The
World-Prince
3. Always - Erasure
4. The Real Thing - 2 Unlimited
5. Ain't Nothing Like The Real Thing
- Elton John & Marchella Detroit
6. Look Who's Talking - Dr. Alban
7. Crazy - Aerosmith
8. Everything Changes - Take That
9. Lean On Me - MIchael Bolton
10. Dedicated To The One I Love -
BittyMcLean
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
NEVIHTE ME NI STRAH
Ni prijetno, če si med nevihto zu-
naj. Zato vedno, kadar se pripravlja
k nevihti, zbežite v hišo.
Bila je nedelja, prvega maja, in bili
smo na Boču. Ko smose odpravljali,
je zunaj sijalo toplo sonce. Pot je
bila dolga. Končno smo prispeli.
Stopili smo iz avta in že smo začutili
prve dežne kapljice. Vseeno smo se
podali na vrh Boča. Minila je ura in
pol, ko smo se vračali. Prišli smo do
avta in se tam namalicali. Postalo mi
je že dolgočasno sedeti in se pogo-
varjati. Atija in mamico sem prosi-
la, da mi kupita sladoled. Sladoled
sem pojedla, ko zagledam črn oblak
nad nami. Ker do treh nismo smeli
domov, smo še ostali. Čeprav je tisti
dan večkrat deževalo, ni nihče po-
mislil, da bi lahko- bila nevihta.
Kmalu je zagrmelo in sc zabliskalo.
Bilo je že prepozno. Čeprav smo te-
kli, ni bilo mogoče, da ne bi bili mo-
kri. Zeblo meje, a strah me ni bilo.
uživala sem. Ko smo pritekli do
avta, nismo imeli ključa. Morali
smo počakati mamico. V kratkem
trikoju, kratki majici, mokrih laseh,
premočena do kože sem se preoble-
kla. Tako se je moja pustolovščina
zaključila.
Čeprav sem uživala, bi mi bilo
ljubše, če bi bilo sončno vreme. Kaj
hočemo? Takšen je začetek maja.
Simona Pernat, 4.c
OŠ Lovrenc na Dravskem polju
PRVE TEŽAVE
Ko sem bil star sedem let, sem
začel obiskovati prvi razred. Že prvi
dan sem spoznal svoje sošolce, ven-
dar še pomislil nisem, da bom imel
težave s prepoznavanjem. Ni minil
niti deden, ko so se težave že začele.
Med učenci je bila sošolka, ki je
bila prav čudna. Pravzaprav nisem
vedel, ali je sošolec ali sošolka. Da
se nisem mogel odločiti, za kateri
spol greje bila kriva rdeča pika na
njenem ušesu. Predstavljal sem si,
da ji je kakšen pobalin iz ušesa
iztrgal uhan. Prav zaradi tega sem si
mislil, daje deklica, kajti s kratkimi
lasmi in fantu podobnim obrazom
je močno spominjala na fanta. Ra-
dovednost me je kar razjedala. V
sanjah, pri nalogah in ob prostem
času sem videl pred seboj čudno de-
klico iz razreda. KO sem jo nekega
jutra mahal proti zgradbi učenosti,
sem razmišljal, kaj bi naredil, da bi
zvedel, zakaj ima piko na ušesu.
Sklenil sem, da se bom priključil
dečkom, ki se v odmoru lovijo. Po
"nesreči" jo bom udaril po ušesu in
jo vprašal, ali ima tisto na ušesu za-
radi udarca. Tako bom hitro ugoto-
vil, kaj neki je. Ko sem prišel v šolo,
se mi je zdelo malce čudno, da se
igra s fanti. V naslednjem odmoru
smo se šli spet lovit in takrat je
napočil moj trenutek. Stekel sem
proti njej in jo močno udaril po tis-
tem ušesu. Obrnil sem glavo in videl
razjarjen obraz. Storil sem natanko
tako, kot sem sklenil na poti v šolo.
Po nekaj psovkah sem dobil odgo-
vor, vendar tako osupljiv, da so mi
nogekarotrpnile. Rekel mije,daga
je njegov papagaj šavsnil v uho in od
takrat ima to rdečo izboklino. Za-
grozil mije še, da bo drugič z menoj
drugače postopal, če se mi še kdaj
kaj takega posreči.
Ko sem razvozljal to uganko, sem
bil bolj sproščen in v šoli so se začeje
pojavljati same odlične ocene.
Marko Hameršak, 7. r.
OŠ Sv. Trojica
PROJEKTNITEDEN
Učenci in učenke 2. a razreda sov
okviru projektnega tedna "Moj
domači kraj" opravili opazovalno
nalogoo urejenosti inčistoči našega
mesta. Za neurejenost in neprijaz-
nost bi dali metlo, za urejenost in
prijaznost pa čebelico. Izbrala sem
nekaj opažanj.
Komu bi dali metlo?
- Šoferjem, ki parkirajo na pločni-
kih. Petra
-Smetarjem, ki neredno odvažajo
smeti.
- Otrokom, kičečkajopohodnikih
bloka in mečejo blato na stene blo-
ka. Ina
- Vsem, ki po parkih lomijo klopi
in igrala terodmetavajosmetinaze-
lenice.
- SŠC za neurejenost okolice šole.
Polona
- Odlagališču odpadkov. David
- Sosedi, ki me tako neprijazno
gleda. Sandra
Komu bi dal čebelico?
- Sosedom, ki so pred vhodom po-
sadili smreke.
- Ljudem, ki se pridružujejo čistil-
nim akcijam. Ina
- Gospodinjam, ki naoknih in bal-
konih gojijo lončnice. Polona
- Delavcem v kurilnici, ki vedno
hitro popravijo kurjavo v bloku. Ina
- Babici za urejen vrt. Petra
- Bratcu, ki me tako prijazno gle-
da. Sandra
Učenci in učenke,2. a
OŠ Olge Meglic
ODLOČILA SEM SE
POSTATI...
Pred mano je odločitev, ki me bo
spremljala skozi življenje: moj po-
klic. Moje delo in življenjski cilj. Še
pred nekaj leti si nisem mogla pred-
stavljati, kako težko je to. A leta hi-
tijo. Zdi se mi, da se vse prehitro od-
vija. Ritem, ki ga s težavo dohajam.
Prehitro sem postavljena pred
preizkušnjo, ki me lahko stane leta
in leta kesanja. Vse prehitro
odraščam. Včasih se vprašam, kam
vodi vse to.
Naenkrat sem se znašla v 8. razre-
du. Veliko sem že prestala, toda za-
vedam se, daje to komaj četrt poti.
Na začetku leta, ko me je kdo
vprašal, kakšna bo moja prihod-
nost, sem se obrnila in dejala, daje
za to še čas. Sovražila sem to
vprašanje in se nisem zavedala po-
membnosti tega pogovora. Sedaj
drugače gledam na to. Vsak drobec,
vsaka informacija je kakor zaklad.
Hočem izvedeti čim več. Poslušam
tega, zdaj drugega, se umaknem v
svoj kotiček in razmišljam. Prelistu-
jem knjige o poklicih in opazujem
programe. Nas hočejo prestrašiti ali
nam olajšati delo? Vse toje mora.
Doma obupujejo nad mano in
pravijo, da sem ponesrečen primer.
Vsi okrog mene izgubljajo živce.
Sprašuje me mama. sprašuje me
ata, sprašujejo me vsi sorodniki. Ali
ne vedo, da potrebujem čas?
V stiski se zatečem vase. Pogle-
dam se. Poiščemsvojjazinsvoj pog-
led na svet. Moja odločitev je trdna.
Hočem pomagati ljudem. Vendar
kako? Postati pravnik? Ali ljudi
ožigosaš ali pa jim pomagaš. To
delo ni zame.
Čas se izteka. Vse manj ga je.
Moja poslednja odločitev je: zdrav-
nica bom! Ne vem, kako daleč bom
pripravljena iti, vem pa to, da je
moja naslednja gora, ki jo moram
preplezati, šola za medicinske teh-
nike.
Upam, da mi bo uspelo. Nočem
razočarati staršev in nočem
razočarati sebe.
Valerija Jelen, 8. r.
OŠ Leskovec
PREKRATEK ODMOR
Včeraj je bil lep, topel spomladan-
ski dan. Pri "družbi" smo šli naogled
razstave Dobrote slovenskih kme-
tij. Ko smo se vračali v šolo, smo trije
dečki opazili v bližini naše šole mar-
tinčke. Dogovorili smo se, da jih
gremo medglavnim odmorom pog-
ledat.
Kakor hitro smo dobili svoje send-
viče, smo odbrzeli skozi vrata. S se-
boj smo vzeli tudi vrečko, da bi ka-
kega ujeli in z njim strašili deklice.
Martinčki so se nič hudega sluteč
sončili na toplem kamenju. Po-
skušali smo ujeti vsaj enega, vendar
so bili hitrejši od nas. Zaverovani v
lov nismo slišali zvonca. Sledila je
kazen: SPIS. Ko sem prišel domov,
sem to povedal mami. Dejala je, da
če sem martinčke lovil, lahko tudi
kaj več vem o njih. Martinčki spada-
jo v družino kuščaric. Najdemo jih
po vsej Evropi, Aziji in Afriki. Imajo
luskinasto kožo, dolg rep in krempl-
je na nogah. Samci so lepše barve
kot samice. Te ležejo jajca, iz kate-
rih se izvalijo mladiči. Izleže jih 6 do
13v plitki jami. Čezvse ljubijo toplo
sonce.
Aljaž Korbar, 4. a,OŠ Mladika
PARK
Blizu našega doma je park. Zelo
rad zahajam tja. V parku se spreha-
jam ter igram. Najraje se zibam zgu-
galnikom.
Daniel Emeršič, 1. a, OŠ Olge M.
18 - ZA RAZVEDRILO
26.MAI 1994- TEDNIK
f EDNIK -26.MA.I 1994
POSLOVNA SPOROČILA-21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
26. MAJ 1994- TEDN|1(
f EDNIK -26.MA.T 1994
OGLASI IN OBJAVE-23
Kulturni križem
krazem
% PTUJ - Drevi ob 20. uri bo na
ptujskem gradu ponovitev Sartrove
predstave Zaprta vrata v režiji Sama
Strelca, ki si jo bo ogledal selektor
Borštnikovega srečanja Andrej In-
kret.
#PTUJ - 27. in 28. maja bo Lin-
hartovo srečanje:
- v petek ob 10. uri v Dravski ulici
Lutkovna skupina DPD Svobcxla
Slovenska Bistrica: Ježkova hišica
Branka Čopiča
- v petek ob 11. uri v gledališču Lut-
kovno gledališče Pupila iz Lendave:
Ko si kral jična zaželi mesec
- v petek ob 12. uri v Dravski ulici
Studio za izrazni ples iz Nove Gori-
ce: Odmevi tišine
-vpetckoblS.urivgledališčuGru-
pa nepopravljivih optimista i povje-
renika u sarajevsku dušu: Kuča bez
krova
- v petek ob 16.30 v gledališču
Srednja vzgojiteljska šola in gimna-
zija iz Ljubljane: Gledališki labora-
torij 11.
- v petek ob 18 uri Gledališka sku-
pina Pst Dijaškega doma v Poljanah:
Solni
- v petek ob 20. uri slovesen začetek
srečanja v gledališču
- v i>etek ob 21.30 v grajski kleti
Gledališka skupina Figura iz Kran-
ja: V krempljih zapeke
- v petek ob 22.30 v grajski kleti
Gilš kodum: Od boga poslan
- v soboto ob 10. uri v gledališču
Mladinska gledališka skupina iz
Ljutomera: Princeskin totem
- v soboto ob 12. uri v gledališki kle-
ti Lutke čez cesto iz Kranja: Basni
- v soboto ob 14. uri v gledališču
Skupina Žabe iz Nove Gorice: Žabe
Gregorja Strniše
- v soboto ob 19. uri v gledališču
gimnazija iz Škofje Loke: Čakajoči
Slavka Gruma
- v soboto ob 21. uri gimnazija iz
Škofja Loke: Johanova potešitev
Matije Vastla
- v soboto ob 23. uri v Narodnem
domu gimnazija Brežice, nočni kon-
cert in podelitev zlatih Linhartovih
značk ter zaključni žur.
#PTUJ - V petek, 27.5., bo ob 20.
uri v refektoriju minoritskega sa-
mostana koncert Akademskega pev-
skega zbora iz Maribora pod vodst-
vom Alenke Korpar.
# ORMOŽ - Jutri, v petek, 27.
maja, ob 20. uri bo v domu kulture
koncert mešanega pevskega zbora
DPD Svoboda iz Ormoža in vokal-
nega kvarteta Ambicija.
# SLOVENSKA BISTRICA - V
petek, 27. maja,ob 20. uri bo v viteški
dvorani gradu koncert moškega pev-
skega zbora zdravilišča Rogaška Sla-
tina.
# SLOVENSKA BISTRICA -
Glasbeni odbor Zveze kulturnih or-
ganizacij občine Slovenska Bistrica
organizira javno vajo vseh pevskih
zborov občine Slovenska Bistrica, ki
bovsoboto,28.maja,ob20.urinano-
tranjem dvorišču gradu.
#APAČE - V nedeljo, 29.5., bo ob
10. uri nastop Akademskega pevske-
ga zbora Maribor pred kapelico.
# VELIKA NEDELJA V nedel-
jo, 29. maja, bo med 8. in 18. uro dan
odprtih vrat muzeja v gradu Velika
Nedelja. Obiskovalci si bodo lahko
ogledali etnografsko zbirko in graj-
sko kapelo.
#PTUJ - V ponedeljek, 30. 5., bo
ob 18. uri v gledališču Plesni mozaik,
letna produkcija plesnega studia
ART Ptu j, baletne šole Olimpic Ptu j,
baletne šole Slovenska Bistrica in
plesne skupine Show dance step iz
Vidma.
#PTUJ - V petek, 3. junija, bo ob
20. uri v gledališču ponovitev mono-
drame Atova domača naloga ali
Nekoč in danes, ki jo je režirala Bran-
ka Bez-eljak Glazer, i;q)eljal pa jo bo
igralec Oto Mesaric.
# PTUJ - V sredo, 8. junija, bo v
glasbeni šoli koncert otroškega pev-
skega zbora in godalnega orkestra
glasbene šole iz Monoštra na
Madžarskem. Deset dni kasneje jim
bo ptujski orkester obisk vrnil.
0TRST-VRicmanjupriTrstuso
na promenadnem koncertu nastopi-
li ptujski godbeniki na tradicional-
nem srečanju pihalnih orkestrov iz
zamejstva. Že 13. julija jim bodo god-
beniki iz Italije obisk vrnili in se
predstavili v Ptuju.
PIAMAMTMI IMZLATUUBIIEJ
Diamantna poroka v Osluševiili
Tako kot pred 65 leti sta si tudi v
soboto, 21. maja, prisegla v cerkvici
sv. Lenarta v Podgorcih zvestobo v
sreči in nesreči Ivan (92) in Eliza-
beta (87) Zamuda, roj. Kirič.
Če pogledamo rodovnih obeh
slavljenccv lahko najdemo nekaj
zanimivosti. Oba sta rodili materi
Diamantni par s sedmimi otroki, 24 vnuki in 37 pravnuki.
Foto: Lmira
Rozaliji, ki sta imeli pobotrok. Bila
sta prvorojenca in oba imela sestro
i n štiri brate. Čeprav sta bila najsta-
rejša, sta danes edina še živeča s 68
potomci. Rodilo se jima je 8 otrok.
Hitro po porodu je umrla hčerka
Milica, drugih5 hčeraindvasinova
imajo danes svoje družine s 24 vnu-
ki, ti pa imajo že 37 pravnukov.
Najstarejša hči (68) ima najsta-
rejšega vnuka (40), najmlajši sin
(47) najmlajšega, ki je star 6 let.
Najmlajša pravnukinja še ni stara
mesec, najstarejša paje že v dvajse-
tem in tudi naslednjih deset prav-
nukov šteje nad petnajst let, zato
lahko jubilanta pričakujeta, da
bosta postala tudi prapradedek in
praprababica.
Pri tako številni družini Terezija
in Simona kot organizatorki
svečanosti nista imeli problema s
svati, saj sta poleg najožjih 70 čla-
nov imeli na spisku še 24 "pritepen-
cev", kot smo v šali imenovali part-
nerje vnukov in otrok slavljencev.
Na svatbi je bilo prav veselo, za
kar sta poskrbela dedek in babica,
saj sta poleg otvoritvenega plesa
zaplesala tudi "pujštertanc". V ne-
deljskih jutranjih urah smo se do
solz nasmejali njunim življenjskim
dogodivščinam. V nedeljo popol-
dan pa sta obiskala še zeta Jožefa,
ki se edini zaradi bolezni ni mogel
udeležiti gostije.
Zanimalo nas je, kako živeti, da
lahko praznuješ takšen jubilej. Ba-
bica je povedala, da se je utrdila
ravno na poročni dan 28. januarja
1929, ko je bilo čez meter snega.
Dedek pa pravi, da moraš za to biti
toliko star, še prej pa se moraš
poročiti in imeti srečo, da še žena
tako dolgo živi.
Diamantnima poročencema
sem zaželel, da bi bila še naprej
zdrava in da bi se lahko udeležila
tudi moje 65-letnice (čez 48 let).
Dedek je seveda takoj obljubil, če
mu le najdem kupca za odvečnih 70
let.
vnuk Franc
Zlati par Frani in Jožefa
v poročni dvorani v Mestni hiši
v Ptuju je bilo na binkoštno soboto,
21. maja, spet slovesno, ko sta bila
proglašena za zlatoporočenca
Franc in Jožefa Potrč, kmetovalca
z Mestnega Vrha 107 pri Ptuju.
Franc Potrč, brat znanega slo-
venskega pisatelja Ivana, je bil ro-
jen 2. marca 1918 v Štukih, Jožefa
(po domače Pepca) pa 7. 3. 1918 v
družini Kuharjevih v Grajenščaku.
Poročila sta se 20. maja 1944 na
Vurbergu. Prevzela sta babičino
posestvo na Mestnem Vrhu, s prid-
nimi rokami uredilazapuščeno po-
sestvo, ustvarila topel in prijeten
dom. Rodile so se jima tri hčerke,
ob zlatem jubileju pa jima je česti-
talo tudi 6 vnukov. Pepcaje vzorno
skrbela za dom in družino, Franc
pa se je ob delu na kmetiji še udejst-
voval v družbenem življenju. Dolga
leta je bil odbornik občinske
skupščine v Ptuju, dejaven v svetu
krajevne skupnosti Grajena in v
Po petdesetih letih znova pred matičarjem.
foto: LangerhoU
raznih drugih organizacijah. Član
Lovske družine Jožeta Lacka Ptuj
je postal leta 1948 in še vedno iz-
polnjuje obveznosti zelene bra-
tovščine.
Čestitkam in dobrim željam ob
zlati poroki se pridružuje tudi
uredništvo Tednika!
FF
Bogomir Ko€ian
- zlatomašnik
Prior križniškega reda za Slove-
nijo Bogomir Kocjan, kije bil 16 let
župnikv Veliki Nedelji, bo v nedel-
jo tu praznoval zlato mašo. Ker
Križank država v denacionalizacij-
skem postopku križnikom še ni
vrnila, živi danes v zasebni hiši na
Šišenski 30 v Ljubljani. Na slove-
snost je povabil priorje križniškega
reda iz Južne Tirolske, Avstrije,
Nemčije. Češke in Slovaške.
Ob tej priložnosti bo vgrajski ka-
peli pri Veliki Nedelji razstava dra-
gocenih bogoslužnih predmetov.
Ker ta dan pričakujejo veliko obi-
skovalcev od blizu in daleč, so se
odločili za dan odprtih vrat veliko-
nedeljskega muzeja, kjer bo med 8.
in 18. uro na ogled etnološka raz-
stava. Aktiv kmečkih žensk iz Veli-
ke Nedelje je pripravil bogato kuli-
narično razstavo. (VT)
Blagoslovili
bodozvonove
Pred cerkvijo pri Svetem Tomažu
so že od 4. maja na ogled trije
zvonovi, ki so jih za tamkajšnjo
cerkev izdelali pri žalskem Ferra-
litu. Denar zanje so dali botri in
žu pijani svetotomaževske župni-
je. Osrednja prireditev z bogatim
kulturnim programom bo v ne-
deljo, 29. maja, ob 16. uri, ko bo
zvonove blagoslovil mariborski
škof dr. Franc Kramberger.
VT
ČRNA KRONIKA
UMRLO PET LJUDI
v prejšnji številki smo poročali o
hudi prometni nesreči v Lenartu, ko so
izgubili življenje štirje mladi Mari-
borčani. Minuli teden pa je bil spet črn,
saj je bilo na našem območju več
hujših prometnih nesreč, v katerih je
ugasnilo pet življenj.
Vsredo, 18. maja, okoli 15. ure je od
Maribora proti Ptuju vozil osebni avto-
mobil 72-letni Vladimir Štanfel iz Za-
greba. Med vožnjo po magistralni
cesti skozi Miklavž na Dravskem polju
je iz neznanega vzroka zapeljal na na-
sprotni vozni pas in čelno trčil v to-
vornjak, ki ga je nasproti iz ptujske
smeri vozil Branko Korat iz Dravogra-
da. V silovitem trčenju je tovornjak za-
peljal s ceste, osebni avto pa je pov-
sem zmečkalo. Na kraju nesreče sta
umrla voznik in sopotnica, ki je sedela
na sprednjem sedežu, 85-letna Elvira
Kardoski iz Zagreba. Sopotnika na
zadnjih sedežih Goran Goričan in
Božena Jurjevič pa sta bila hudo ran-
jena in so ju prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
Isti dan, to je v sredo, ob 20.20 se je
zgodila podobna nesreča na regio-
nalni cesti v Grabah, vendar še s tra-
gičnejšimi posledicami. Ivan Babic iz
Loperšic pri Ormožu je vozil osebni
avtomobil in v ostrem nepreglednem
ovinku skozi naselje Grabe, KS Sre-
dišče ob Dravi, zapeljal na nasprotni
vozni pas in silovito trčil v tovornjak s
priklopnikom, ki gaje nasproti pripel-
jal Peter Sedik iz Slovaške. V
zmečkani pločevini beemveja sta na
kraju nesreče umrla 18-letni Mladen
Pongrac iz Loperšic in 19-letni Marjan
Rob iz Pušencev pri Ormožu. Hudo
ranjenega voznika 22-letnega Ivana
Babica so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico, vendar je zaradi hudih
poškodb še istega večera umrl.
TRČILI TRIJE AVTOMOBILI
Po magistralni cesti od Ptuja proti
Mariboru je v ponedeljek, 16. maja, ob
12.50 vozil osebni avtomobil Ludvik
Gošnak iz Sp. Kaple. Med vožnjo sko-
zi naselje Zlatoličje ni bil dovolj pozo-
ren na osebni avto, ki ga je pred njim
vozila Jožica Lovrec iz Zlatoličja.
Začela je zavirati in zavijati v levo in
Gošnak je trčil v zadnji del njenega av-
tomobila. Za njim je vozil kombi
hrvaški državljan Antun Mikulan in trčil
v Gošnakov avto. Tega je še enkrat
odbilo v avto Lovrečeve, od tam pa
čez bankino v drog električne napelja-
ve. V nesreči sta bila hudo ranjena
voznika obeh osebnih avtomobilov
Jožica Lovrec in Rudolf Gošnak.
V ZADNJE KOLOTOVORNJAKA
v sredo, 18. maja, ob 14,45 se je po
ulici Ob železnici v Ruju peljala s kole-
som 13-letna M. P. iz Ruja. Neprevid-
no je zapeljala v križišče z Zagrebško
cesto v trenutku, ko je z njene leve pri-
peljal tovornjak, ki ga je vozil Dragutin
Radikovič, sicer hrvaški državljan,
vendar začasno živi v Ptuju. Mladolet-
na kolesarka je trčila v zadnje kolo to-
vornjaka, padla in se hudo ranila.
ČELNOTRČENJEVLENARTU
Po magistralni cesti skozi Lenart jev
sredo, 18. maja, ob 20.25 vozil osebni
avtomobil Franc Marin s Kozjaka nad
Pesnico. V ostrem nepreglednem
ovinku je zapeljal na nasprotni vozni
pas in čelno trčil v osebni avto, ki gaje
nasproti vozil Peter Ješovnik iz Zg.
Partinja pri Lenartu. V trčenju je bil
Ješovnik hudo ranjen.
Z MOTORJEM V JAREK
v soboto, 21. maja, ob 21.15 se je
po lokalni cesti od Ruja proti Mestne-
mu Vrhu peljal z motornim kolesom
Miran Planjšek iz Prešernove 22 v Ru-
ju. Med vožnjo skozi naselje Štuki je v
blagem levem ovinku zapeljal na de-
sno bankino, nato pa zdrsnil v globok
obcestni jarek, kjer so ga našli hudo
ranjenega in prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
SAMOVŽIG SENA
Na gospodarskem poslopju Anice
K. z Draženske ceste v Ptuju je v
četrtek, 19. maja, okoli 13. ure iz-
bruhnil požar, ki so ga gasilci omejili in
pogasili. Ugotovili so, daje požar nas-
tal zaradi samovžiga sena, ki so ga
pred kratkim, še premalo suhega
spravili pod ostrešje gospodarskega
poslopja. Ocenili so, da je ogenj
povzročil škode za pol milijona tolar-
jev.
MOTORISTVOBCESTNIJAREK
v nedeljo, 22. maja, ob 1 8.45 je
Alojz Črešnik z Mestnega Vrha pri Ptu-
ju vozil motorno kolo po magistralni
cesti Ptuj-Ormož. Pri naselju Trgo-
višče, KS Velika Nedelja, je prehiteva\
pred seboj vozečo kolono vozil. Teda^
je iz kolone zapeljal voznik osebnega
avtomobila Aleš Štefanec iz Kristan-
cev, ki je tudi nameraval prehitevati,
motorista za sabo pa ni videl. Da bi se
Črešnik izognil trčenju, je zapeljalv
obcestni jarek, potem je trčil v beton
ski prepust, padel in se hudo ranil.
PADEL Z LESTVE IN V SMRT
V Spodnji Ščavnici so pred dnevi
našli mrtvega 58-letnega Danila Raj-
ha. Ležal je pod lestvijo, ki je vodila na
podstrešje gospodarskega poslopja.
Preiskovalci so ugotovili, da je prejšnji
večer najbrž nameraval splezati na
podstrešje in tam prespali. Domnev-
no je bil pod vplivom alkohola, zato
mu je na lestvi spodrsnilo, padel je in
se tako hudo poškodoval, da je na
kraju nezgode umrl.
VLOMILEC SEJEOBOROZIL
V noči na minulo soboto je nezna-
nec vlomil v stanovanjsko hišo Vilija F.
v Slovenji vasi. Z vlomilcem so izgine-
le tri lovske puške, po oceni vredne
500.000 tolarjev. Za storilcem policija
poizveduje.
Ff
Rodile so - čestitamo: Nada Frj^
gež, Cirkovce 69 - Martino; Nataijj^
Kekec, Arbajterjeva 1. Ptuj - Mihael,,
Darinka Žclc/nik, KoCice hI. Žetalj
deklico; Aleksandra Sul. 1 ogarov^j
35, Ljutomer - Davida, Claudia Beguj
Mihelič, Prežihova 10, Ptuj - Ano;Ma.
rijaStergar.Svetinci 14, Destrnik-Ta.
maro; Maja Hlupič, Vičava 1.^6, Ptyj
Luka; Slavica Janžekovič, Mala vjj
41/a, Gorišnica - Simona; Viktorij,
Gašparič, Sp. Ključarovci 12/a, Ve|
Nedelja-deklico.
Poroke • Ptuj: Slavko Kotolenko
Dubrava 3S. in Mirij;i Korpar
Osluševci 42; Srečko Svenšik. .Apafc^
107, in Silva Rihtarič, Lovrenc na Dr.
polju 70; Slavko Murkovič, Mala vas
30, in Du^anka Zctuc. Sv I ovre 39
Lovrečan; \'\\o Kcliš. Kajšpova l
Ptuj, in Mihaela Miki, Spuhlja 107/c;
Ivan Novak, Gabrnik 34/a, in Metka
Baum, Zagorci 1; Bdgomir Sirovnik,
Stancčka Nas 14. m Blanka Vrbnjak^
Potrčeva C. M. Ptuj; Anton Štci nianin
Majda Čuš, Dornava 21 a; K,irl Kise-
lak, Gerečja \as >'■). in Tatjana Iniihar,
Gerečja vas Marjan Noiersberg,
Podgorci .SM, in Metka Žnidarie,
Zamušani 78; Danilo Koštomaj in Su-
zana Mihaljevič, Frankovičev a ul. 9,
Ptuj; Zlatko Širovnik, Kungota pri
Ptuju 17, in Angela Habjanič, Jurovci
2; Srečko Veselnik, Varaždinska 61,
Kolarovec, in Romana Lazar, Hrasto-
vec83.
Umrli so: Marija Kramberger,
Kraigherjeva ul. 17. Ptuj. 1926 -113,
maja 1994; Jožefa Horvat, rojena BU-
TOLEN,* 1941 - t 15. maja 1994; Eli-
zabeta Mord, Veličane 35, * 1899 -1
14. maja 1994; Jakob Mlakar, Spuhlja
20, 1928 -1 18. maja 1994; Stanislav
Mlakar, Markovci 56, 1950 • t 17.
maja 1994; Juraj Horvat, Mladinska3,
Kidričevo. * 1925 - 1 16. maja 1994;
Terezija Šegula, rojena ČELIGO,
Sela40, * 1907 -119. maja 1994; Ivan
Babic, Loperšice 18, * 1972 - 1 18.
maja 1994.