153. mm. tefcaja vsak dan * ve ver, izimii nedelje in praznika, tat velja po poeti prejeman za avatro-ograka dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za biu&itoa« • poIUjanjem na dom za vse let« M X, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en m**tt 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje detel* toliko več, kolikor anasa poštnina. - Na naročba fertz Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Z* azjzmarila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat - Dopisi naj se izvole franko vati f ckoplsi se ne vračajo. Wr*dml*tvo Sa a^nvmlttvo jt v Knaflcvih ulicah it 5. in sicer uredništvo v L nadstr^ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu na] se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari ftf8se£«£ priloga: „Slovenski Tehnik" 3ro*&i*hr* teleloa it 34. fMUMui &ča*Uke po 10 h. £^ratnditv« telefon št 88» Poslanska zbornica. Na Dunaju, 4. julija. Poleg raznih predlogov in interpelacij naj omenjani le jugoslovanske: Ploj interpelira notranjega ministra, da bi vlada zistirala sklep občinskega sveta v Celju, da se morajo odstraniti vsi slovenski nadpisi in nadomestiti s samonemškimi; Vu-ković interpelira vlado zaradi nekega kanala, nove pošte in neke nove cerkve v Dalmaciji. K dnevnemu redu dobi naprej besedo notranji minister, ki skuša oslabiti razna očitanja glede galiških volitev. Opravičuje postopanje policije v Premislu in žandarmerije v Horuo-kem. kjer je bilo ustreljenih čvetero kmetov oziroma kmetic in več težko ranjenih. Ob sedmih zvečer je bil v tem kraju razglašen izid volitev. Ko je povedal volilni komisar, da je dobil duhovnik Davidjak le 687 glasov, je kričala zbrana množica, da je oddanih zaDavidjaka najmanj 1C00 glasov. Kmetje in njih žene so zahtevale, naj izroči volilni komisar še ostale glasovnice. Ob devetih prideta še dva žandarma na volišče, tako da jih je bilo zdaj šest. Bienerth je dejal, da so kmetje s silo napadli žandarme in hoteli udreti v volilni prostor, nato so oddali oiožniki zapored dve salvi. Kakega učinka je bilo teh 12 oddanih strelov, omenjam zgoraj. Minister je ob glasnem ugovarjanju govoril skoraj poldrugo uro. Za njim je govoril član poljskega kluba baron Bataglia ob velikem hrupu Rusinov in socialnih demokratov. Razprava mu je dolgočasna in kakor pravi, se gre samo za stvari, ki „večinoma" nimajo podlage. Vsled medsebojnega kričanja ni bilo mogoče slediti izvajanjem. „Sramujte se!u „Lažete!" itd. so mu kričali z vseh strani. Sploh je vsa scena nepopisna. Včasih Človek res misli, da pride do dejanskega spopada „Intrigant. slepar, držite gobec, razbojnik . .a, to so prilično izrazi ob takih prilikah. Jezuit pater Stojalovski je očital nasprotnikom „tatinska dru>ba", ti so mu vračali milo za drago i a ga spraševali, kako je bilo tedaj s tisto srajco . . . Pri vsaki debati se vrste govorniki, ki so „za" in ki so „proti". In tako je dobil za baronom Ba-taglio, ki je bil seveda proti nujnosti, besedo katoliški duhovnik rusinske narodnosti Vasilij Davidjak, ki je razgrinjal prav neusmiljeno vse zgodbe o priliki zadnjih volitev: cela vrsta dogodb, ena bolj protipostavna kakor druga. Ko je pričel duhovnik Davidjak svoj govor po maloruski, je zapel ^Volf: „Deutsche Worte hor' ich \vieder . . .u Nemški nacionalec C hi ari je podal samo kratko izjavo, da hočejo glasovati nemški nacionalci proti nujnosti (menda z ozirom na svoje tri nemške ministre); poljski socialni demokrat, c. kr. uradnik državnih železnic Moračevski, izvoljen v Striju, je silno ostro napadal vlado in poudarjal, da slovi v Evropi dvoje volitev : galiŠke in ogrske. Ko je govoril še krakovski demokrat Petelene, je bil sprejet konec debate. Za glavna govornika sta bila izvoljena pro: poljski socialni demokrat Diamant, contra: poljski demokrat Luwenstein, oba rodu Abrahamov ga. Razen teh dveh je iz-pregovorilo še nekaj drugih poslancev, nakar se je pričelo glasovanje. Nujnost predloga je bila odklonjena, in sicer z 249 proti 138 glasom. Po končanem glasovanju se je dr. Dulemba oglasil za besedo in jo je dooil. čim je vstal s svojega sedeža, so zaceli Rusini delati medklice in kar naenkrat so bili Rusini na nogah in so slovesno zapeli malo-rusko himno noe Ukrajina ni izgubljena". Poslanec Trylovski je pevcem taktiral. Prezident je zvonil na vse pretege, a Rusini so mirno nadaljevali svoje petje. Ministri so se plašno ozirali po dvorani in po kratkem premisleku odšli. Prezident je poživljal Rusine, naj vendar umolknejo, a zaman. Rusini so zapeli še drugo pesem in so šele umolknili, ko je bila pesem končana. Zdaj so se poslanci še malo prerekali zaradi psovk, ki so v novem parlamentu tako poceni, kakor so bile v starem, nakar je bil konec seje. Parlamentarni položaj. Dunaj, 4. julija. Definitivna volitev predsedništva bo 23. t. m. V jesenskemu zasedanju namerava vlada sklicati državni zbor šele 8. oktobra. Tudi volitve v delegacije bodo šele jeseni, ker se delegacije itak ne skličejo pred decembrom. Kontrolna komisij a nad državnimi dolgovi, kije bila dosedaj 8 let pri poslanski zbornici, je prešla sedaj v roke gosposki zbor-nioi. Za predsednika je izvoljen Cze-d i k, za podpredsednika pa dr. pl. F u c h s. Iz parlamentarnih klubov. D u n a j , 4. julija. Parlamentarna komisija češke zveze je imela danes dolgotrajno posvetovanje, nakar je šel načelnik k ministrskemu predsedniku ter ga prosil, naj v torek naznani češkim poslancem svoje predloge, glede ureditve jezikovnih odnošajevvposlanskizbor-n i c i. Baron B e c k je odgovoril, da bo to storil v torek ter upa, da bodo njegovi predlogi celo zadevo rešili na stvaren način. Po današnji seji poslanske zbornice se je konstituirala svobodna industrijska zveza. Za načelnika je bil izvoljen posl. C h i a r i , za namestnika pa poslanca W i 11 e k in H u s s a k. Zveza šteje 73 poslancev. Poslanci, ki so po poklicu sodniki, so se združili v svobodno zvezo sodnikov ter si izvolili za načelnika posl. Slamo. Zveza šteje 15 članov. Profesor Masarvk je stopil v zvezo s svobodomiselnimi poslanci brez razlike narodnosti, da ustanovi svobodno zvezo svobodomiselnih poslancev. Vsak poslanec v zvezi bo smel pripadati svoji stranki. Zveza bi naj imela nalogo, pospeševati kulturna vprašanja v poslanski zbornici. Dosedaj je pridobil Massarvk za to stvar že več poslancev iz manjših skupin, nadalje pa poslanca barona H o c k a in profes. M a h 1 e r j a. Svobodna obrtna zveza je imela danes sejo pod predsedstvom poslanca Doberniga. Razpravljalo se je o obveznih skušnjahza mojstre. Izvolil seje odbor peterih članov, ki naj določijo obseg takih skušenj ter predložijo zvezi tozadevni elaborat. Potem se je kritiko-valo, da država stavi v proračun premajhne zneske za pospeševanje obrti. Nemški DrangnachOsten. Pariz, 4. julija. „Echo de Pariš" je priobčil razgovor svojega dopisnika z grofom Battyanyjem, ki je rekel, da Kossuthova stranka nikakor ne misli razbiti habsburško monarhijo, ki jo tudi ta stranka smatra za neohhodno potrebno. Mi hočemo le gospodarsko sami odločevati ter imeti narodno armado brez škode za pravice dinastije. Naš največji sovražnik, največja nevarnost, ki nam preti, je str em-ljenje Nemčije, njen „Drang nach Osten", da se polasti Ju-trove dežele. Dokler se Avstrija s svojo germanizacijsko politiko stavi v službo Nemčije, ki hoče doseči Carigrad, moramo napeti vse sile v varstvo madžarske narodne (?) države. Slovanov se ne bojimo, naš sovražnik je le germanizem, ki iztega svoje kremplje po Balkanu." Hrvaško-madžarski konflikt Zagreb, 4. julija. Saborski predsednik dr. Med ako vi ć je skli- cal brzojavno hrvaški sabor na 11. t. m. Hrvaški poslanci pripravljajo proklamacijo na narod, a v saboru izrečejo banu nezaupnico. Budapešta, 4. julija. Iz vseh izjav, ki jih je izrekel novi ban Ra-kodczay povodom včerajšnjega bivanja v BudapeŠti, je razvidno, da hoče vlada storiti vse, da hrvaški poslanci, ki so napravljali dosedaj ogrskemu parlamentu toliko preglavic, ne pridejo več v parlament. Ogrsko ministrstvo hoče zopet združiti elemente nekdanje madžaronske stranke, ki je ž njimi ogrska vlada vedno dobro izhajala ter jim priskrbeti veČino v hrvaškem saboru. Zagreb, 4. julija. V političnih krogih se govori, da je poveljnik 13. voja v Zagrebu, podmaršal pl. Chavanne moral „zboleti" in oditi ravno tako kakor ban grof Pe-jačević. Ogrska vlada potrebuje v Zagrebu za slučaj, da se bo boj nadaljeval, vojaškega poveljnika, ki bo popolnoma na razpolago civilni oblasti. Takega moža upa dobiti v osebi podmaršala Gerbe, ki je madžaron in prijatelj novega bana. Budapešta, 4. julija. Poslanska zbornica se v soboto zaključi, a v ponedeljek se otvori novo zasedanje, da se takoj izreče o d g o-ditev do 10. oktobra. Nagodbena pogajanja s Srbijo. Dunaj, 4. julija. Trgovinska pogajanja s Srbijo, ki so se pričela pretekli teden, so se za nekaj časa prekinila, ker so se pojavile resne diference. Srbski delegat je so odpotovali v Belgrad po nova navodila. Pripelje se pa na Dunaj finančni minister P a ć u , da poravna nastale di-ferenoe. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 4. julija. Zopet se je razkril atentat na W i 11 e j a. ProvzroČitelj, neki Aleks Kazan-c e v , je v ta namen najel par revo- LISTEK. Mrtvo sezona. Minil je kres. Čim krajši postajajo sedaj dnevi, toliko daljši se nam zde — vsled vladajoče vročine. Brez števila je literatov, ki so v vseh jezikih že popisovali neznosnost poletja za tiste zemljane, ki v tem vročem času ne morejo iz mesta. Živa duša ni zadovoljna s to vročino. V brezmejni svoji sitnosti ne zahtevajo ljudje nič manj, kakor da naj bo poletje hladno, zima pa naj bo topla. Da, ko bi se narava hotela ravnati po teh željah, to bi bil prevrat. Koliko bi ljudje prihranili samo na kurjavi. Kako bi jim bilo pomagano, če bi mogli čez božične praznike spraviti svoje kožuhe in zimske suknje v zastavljalnico. Po leti bi pa potem tudi vse drugače živeli. Kdo bi tedaj mislil na dopuste? Še tisti fanatiki, ki menijo, da ima država kdo ve kaj dobička, če kdo ne gre na dopust, bi se spreobrnili. Delodajalci bi morali delojemalce uprav siliti, da bi šli na dopust. Seveda bi ne prišlo nikomur na misel, da bi Šel na Gorenjsko, ali pa na morje. Vsi bi ostali v Ljubljani in sanjarili po kavarnah. Kaj bi s tem denarja prihranili in koliko dolgov bi se ubranili, o tem niti ne govorim. Smelo rečem : ves svet bi bil s tako preuredbo klimatiČnih razmer zadovoljen, izvzemši gospode, ki se oficijalno bavijo s premetavanjem tujcev. Sedaj bo pač še nekaj Časa vse tako, kakor je bilo zadnjih par milijonov let. Ker pa v naših Časih znanost hitro napreduje in nam prinese vsak dan kako novo iznajdbo, znamo naposled vendarle še doživeti kako znatno olajšavo. Kako prijetno bi na primer bilo, Če bi sa lahko ob polu osmih zvečer na „postaji Marijin trg" vsedli v zrakoplov in v zračni restavraciji 1000 metrov nad Gradom večerjali, ali Če bi ob nedeljah popoldne napravljali izlete na severni tečaj. Toda obsojeni smo za zdaj, prebiti vseh šestdeset pasjih dni v mestnem obzidju. Študenti in Študentke vseh kategorij nas zapuste še ta teden. S tem se izgubi znaten kontingent tistih ljudi, ki navadno polnijo mestne ulice. Za dijaštvom jo pobrišejo familije. Sicer ni na Gorenjskem nič bolje kot v Ljubljani, toda moda zahteva, da mora človek, Če kaj nase drži, zapustiti svoje udobno stanovanje in prebiti nekaj tednov v nezadostnih stanovanjih na deželi;- Kar trumoma bodo bežali prihodnji teden ljudje iz mesta in ostali bodo poleg tistih, ki ne morejo oditi, le še oni zapriseženi Ljubljančani, ki pravijo, da ne gredo iz Ljubljane, pa če bi jih vsi biriČi ven podili. Kdor pa misli, da bo zaradi tega zavladalo dolgočasje, ta sploh ni pravi mestjan in nima smisla za užitke, ki mu jih nudi mesto. Res, da nimamo poletnega gledališča, niti kakih razstav — vsaj kako razstavo hrušk in jabolk bi nam lahko priredili seveda v zvezi s kako dobro restavracijo. Letos ne bo ne slavnosti ne kakih priredb. Vrtni koncerti so postali silo redka stvar, kajti seksteta na lok vendar človek ne more vsak dan občudovati, v „Union" pa zdaj še oficirji ne bodo več hodili h koncertom. Zgodilo se je namreč pri zadnjem koncertu v „ Uni onu", da je vstal neki mašnik z dežele, ko je zazvonilo Ave Marija, in začel na glas Čitati neke molitve. Mož je imel gotovo dober namen, toda oficirji niso bili nič kaj zadovoljni s to prostovoljno pomnožitvijo koncertnega programa in pravijo, da takih presenečenj ne marajo več doživeti. Celo v „pratru" je vse tiho. Vse „komedije", ki jih je bilo na spomlad toliko, da je že prostora primanjkovalo, so odšle. Le redkokdaj se izgubi še sem kaka pestunja ali kuharica na ljubezenski pogovor s svojim vojakom. Vsi kegljaški in strelski klubi so ustavili svoje delovanje, pevska društva počivajo, vse miruje, vse spi — mrtva sezona se po vsej pravici imenuje ta čas. In vendar — tudi ta mrtva sezona ni napačna, Če ima človek odprte oči in je dovzeten za intimnosti mesta in ljudi. Jaz na pr. studiram v poletnem Času Ljubljano. Nihče si ne more misliti, koliko novega in zanimivega najdemo vsako leto. Mene zanima seveda vse. V prvi vrsti obrazi, a tudi hiše in izložbe. Kritično premo-trim, v koliko so od lanskega leta napredovali v okusu in v spretno s t ti aranžerji trgovskih izložb. Reči moram: napredek je velik. Ogledam si tudi vse hiše, stare in nove. Lani | sem razkril, da imajo najstarejše in najgrje ljubljanske hiše najlepše in najdražje portale, namreč iz rezanega kamna, doČim imajo nove hiše le navadne zidane portale. Morda najdem letos zopet kaj novega. Pa tudi če hodim po mestnih ulicah, imam svojo zabavo. Poznamo se seveda vsi, kar nas ostane Čez pasje dni v mestu, če ne osebno, pa na videz, in zato se zanimamo drug za drugega. Meni je na pr. natančno znano, če ima kaka gospa ali gospodična novo poletno obleko ali ne, ker imam v spominu vse lanske njene klobuke, bluze in krila, če se ji kaka nova stvar posebno prilega, se ji nasmejem z očmi in oba sva zadovoljna, jaz, ker sem videl nekaj ličnega in mičnega, ona, ker je vsaki ženski všeč, če vidi, da ljudem dopade. Zvečer pa bomo posedali po vrtovih, opravljali svoje bližnje, trgali vse tiste, ki kaj delajo, grizli svoje predpostavljene, zidali zlate gradove na oblake, izbirali neveste za svoje prijatelje in čestiloe za svoje znanke in spravljali dekleta ob dobro ime, kar se vse skupaj imenuje „gostil-niška zabava" in kar nikdar tako ne ovete kakor v mrtvi sezoni. 6. laoijonarjev, toda ko jim je prinesel bombo, so se najeti revoluoijonarji ž njim sprli ter ga ubili. London, 4. julija. Angleška vlada je zaplenila 90.000 puSek s pa-tronami, ki so bile namenjene za ruske revoluoijonarje. Maroški ropar Raizuli. London, 4. julija. Znani ropar Raizuli je spravil maroškega sultana zopet v hude škripce. Raizuli je izjavil, da se s sultanom ne pogaja niti ne sprejme njegovih pisem, ako mu jih ne prinese sultanov pooblaščenec, angleški podanik Kaid Maclean brez vojaškega spremstva. Maclean je res prišel z darovi za Raizulija na sestanek v Romino, toda Raizuli ga je pri držal za svojega vj etnika, dokler mu sultan ne izpolni sledečih pogojev : 100.000 durov odškodnine, Raizuli mora postati gubernator v Tan-geru in poveljnik policije. Dopisi. Iz Štajerske« Nas kmete je zadnje čase „Slov. Gospodar" o razbitju skupnega kluba tako „farbal", da se je kar kadilo, žalibog, da nismo prej takega lista opustili. Ker se gre O klubu, bodi tukaj povedano, da mi tudi dobro vemo, da sta kriva edino dr. Šusteršič in dr. Korošec. Dr. Šu-steršiČ je hotel biti na vsak način načelnik, pa magari se jugoslovanski poslanci razdele na deset delov; on si je namreč mislil, da bode vrhovnik vseh jugoslovanskih poslancev, na potu so mu bili samo štirje napred-njaki, kajti računal je, ako bi bili naprednjak! zraven, bi oni svoje glasove oddali kakemu dalmatinskemu poslancu, pri glasovanju bi on potem propadel. Dr. Šusteršič se je najprej izgovarjal, da noče z liberalci nič imeti, ker niso za splošno volilno pravico, potem je bila vera v nevarnosti, potem zopet, da so liberalci zvezani z Nemci, dočim je bilo na javnih deskah videti nemški oklic, naj volijo Nemci in nemčurji girtler-majstra. Vi ubogi losvonromovci, kaj poreče k temu Germanija? Nesrečna muza Prešernova, na vse zadnje bodeš ti kriva, da ni skupnega kluba. Vaši zvezarski poslanci opravičujejo razbitje skupnega kluba s tem, da libe ralcev ne marajo zraven. Vprašam samo, kako so se mogli vsi poljski poslanci zediniti, ko sedi zraven Žida katoliški mož? Kako je moglo priti do skupnosti v Čehih, ko je v klubu zraven duhovnika brezverec ? Pozna se, da se klerikalcem za vero bore malo gre, pač pa so častihlepni. V imenu vere nas samo obrekujejo in rušijo slogo, ti oznanjevalci miru. Prej je bil vsak proklet, kdor ni volil dr. Ploja, sedaj je pa vsak smrtni grešnik, ako mu ne izreče nezaupnice. Sedaj pa le naprej z geslom „Vera v nevarnosti". Bivši pristaš „Kmetske zveze". Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. julija. — Župan Hribar se vrne danes ponoči v Ljubljano ter bode jutri, v soboto, kakor tudi vsako daljno soboto za časa zasedanja državnega zbora, strankam, ki žele ž njim govoriti, v pisarni na mestnem magistratu na razpolago. — Schwarzevo delo. Krogi, ki so v najožji dotiki z našo deželno vlado, raznašajo vest, da je imenovanje KlementaProfta za ravnatelja L ljubljanske drž. gimnazije že gotova stvar. Pravijo, da je naučni minister dr. Marchet deputacijam, ki so se zglasile pri njem, da protestirajo proti imenovanju Klementa Profta, osorno odgovoril: „Was wollen Sie ? Das I. Staatsgvmnasium in Laibach ist j a deutsch!" Ne vemo, koliko je resnice na teh vesteh, ako pa uvažujemo, da je deželni preds. Božidar Schwarz napel vse sile in porabil vsa sredstva, da na Dunaju izposluje, da se za Ljubljano imenuje za ravnatelja njegovega ljubljenca Klementa Profta, je prav lahko mogoče, da odgovarjate gori zabelježeni vesti resnici. Toda Sohwarz nima samo tega greha na vesti. S I. državne gimnazije je premeščen nemški profesor dr. We-dan. To mesto bi se moralo razpisati, čim bi se pa bilo razpisalo, bi se za to službo zglasilo toliko izvrstno kvalifikovanih kompetentov, da bi bilo skoro izključeno, da bi mogel to mesto zasesti kak Nemec. Ker je pa Schwarz hotel preprečiti, da bi na Wedanovo mesto prišel slovenski profesor, je poskrbel, da se ta služba proti veljavnim predpisom ni niti razpisala, marveč se kar pod roko oddala Nemcu dr. Rothaugu. To je kršenje postave prve vrate. A to še ni vse, kar je zagrešil ljubljenec naših klerikalcev Božidar S oh w ar z ! Kakor smo javili in kar potrjujejo poizvedbe iz verodostojnega vira, je že dognana stvar, da pride na mesto dvornega svetnika L u b o a , ki je stopil v pokoj, za finančnega ravnatelja v Ljubljano trd Nemec ali višji finančni svetnik z Moravskoga Riemann ali višji finančni svetnik iz Gradoa dr. Goritsohnigg. Tudi to je delo dežel, predsednika Sohwarza, ki je storil vse, da spravi na LubČevo mesto Nemca. Naj bo že kdorkoli iz navedenega se jasno vidi, da dela Schwarz sistematično na to, da iztisne z vseh boljših mest na Kranjskem Slovence in jih zasede z Nemci. Schwarz torej ni na Kranjskem ničesar drugega kakor pionir n e m -Štva, prvoboritelj germanizacije. In takšnega človeka, takšnega nasprotnika vsega, kar je slovensko, zagovarja klerikalna stranka in njeno glasilo „Slovenec" celo poživlja na bojkot onih zavednih Slovencev, ki nočejo upogniti tilnika pred nasilnikom Sohwarzom, kakor se je to zgodilo v Kamniku! Toda Schwarz si naj nikar ne misli, ako uživa pri klerikalcih takšne simpatije, da bo slovenska javnost mirno trpela njegovo početje. — „Družba Triglav" in župan Hribar. Včerajšnji nSlovenec" se je brez potrebe zaletel v župana Hribarja, Češ, da nima nikakršnih zaslug za osnovanje družbe „Triglav". Resnici na ljubo le toliko: Od časa sem, ko so se nekateri rodoljubi, ne glede na politično mišljenje, katero zastopa eden ali drugi izmed njih, dogovorili, da ustanove družbo „Triglav", je bil župan Hribar duša vsemu gibanju. Ne le, da je od začetka sem vodil seje pripravljalnega odbora, kot njega predsednik, ima on tudi največ zaslug za financiranje tega podjetja, dokler se družba ne ustanovi. Da seje kupil Tunelhotel, je po največjem zasluga Hribarjeva. Pogajanja med železniškim ministrstvom in prometno družbo zaradi prodaje tega hotela niso imela toliko Časa pozitivnega uspeha, dokler nista pri ministrstvu osebno intervenirala gospoda župan Hribar in Trn-koczy. Grda laž in zavijanje resnice je, da je Hribar podražil kupnino za celih 3000 K. Kupnino je končno določilo ministrstvo in na to ni mogel Hribar nič vpljivati, njega ne zadene tudi nobena krivda na visokosti kupnine. Ker se „Slovenec" sklicuje na dr. Tominška, uaj bi se nanj obrnil, kateri bi mu to zadevo gotovo tudi pojasnil le v tem smislu, ki ustreza dejanskemu položaju. O tem pa, kdo bode vlekel dobiček od te družbe, se nočemo pričkati s „Slovencem", kateri, kakor vidimo, nima niti pojma o družbi z omejeno zavezo, ker sicer ne bi mogel pisati tako gorostasne bedastoče, da bodo nekatere člane vrgli iz družbe. Če pa že „Slovenee" noče koristiti temu eminentnemu narodno-gospodarskemu podjetju, kakor je „Triglav", naj mu vsaj — in ta želja je gotovo skromna — s takimi neopravičenimi napadi, kakor je bil včerajšnji, ne škoduje. — Več delavnosti. Piše se nam s Štajerskega: Iz neke opazke lista „Novi slov. Štajerc" je razvidno, da zbira uredništvo vsakojake pritožbe zoper poštne urade na slov. štajerskem, da pa uredništvo ne dobi niti odgovora, če tudi stavi konkretna vprašanja do strank, ki so prizadete. V tem oziru vlada grozna malomarnost! Krivice se gode povsod in vsak dan, pa prizadeti so preleni, da bi to komu naznanili. Navadno se kliče razne poslance po časnikih, naj bi nastopili, posredovali, materijal pa se ne objavi. To je naravnost otročje početje! Rado se tudi samo zagrozi, da se bodo pozneje ali drugokrat objavila imena uradnikov in to, kar se je zgodilo. Tako postopanje je naravnost smešno, če se noče povedati, kaj je uradnik zakrivil in kako se krivec imenuje, kak pomen pa ima to sploh spravljati v javnost? Zakaj se kličejo pri vsaki priliki poslanoi na pomoč, če pa se ne da niti njim, niti časnikom za vsako intervencijo potreben materijal v roke? Ta grda razvada, da se samo kriči, ali kriči in prazno grozi, mora prenehati. Ako imamo zoper kakega uradnika vzrok za pritožbo, na dan s tem! Nič prizanašati! Nemški in nemčurski uradniki so nam Štajerskim Slovencem povsod najhujši nasprotniki. Ravnajmo se tudi po tem! — Peticije za slov. vseučilišče in sploh slov. šole so vložili: županstvo Postojna, županstvo Višnja gora, županstvo Rakek, „Sokol" in gospodarsko politično društvo v Postojni, krajni Šolski svet na Rakeku in *iičiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano na uradni konferenciji v Boh. Bistrici dne 4 julija t. 1. — Iz založniške službe. V IX. činovni razred je prišel geometer II. razreda Jaroslav Mestecky želez, gradbenega vodstva v Gorici ter pristav Norbert Javu rek želez, gradbenega vodstva v Trstu. V VIII. činovni razred sta pomaknjena pristava Franc Ko k al j v Ljubljani ter Josip Hočevar pri direkcijskem oddelku 6. V IX. činovni razred je prišel Ivan K e 1 e o , postajenačelnik pri Sv. Luciji-Tolmin, Lovrenc Testen, postajenačelnik v Podbrdu in Emil Forkapič, želez, koncipijent pri ravnateljstvenem oddelku 2, dalje asistentje Ludvik Jereb pri ravnateljstvenem oddelku 7, Albin Cirer in Karel R o ž a n c pri ravnateljstvenem oddelku 8. — Iz finančne službe. Blagajniški oficijal Fran Milost je imenovan za blagajnika v IX. čin. razredu pri deželni finančni blagajni v Trstu. — Vojaška vest. Div. topniški polk Št. 7 pride jeseni iz Ljubljane v Gradec, pozneje pa se preseli v Maribor, kakor brž bo gotova nova vojašnica. — V slovenski tekmovalni vrsti pri mednarodni tekmi v Pragi so bili iz ljubljanskega „Sokola" bratje: Albin Kandare, Ivan Mikla-vec, dr. Viktor Murnik, Josip Rihar in Anton Thaler; iz tržaškega „Sokola" pa br. Vladimir Dekleva. Vrsto je vežbal zvezni načelnik dr. Viktor Murnik, pri tekmi pa vodil br. dr. Janko Šavnik, ker je dr. Murnik sam tekmoval. Kakšne uspehe so dosegli posamezniki, se ni konstatiralo, ker je bila samo tekma vrst in ne tudi posameznikov. Zlasti požrtvovalnega in vztrajnega Sokola, zmožnega največjega samozatajevanja, seje pokazal br. Thaler, ki si je pet dni pred tekmo pri vadbi globoko raztrgal roko med prsti in šel k tekmi s šivi v roki. Že v soboto, ko se je vrsta vadila v telovadnici praškega „Sokola", se mu je rana iznova odprla, vendar je šel s tako roko drugi dan k tekmi, premagal z železno voljo vse bolečine in pomogel ne samo, da je vrsta sploh mogla tekmovati, temuČ izdatno tudi k njenemu častnemu uspehu. Pri tekmi se je nezgoda pripetila tudi enemu izmed francoskih tekmovalcev. V najhujšem kolebu je z droga padel na obraz in prsa ter obležal nezavesten. Zdravniki so konstatirali, da si je zlomil rebro. Vkljub temu je francoski gimnast takoj, ko se je zavedel, zahteval, naj se ga trdno poveže in pusti dalje tekmovati. Žrtvoval se je, da je francoska vrsta sploh mogla dalje tekmovati. Telovadil je še potem na več orodjih, dvigal ročke, skakal in tekel — ne slabo vkljub zlomljenemu rebru! Omenimo naj tu podobnega dogodka pri mednarodni tekmi v Parizu i. 1889. Eden čeških tekmovalcev si je pri vaji na bradlji zlomil nogo (vsled slabega orodja). Tekmoval je vkljub temu dalje, da vrsta ni bila izključena od tekme, ker ne bi bila več polnoštevilna. Na orodje so ga nesli in po končani vaji z njega sneli. Vsekako so to izredni dokazi energije in poguma, pa tudi gorke ljubezni do svojega naroda! — Ciril-Metodovi kresovi. V neposredni bližini mesta je gorelo snoČi pet kresov; največja sta bila oni na Drenikovem vrhu, in drugi na g. Frana BabiČevem griču nad vojaškim streliščem. Zadnji je bil od članov društva „Mer-kurja" in imenovanega gospodarja ter drugih rodoljubnih narodnjakov prirejen s posebno vnemo. Okrog visoke obsekane akacije je bilo naloženih nad seženj drv in suhljadi, in ko se je točno ob 9. uri zažgal, je jelo frčati v zrak nebroj raket, vmes pa so švigali iz devetih možnarjev bučefii streli, ki so se čuli daleč na okoli. Proti enajsti uri pa je lopnila na tla prežgana akacija v veliko ve- selje obilega občinstva. Tako sta plam-tela v zrak dva večja kresova pred mestom, dočim jih je biJo po okolici in po gorah ter gričih tudi vse polno prižganih. — Oiril-Metodov kres je bil Dachs-Šturmovemu krdelcu „Ljubljane" nekaka pretveza za „g'sohafc". To je kazala pola z Daohsovim podpisom, ki je kar vsiljivo krožila okrog liberalcev za kronceinjih tudi mnogo ujela. Dachs je nameraval ta Ciril-Metodov kres snoči izrabiti za svojo oštarijo in napraviti gori lepo vino-toČ, pa mu je bil od oblasti odbit. Pravijo, da seje gori vseeno, pa v „kontrabant" pilo in jelo. — Izlet društva „Pravnik" se obeta izvršiti prav prijetno. Oglasilo se je že lepo Število izletnikov. Prirodna krasota gorenjskih krajev, nad vse pa divječarobno „Bohinjsko jezero", na drugi strani pa prijetna družba znancev-prijateljev ter stanovskih tovarišeh iz različnih krajev in osobito tudi udeležba cenjenih dam — vse to je vzbudilo prav živahno zanimanje za ta izlet. Ponavljamo, da so vabljeni k izletu vsi pravniki in prijatelji društva „Pravnik". — Prostovoljno gasilno društvo „Štelana vas" pri Ljubljani ima v nedeljo, dne 7 t. m., veliko vrtno veselico v gostilniških prostorih g. Ivana Povšeta po dom. Strausa. Pri veselici sodeluje godba. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Ob 7. uri zvečer plezanje na mlaj, na katerem bodo krasni dobitki. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. — Litijska podružnica „Slovenskoga planinskega društva" napravi v nedeljo, dne 14. julija t. L, izlet na Mrzlico. Odhod iz Litije ob 5. uri 49 min. zjutraj z vlakom do Hrastnika, od tam peš na Mrzlico. Povratek čez Griže, Žalec in Celje. Ker je pot na Mrzlico jako udobna, iz vrha pa krasen razgled po sosednji Štajerski, upamo, da se nam pridruži mnogo prijateljev turistike, zlasti iz Ljubljane. Za pijačo bode preskrbljeno. V slučaju neugodnega vremena se preloži izlet na poznejši čas. — Zdravstvena okrožja na Kranjskem. V deželnem zakoniku je izšla dne 28. junija t. 1. naredba glede nove pristojbinske tarife za poti in opravke okrožnih zdravnikov, in sicer glede zdravljenja ubožcev in glede uporabe zdravnikov v korist vseh ali posameznih občin zdravstvenega okrožja. Glede zdravljenja ubožcev se glasi dotično določilo: Pri daljavah nad 4 kilometre gre okrožnemu zdravniku, ako je za obisk porabil pol dneva, obiskovalna taksa 4 K (prej 2 K), in če je za to porabil ves dan, 8 K (prej 4 K), vrhutega daljavna pristojbina 40 h (prej 30 h) za vsak kilometer poti tja in nazaj, glede uporabe okrožnega zdravnika v korist vseh ali posameznih občin v okrožju pa: Dnevsčina za vsak dan 8 K (prej 4 krone), potne pristojbine za vsak kilometer, kakor je kraj dotične komisije oddaljen nad 4 kilometre od sta-novišča okrožnega zdravnika, 40 h (prej 30 h). Ta tarifa stopi v veljavo dne 13. julija t. 1. — Omeniti je, da se določila glede pristojbin za cepljenje koz niso izpremenila, torej bo tudi poslej znašala dnevsčina 4 K poleg običajne priprežnine. Zvišanje pristojbin je sad proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem, katerih modri in energični načelnik je dr. Peter Defranceschi. — Izlet na J a vernik, Idrijska podružnica „Slov. plan. društva" priredi v nedeljo 7. julija t. L izlet na Javornik. — Zrelosten izpit na realki V Gorici sta napravila Slovenca gg. L. DeveŠkovič in Avg. Deve t a k. — Koprski učiteljišč niki prirede v Trstu pri Sv. Ivanu dne 14. t. m. v prostorih „Narodnoga doma" v korist učiteljskemu konviktu koncert s plesom. — V konkurz je prišel gostilničar in hišni posestnik v Slovenski Bistrici Melhijor Videčnik. — Vzoren pedagog je kurat Humar v Pevmi na Goriškem. Verske resnice vtepa otrokom v glavo tako, da se mora zagovarjati pred sodiščem in kar je še hujše, da je zato obsojen. Te dni je bil kurat in katehet obsojen na 30 K globe, ker je učenko Klanjšek tako pretepal, dajo je poškodoval na telesu. Tudi mora plačati deklici 30 K odškodnine z a bolečine. Ali bo Humar opustil zdaj svoj poučevalni sistem, ki ga ne odobrava kazenski zakon? — Prostovoljno gasilno društvo V Trzinu bo praznovalo 14. julija obletnico svoje ustanovitve in otvori ta dan gasilni dom. — Veselica slovenskih dijakov se vrši v nedeljo, dne 7. t. m., v prid družbi sv. Cirila in Metoda v dvorani g. Kotnika v žalcu. Na sporedu je: „Tat v mlinu", burka v treh dejanjih, tamburanje dijaškega tamburaškoga zbora, ples, prosta zabava itd. Vstopnina: Sedeži od 1.—3. vrste 1 K, sedeži od 4.—6. vrste 80 v, sedeži od 7.-9. vTste 60 v, stojišča 30 v. — Ker je čisti dobiček veselice namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplaČila hvaležno sprejemajo. — Postaja na Dunaju za blago, namenjeno v Trst in is Trsta, Južna železnica namerava napraviti na Dunaju posebno postajo za blago, ki je namenjeno od tam v Trst in ki iz Trsta dospe tja. To vse v svrho hitrejšega prometa. — Toča je pobila dne 3. t. m. vse vinograde po Halozah in Zavrču. Toča je padala tako debela, da je bila pokrajina celi dan pobeljena. — Planet Mart je sedaj ena najkrasnejših nočnih prikazni na večernem nebu. Opazi se na južni strani neba in stoji ob polnoči točno na jugu. Sedaj sveti v svoji najsvitlejši rdeči barvi. Dne 6. t. m, ob 4. uri popoldne (sred. evrop. Čas) stopi Mart v opoziciio s solncem (t. j. zemlja je v sredi med solncem in Martom). Ob tem času se približa tudi naša zemlja Martu izvanredno blizu nekako nad 7 milj ono ? milj. Kajti zemlja se nahaja dne 5. t. m. ob 5 uri popoldne v najoddaljenejši točki na svoji poti od solnca in Mart (dne 6. t. m. ob 4. uri pop.) v peri-helu (t. j. najbližje solncu na svoji poti krog njega.) Ta slučaj se redko zgodi, približno vsakih sedem let, in posebno letos je jako ugodno. Ker je Mart sedaj tako blizu zemlje, se vidi njegov premer skoraj trikrat večji kot druga leta, kar omogoča, da se vidijo detajli na njem sorazmerno lahko z malimi reiraktorji (daljnogledi), kar druga leta ni mo-mogoČe opaziti celo z največjimi daljnogledi. Sedaj se kaže zemlji južni pol Marta s svojo sneženo kapo. Pričakovati je, da bo letošnja Martova opozicija odkrila marsikaj znamenitega. Že sedaj je dognal astronom Lowell, da bela kapa na Martovih polih ni, kakor se je tudi dosedaj domnevalo, oglikova kislina (C O.,) v zgoščenem stanju, ampak čisto naš navadni sneg (H, O). Tudi se vidi na južnejših zvezdarnah sedaj jako mnogo kanalov. — Dne 6 t. m. stoje slučajno v svetovju planeti: Uran, Mart, Zemlja, Solnce in Neptun skoraj v ravni črti. — T. — Kako se brigajo za svojo službo* V Oekavcu nad Šempasom na Goriškem je zadel mrtvoud okoli 55 let staro T. Košuto. Sli so po vikarja v Osek. Ga ni bilo. Stopili so po župnika v Šempas. Ga ni bilo. Stopili so po kaplana Stefco. Ga ni bilo. Nikjer torej nobenega! Prva dva sta bila v Gorici na izletu, tretji je pa tekal okrog po svojih „spasih". Tri ure so čakali na Štefco, a njega ni bilo od nikoder. Kadar je pa kak političen shod, ali če je treba farbati kmete s politiko, so pa povsod! — Radi častikraje obsojen klerikalec. Iz Knežaka se nam piše : Zopet piha naša klerikalna sodrga od jeze. Zakaj ? Postrigli so malo peruti našemu od klerikalcev a ne vseh zelo spoštovanemu tajniku Erženu po domače „Soparci". O saj smo vedeli, da ga bo zadela roka pravice ! In res zgodilo se je, kar smo pričakovali. Slavna „Soparca" bo marala ali 70 K plačati ali pa iti 14 dnij v sanco bistriških „pržonov". No za enkrat bo že dovolj. Pa zakaj je bila obsojena ta Soparca*? Častitim bralcem je iz zadnje notioe „Slov. Nar." znano, da so imeli klerikalci meseca aprila volilni shod v Drskovčah. Na ta shod je peljal nas fanatični kaplan Orehek tudi občinskega tajnika Eržena z namenom da bo ta slavna Soparca kot govornik nastopil. No in res, možioelj ga je zvrnil par četrt več in je nastopil. Izbral si je za svoj govor sicer za agitacijo zelo pripraven, a v resnici za tako puhlo glavo pretežak tema. Ne ne, slavna Soparca, kaj takega dokazati, česar sam vaš visoki dr. Šusteršič ni mogel dognati, bi bilo za Človeka, ki ima tako malo soli v glavi kot Vi, nekoliko prete-žavno. Spravilo se je to soparno Člo-veče na tem shodu nad našega nad-uČitelja ćesnika. Hotelo je na vse mogoče in nemogoče načine dokazati, da je edino česnik kriv tiste znane knežke afere, da so torej tisti, ki so bili radi tega zaprti, ker so mu hoteli hišo podreti in mogoče tudi njega ubiti — edinole njegove žrtve. No pa to soparno dokazovanje ni česniku prav nič Škodovalo. Drskovčani in Zagorci ćesnika bolje poznajo kot slavna Soparca, ki je šele od včeraj v Kne-žaku. Ko bi bil tajnik Eržen, ta muha ki se sili na vsako „ohoet" Četudi nepovabljen, malo ponižnejši bi mu bil mogoče g. Česnik odpustil. Ker seje pa zgodilo nasprotno, je vložil tožbo napram Soparoi. Prvič je bila obravnava preložena, ker je Eržen nastopil dokaz resnice. Rekvirira! je akt tiste dolge obravnave, ki se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Poklical si je kot priče na pomoč, vso višjo klerikalno gardo knežko. A vse ni nič pomagalo. Nobena prida ni mogla niti najmanjšega izpovedati v prilog njegovemu dokazovanju. Ko je videl Soparca, da ne more nič dokazati, je pa začel nazadnje tajiti, da bi bil na shodu kaj o Česnikovi krivdi govoril. — Ta je pa lepa! Najprej nastopi dokaz resnice, potem pa taji. Pa seveda — vsaka glava svojo pamet! Kljub vsemu zavijanju je kocka padla. — Soparca je bil obsojen na 70 K giobe, Če pa teh ne bo, pa 14 dni v „kehou. Upamo, da bodo njegovi klerikalni tovariši, ki imajo kaj več pod palcem vendar tako kulantni, da bodo zložili te kronce zanj. Saj se je šlo za sveto vero. — Torej dober tek pri riČetu, slavna Soparca — če ne bo krono. — „Narodni dom" v Slovenski Bistrici- ^Posojilnica" v Slovenski Bistrici je sklenila svoje staro poslopje podreti in na njegovem mestu zgraditi moderno, z vsemi udobnostmi opremljeno poslopje, ki bo slovenskim društvom služilo kot „Narodni dom". Po80Jilnični odbor je v to svrho dovolil 30000 kron. Kakor se govori, namerava ^Posojilnica" kupiti tudi takozvano mestno hišo, ki je last znanega nemškutarja Jago-ditscha. To vest registrujejo nemški listi in pretakajo radi tega grenke solze. — Planinski sejm. Savinska podružnica „S. P. D. stavi letos turistično kočo na Okrešlju, katera se imenuje na Čast prof. Frischaufn, znanemu odkrivatelju in najboljšemu poznavalcu Savinskih planin, možu, si^er rojenemu Nemcu ali velikemu prijatelju Slovencev „Frischaufova koča". V svrho lažjega financiranja zgradbe je „Savinska podružnica" sklenila, prirediti v nedeljo, dne 11. avgusta letos veliko ljudsko veselico pod imenom „Planinski sejm" na obsežni ravnini pri Sv. Frančišku Ksaveriju v gornjegrajskem okraju. Ta veselica bode največja v zgornji Savinski dolini in upati je, da jo po-setijo oziroma podpirajo vsi zavedni rojaki brez ozira na politična ali strankarska stališča. O pripravah o veselici, kakor o isti sami hočemo redno poročati. Z ozirom na namen veselice, že zdaj kličemo vsej savinski, šaleški itd. dolini — dne 11. avgusta vse k Sv. Frančišku! — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima IV. redni občni zbor dne 6. julija ob 8. uri zvečer v prostorih društva. Slovanski gostje dobrodošli! — Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaja. Na ustanovnem obč. zboru dne 1. julija se je izvolil sledeči odbor : Predsednik: cand. for. Jožef Vodopivec; podpredsednik: stud. for. Anton Sodnik; tajnik: stud. for. Ivan Možina; blag. in knjiž. stud. agr. Albert Veder njak: namestnika: cand. for. Jož. Kenda; stud. for. Franc Spiller: preglednika: cand. agr. Matevž Kosmač; cand. for. Fran Novak. — Blaznost. 281etni pisar Andrej RepiČ v Trstu se je slekel na cesti in dajal obleko prodajalcu sladoleda, Češ, da ga gotovo zebe. Spoznali so, da je Repič zblaznel, ker je hotel iti v Miramar cesarja obiskat. — Isto tako je zblaznela v Trstu 23-[etna Marija Vičič, ki je hotela skočiti v morje. — Čitalnica v Starem trgu pri LOŽU je svojo, za dan 7. t. m. napovedano veselico preložila na nedoločen čas. — Štiridesetletnico službovanja gg. pristava I. Cesarja, revizorja J. Pavlička; skladiščnega mojstra I. K en de, akordanta P. Marinka; delovodje J. Starmana slavijo južni železničarji s koncertom jutri, dne 6. julija 1907 v prostorih hotela „Južni kolodvor" Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Spored je zelo zanimiv. — Splošna stavka mizarskih pomočnikov v Ljubljani. Kakor smo že včeraj poročali, so mizarski pomočniki v Ljubljani z včerajšnjim dnem pričeli s splošno stavko. Pogajanja z delodajalci še dosedaj niso imela nobenega uspeha, dasi posreduje med nasprotnima strankama tudi obrtni nadzornik. Vendar pa se je nadejati, da pride med delodajalci in delojemalci do sporazumljenja in da se stavka konča tekom prihodnjega tedna. Delavci so izročili delodajalcem posebno spomenico, v kateri zahtevajo uvedbo minimalne plače [in sicer za vsakega delavca po 1. letu izučenja 2 K 80 v, začetkoma 3. leta 3 K 40 v; delavni čas od 7. zjutraj do 12. opoldne in od pol 2. do 6. popoldne brez odmora ; vendar se sme med delom pojesti južina, po katero sme itd vajenec ali kak drugi delavec. Ob sobotah se mora delo končati že ob pol šestih in delavcem je treba takoj izplačati zaslužek. Vsem delavcem se morajo zvišati plače za 15°/0 izvzemši onih, ki dobivajo minimalno plačo. Za delo izven delavnice je taeba plačati doki ade 60 vin, izven nesta do 5 km daljave 1 K, za vsako amgo daljavo pa 2 K 20 v na dan. Pred božičem, veliko nočjo in bin-koštmi se dela nepretrgoma do dveh popoldne, plača se pa zaslužek za ves dan. Čezurno delo se plačuje za 25% višje kakor normalno. Vrhu tega še sahtevajo stavkujoči delavci prost 1. majnik in priznanje zaupnikov in organizacije. — tono le ustrelil« V Zagrebu je ustrelil krojač Ivan Merkuš svojo ženo. Hotel je ustreliti še sebe, kakor sta se zmenila z ženo, a videč, kako se revica bori s smrtjo, ni imel moči to storiti, ampak klical ljudi na pomoč. Vzrok beda. Žena je bila stara 66 let. — Pogreša S0 od predvčerajšnjem llletna šolska učenka Julijana Kuharjeva iz Šiške št. 164. Deklica je plavolaska, ima modro kratko krilo, ravno tak predpasnik, bel slamnik in dežnik. — Poneveril Je pri poštnem uradu v Opatiji službujoči v Ljubljani rojeni pismonoša Pran Presetnik 2500 K in neznano kam pobegnil. — Pobegnila sta dne 2. t. m. od košnje na češkovem travniku pod Rožnikom prisiljenca Andrej Rahne roj. 1856 v Vin j ah in pristojen v Dolsko in Juri Bergant roj. 1856 v Gvorjah, pristojen v Berklje. — Aretovan je bil snoči zaradi nevarnega pretenja že predkaznovani stavbni risar J. P—k. Navedenec je grozil svojim staršem in je bil položaj tak, da je bila aretacija neizogibna. — Delavsko gtbanie. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 9 Slovencev in 18 Hrvatov, iz Heba pa je prišlo nazaj 14 Slovencev. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur1*. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent, 2 kontori-sta, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, I pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 4 učenci. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 5 knjigovodij in korespondentov, 3 kontoaristi, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajniČarke, 7 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — „Ii|nbilanska društvena ^$dbaf6 priredi jutri v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. — Najnovejše novice. — Frančiškani imajo volilno pravico, tako je razsodilo državno sodišče na neko reklamacijo, češ, da se je frančiškanom že leta 1789. ustavilo beračenje. (A beračijo še vedno enako!) — Italijanska zbornica je sprejela zakon glede nedeljskega počitka. — Toča je pobila na mnogih krajih na Ogrskem popolnoma; posebno okoli Blatenskega jezera. Zrna so bila nad 60 gr. težka. — Tovorni vlak je skočil s tira blizu postaje Kaba pri De-brecinu. Razbitih je 17 voz, v njih pa ubitih samo volov v vrednosti 25.000 K — Morilec bolgarskega ministrskega predsednika Petrov je obsojen na veŠala. sokrivec Hran o v je bil obsojen v dosmrtno, Ikonomov pa v 151etno ječo. — Truplo kneginje Matilde Windischgratz prepeljejo v Haasberg pri Planini. — S pasivno resistenco so zagrozili pravni praktikantje v Pragi, ako ne dobe*plače. * 11 500 doL za bika. V Allen-townu N J. je bil prodan bik, ki je dosegel najvišjo ceno, kar se je dosedaj prodalo bikov v New Jersejn. Bika, kateri je bil last Stockwella, je slednji prodal A. B. Lewisu iz Fre-dericksburga, Va., za nič manj nego 11.500 dol. * Čudna najdba. V Lincu so našli pri prezidavi neke hiše zaboj, v katerem je bilo več sto zlatega in srebrnega denarja iz leta 1570, raznih cerkvenih in drugih cizelirnih predmetov ter mnogo popolnoma shrani enega platna. Zaboj je bil zavit v vreče, na teh pa je bila vtisnjena letnica 1664. * Popolen ročni atlas za 10 plenigOv je dobiti v založbi Otona Paul v Lipskem. Atlas pa tudi 10 vinarjev ni vreden, ker čitamo v njem n. pr.: za Avstro-Ogrsko so skupna ministrstva za vojno, zunanje stvari in mornarico. Dunaj je glavno mesto nadvojvodine Gornje Avstrije; Piran je v kneževini Goriški itd. * Caruso v Budimpešti. Znani italijanski tenorist Caruso, ki si je pridobil v Ameriki tako žalostno slavo glede moralnosti, bo pel dne 1. oktobra v Budimpešti, in sicer v kraljevi operi, ker se predstava priredi na korist bolnim na pljučih. Posamezne lože bodo ta dan veljale po 300, 400 in 500 K. Zadnje mesto v parterju bo veljalo 20 K. Vkljub tako visokim cenam se že sedaj mnogobrojno abonirajo za vstopnice. * Drago raca. Julij Biohut je dobil na neki šaljivi tomboli krasno živo raco. Z raco pod pazuho jo je ves vesel mahnil v kavarno. Ker so mu znanci od vseh strani Čestitali na dobitku, zdelo se mu je potrebno plačati par Štefanov. Začelo se je popivanje in opolnoči je bil Biohut popolnoma pijan. In tako se je gunoal z raco proti domu. Raca pa se mu je zdela pretežka, zato ji je privezal okoli vratu ter jo postavil na tla. In tako sta se gunoala sedaj oba po glavni pariški ulioi. Srečal ju je prijatelj Denis, in ta ni mogel gledati takšnega trpinčenja. Prerez al je trak in raca je odletela. To pa je Bichuta tako razkačilo, da je potegnil nož ter Denisa neusmiljeno oklal po obrazu. Z veliko težavo je Denis premagal napadalca ter ga izročil straži. In sedaj je ubogi Bichut obtožen trpinčenja živali, pijanstva, motenja nočnega miru, nošnje prepovedanega orožja in poskuŠenega umora. Pri vsem tem pa še ne ve, kam mu je odletela raca. * Kajenje — koristno. Dr. Arnold je delal razne poskuse, kako upliva to bako v dim na razne bacile ter dognal, da dim zadržuje v rasti in širjenju bakcile davioe tako, da se navadno sploh zatro. Nekoliko slabše vpliva na legarjeve bakoile, popolnoma pa skoraj uniči bakcile raznih oteklin v ustih in grlu, tako da je po njegovem mnenju ljudem, ki se nagibajo boleznim v grlu naravnost priporočati kajenje. * Čudna kazen. Ko še niso bili bicikli tako razširjeni po svetu, je poslala neka nemška tvrdka maroškemu sultanu deset bieiklov v dar, da bi se udomačili tudi v njegovi državi. Sultan ni vedel, kaj bi s kolesi. Ko pa je neko jutro gledal skozi okno svoje palače ter videl, kako se je neki dvorni uradnik skušal voziti z biciklom, pri tem pa padal neprestano na obraz, šinila mu je dobra misel v glavo. Sklenil je uvesti bicikle za kazen neposlušni ni bulam v svojem haremu. Vsako, ki se je kaj pregrešila, so peljali na vrt, kjer se je morala na sultanovo povelje voziti. In sultan se je iz srca smejal, ker se nobena ni znala pravilno skobacati na kolo, potem pa neprestano padala po tleh. * Teža šolskih torbic. Šolska o-blast je odredila, da morajo učenci nositi šolske torbe le na hrbtu in da njihova teža pri mlajših učencih ne sme presegati osmega do devetega dela telesne teže. Da se morajo nositi knjige na hrbtu je utemeljeno s higi-.ieničn«\er;i stališča. Pri tem se namreč ne obtožujejo preveč posamezne skupine mišičevja, ne krivi se hrbtenica in dihanje se ne ovira. Učiteljem se je naročilo, da morajo od časa do časa revidirati knjige, ki jih donašajo učenci v šolo, ker se cest okra t zjrodi. da 25 kg težki otroci prenašajo po pet in še več kg knjig, katerih bi se dobra polovica lahko puščala doma. * Edison o najnovejših izumih. Nekemu svojemu gostu je rekel Edison, da bo v bodočih desetih letih na polju tehniko več izumljenega kakor v preteklih petdesetih letih. Poljedelci si bodo popravljali zemljo z ni-1 rogenom, ki ga je sedaj mogoče pripravljati le v laboratoriju. Glede elektricitete je Edison mnenja, da je ta še vedno v povojih. Prepričan je, da bo mogoče dobivati električno silo iz premoga v začetku rudnika brez pare in dinamostroja. Tako proizvajaua sila bo mnogo cenejša ter jo bo mogoče dalje prenašati. Para se bo lahko popolnoma opustil«!. Ladje bode gonila elektriciteta, da bodo prevozile Atlantski ocean v treh dneh. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina julijskega zvezka: 1. En g. Gangl: Drobne pesmi. Bog. Dekle in bolest. Ob zatonu. Dan. Oživljenje. Začetek in konec. Izpoved. Romanca o junaku. Zadnja pesem. 2. Kristina: Najina ljubezen. 3. Milan Pugelj: Misel. 4. Dr. Ivan T a vč ar : Izza kongresa. 5. Dr. Jo s. Tominšek: Iz učenega in neučenega Berlina. 6. Vinko Zupan: Umrli Anki. 7. Etbin Kristan: Vitez Ivan. 8 A. Gradnik: Vampir. 9. Vladimir Levstik: Historija o kugi. 10. Dr. Ivo Šorli: Klio čez vodo. 11. Podlimbarski: Izlet v Krakov. 12. Milan Pugelj: Iz noči. 13. Vojeslav Mole: V parku. 14. Vinko Zup an: Za srečo. 15. Milan Pugelj: Magda. 16. Ad. Robida: Ej, ljubica! 17. Fr. Str-nad: Strup. 18. Milan Pugelj: Kam. 19. Književne novosti. Iv. Cankar: Aleš iz Razora. — Dragan Šanda: Poezije. — Dr. Jos. Tominšek: Dr. F. D. Marušič: Liječnikovi zapisoi. — Dr. Jos. Tominšek: Ilija Ujević: Dokonioe. — Profesor dr. Fran Barao: O modernoj katoličkoj apologeti ci. 20. Glasba. Nove muzikalije „Glas bene Matice". — Janko Žirovnik: „Narodne pesmi" za Šolsko mladino.21.Upodabljajoča umetnost. A. H. O.: Peter Žmitek: Ma- joliČni izdelki. — A. Repič: Rossipa-lov kip. — A. Zaje: Plaketa S. S. Z. — R. Jakopič: Razmere slovenske umetnosti in načrt za ustanovitev slovenske umetniške galerije v Ljubljani. 22. Med revijami. Dr. Jos. Tominšek: Hrvatski djak. Glasilo hrv. naprednog djaŠtva. — V. M.: Nov poljski list „Switu. — „La Revne Slave«. 23. Splošni pregled. Dr. Fr. Hešič: Božidar Fiegerič f. — Vojeslav Mole: Enajst mladih poljskih pesnikov iz Ukrajine. — V. M. Marija Konopnioka. — V. M.: Eliza Orze-szkowa. — Listnica uredništva. — 0 knjigi dr. Volčiča „C1-vllnopravdni zakoni", ki smo jo ocenili svoj čas piše M j esečnik Pravničkog društva v Zagrebu med drugim: Osim toga što su posebni propisi, koji vriede samo za Dalmaciju, uvršteni samo u hrvatskom jeziku, uzet je obzir na nas Hrvate jošte i time, Što su u obširnom stvarnom kazalu navedeni i izrazi hrvatskoga uredovnoga prievoda gornjih zakona, u koliko se bitno razlikuju od slovenskih. Tako je pružena mo-guČnost i hrvatskim pravnicima iz Dalmacije i Istre, da ovu knjigu rabiti mogu upravo tako kao i Slovenci. Tisak i oprema knjige liepi su i okusni, a kako su u njoj sadržani svi propisi, koji se na ovaj predmet odnose, dobro će doći ne samo svim slovenskim nego i hrvatskim pravnikom Dalmacije i Istre, a i nepravnikom, koji sa sudovi posla imadu. Završujući iztičem, da ova knjiga služi na čast i njenom uredniku dru. Eduardu Volčiču i izdavaču „Pravniku", te ju čitaocima „Mjesečnika" najtoplije preporučam. Knjiga se dobi pri dr. E Volčiču v Rudolf o vem (Kranjsko) in po knjigarnah sploh, ter velja vsa v platno vezana 8 K, s pošto 60 h več. Telefonska in brzojavno poročila, Dunaj 5 julija. V današnji seji poslanske zbornica je poslanec Grafenauer vložil peticijo za ustanovitev slovenskih srednjih šol in slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Peticija se natisne v stenografskem zapisniku. Zbornica je jela razpravljati o socialno-demokratskem nujnem predlogu o uvedbi splošne in enake volilne pravice za deželne zbore Predlog je utemeljeval češki socialni demokrat Nemec, ki je grozil, da bo delavstvo vpri-zorilo, ako se na jesen ne uvede splošna in enaka volilna pravica tudi za deželne zbore, še večje demonstracije kakor pred lansko leto in, če treba, tudi splošno stavko na vsem Avstrijskem Za Nemcem je govoril slovenski klerikalec dir Krek. Sprva je govoril slovenski in napadal poslanca Ivana Hribarja, očitajoč mu, da njegovo navdušenje in zavzemanje za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore ni odkritosrčno. Nato je govoril nemški in zagovarjal med pritrjevanjem socialnih demokratov nujni predlog glede splošne in enake volilne pravice. Posl. Hribar so je dal predzna-movati za besedo, da reaguje na dr. Krekove napade. Za Krekom je goverd grof S ter nb erg, kije ljuto napadal češke radikalce, češ, da so v teoriji sovražniki so cialoib demokratov, dejansko pa glasujejo za vsak predlog, ki g i sprožijo socialni demokratje Za Sternbergom sta govorila proti socialist Stark in dr. Regen. Seja še traja Prihodnja seja bo v torek. Budimpešta, 5. julija. V poslanski zbornici je bil danes sprejet v tretjem Čitanju zakon o železničarski službeni pragma-tiki. Budimpešta 5. julija. Ofici-alni organ neodvisne stranke „Buda pest" napada vehementno avstrijskega ministrskega predsednika barona Dečka, ker ni takoj odgovoril na interpelacijo poslanca dr. I v če vi ć a in drugo v v zadevi pritegnitve hrvatskih zastopnikov k nagodbenim pogajanjem med Avstrijo in Ogrsko. Budimpešta 5. julija Hrva ški delegatje so imeli danes sejo, pri kateri so se posvetovali o po ročila, ki ga bodo podali o svojem delovanju v Pešti hrvatskemu saboru. Razpravljali so tudi o potrebnih korakih za slučaj, da bi Rakodczav razpustil sabor. Budimpešta, 5. julija. Tu je bil velik ljudski shod, ki se ga je udeležilo 3000 ljudi. Na shodu se je sklenila resolucija, naj se na Ogrskem uvede nemudoma splošna in enaka volilna pravica. Po shodu je prišlo do spopada med delavstvom in policijo. Policija je rabila orožje. Težko ranjenih je 5 oseb, lahko pa 2. Budimpešta 5. julija. Tu se je razširila vest, da je bil na banu Rako d c z a y u izvršen atentat Po informacijah na kompetentnom mestu, je ta vest ne res nična Budimpešta 5. julija. Hrvaški delegatje odpotujejo danes popoldne v Zagreb Zagreb 5. julija. Tu delajo velikanske priprave za sprejem hrvaških poslancev, ki se danes vrnejo v Zagreb. Takšnega sprejema še ni videl Zagreb, kakršnega nameravajo danes prirediti poslancem. V mestu je vse na nogah in meščanstvo se pripravlja, da sprejme Čim najsijajneje junaške boritelje za pravice hrvaškega jezika. Petrograd 5. julija. V Peter -hofu sta bila aretovana dva mladeniča, ki sta na sumu, da sta nameravala atentat na carja. Pri aretaciji nista hotela povedati imen Heidelberg 5. julija. Zoani učenjak Kuno Fischer je danes umrl v starosti 83 let. Narodna založba. Z raznih strani so došle „Narodni založbi" dopisnice, s katerimi se naroča najnovejše delo Ivana Cankarja „Aleš iz Razora-. Dostikrat so podpisi nečitljivi, ali so poslali naročila nikomur znane osebe. Z ozirom na to naznanja „Narodna založba", da bo pošiljala svoje publikacije samo proti povzetju ali pa proti poprejšnji doposlatvi dotičnega zneska. Knjige se bodo razpošiljale v nerekomandiranih križnih zavitkih na stroške in nevarnost p. n. naročeval-cev. Kdor si hoče pošiljatev zagotoviti, naj dopošlje poleg poštnine še 25 h za rekomandacijo. Gospodarstvo. — Razpis dobave usnja. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 19. julija t. 1. od 9.—12. ure dopoldne v pisarni oskrb-ništva vojno-tehniškega zavoda v Bel-gradu vršila pismena ponudbena razprava za dobavo 72.647 kg raznovrstnega usnja. Vzorci in pogoji so v navedenem zavodu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. Usem, ki se čutilo bedne in onemosle ki so nervozni in brez eueriije daje Sanatogen nove šivi j enake moči in poguma. Sijajno ga je ocenilo več nego 5000 profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro-gerijah. Brošure razpošiljata gratis in franko Bauer & Cie., Berlin SW 48 in generalno zastopstvo G. Brady, Dunaj, I. 1895—8 i Meteoroiojltofi poročilo. V £na nad morjem 08'S 8r«dnjt vračni tlak .gs c M) ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVII (1907). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmorkl po eden pot ua mesec v zvezkih ter stoji vse leto o K ao h. pot leta 4 K Oo b, četrt teta a K 30 h Za v«p r»e»estrjink** dežele it K so b o« lete. Posamezni iv«Si< ne dob.vajo po So b ..Narodna Tiskarna*' v Ljubljani. U Stetinu, 7. junija 1907. žalkenwalderstr. 23 L Gospod Cebricl pieecli lekarnar v Ljubljani Vaša 2163-2 Želodčna tinktura je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam /> hvaležnosti ne Orečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture. 2 velespoštovanjem gospa Jflara J}ierer. Borzna poročila. „Kreditna banka v Ljubljani" Denar 97 60 98 90 S7 60 116-65 92 90 111 15 98*50 104-50 9986: 98 76 100—; 28-2 V •Jradnl burzi dun. borze 6. julija 1907. f Naložben: papirji. 4-250 majska renta. . . . 4'2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . . 4% . zlata 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 . zlata . • 4°/0 posojilo dež. Kranjske 41/,0 o posojilo mesta Spljet 4'/t°/o • ■ Zadar 41/1°/0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 40 ž. o. T) m »» zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z I lf> ., pr......1G3-50 zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4 , obl. češke ind. banke 4° " prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° o prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup 4V Blag 97 80 9910 97 80 116 75 93 10 111-2S 99-90 1C2 — 10085 99 75 101 — 9875 4 V 7o 100— 100 50 n a c L1 -° »10 1 o/ 3 o 41 41 . /o /1% 98 76 982*1 99 60 98 5>| 99 76| 9990 98t5 296-26 100 - 104 60 99 75 93 25 •50 93 51 . . -75 99 7ft 298 25 KO 50 avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od L 1860'/» . . . „ od 1. 1864 .... B tizske...... zem. kred. L emisije II 9 ogrske hip. banKe . 9 srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . 1 Inomoške , ... Krakovske , ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč, križa 9 , . . Ogr. n • »•••' Rudolfove , ... Salcburške B ... Dunajske kom. m ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dein.. Avstr. kreditire banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske » • ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . - . Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke......• Sovereigns...... Marke ....... Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji ...... Žitno o&nu * as^dimpeit* Dne 5 julija 1 kl za oktober 41 14950 ?49 25 141-51 267 — 262 60 235 - - 91 — 184 75 2< -50 *24 - 80« - 88 64 50 46 — 26 — 65- -84-50 457 — 137-10 654-75 1810 -650 76 749 — 841 — 720 — 684-75 269 »• -f36-60 ?52 — 5*8 -teli« 1913 2363 «403 117-67 95-61 ati 4 84 161 50 251 25 143 50 267 — 272 60 245 — 101 — 185-75 22-20 434 — 20-94 -6'' -50 47- -2H-85 76 — 90-50 467 — 138-10 665 75 .8ž0 -651 75 750 — 241 60 728 -68576 ?6 0 — 637 60 263 50 621 — 147- - 1139 'r16 2358 24 07 l'7-87 96 80 2-2 6 - Pšenica Rž Koruza „ 19C8 Ovea joi»J - . taaj .... oktober HM*«**. 10—15 h višje. 60 *9 50 . 50 „ 60 , 1095 8 65 6 3 6 20 7 84 "3 Oas opazovanja Stanje barometra v mm 1 Tempera-1 tara v C°. 1 Vetrovi i &ebo 4 • 74 2 j t 17 7 o rez vetra u jasno 6 \r. sj. 740 9 3-0 j al. svzh. i jasno -1 pop. 738-8 26 5 sred. zah | jasno Srednja včerajšnja temperatura: 18 2 nor-mule 19 3 . — Padavina v mm 37 Zahvala. Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše ljubljene sestre, tete, sestrične in svakinje, gospe Ane Bregar c kr. rač. svet. vdove izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno iskreno se pa zahvaljujemo č g župniku Vrhovniku in & g. patru Konstantinu Luzerju 224; Žalujoči ostali. AGENTI (tudi zasebniki) dober dohodek ia izhajanje; niso srečke. De knjige ni'i zavarovanje, pošljite ponudbe pod šifro „Zukunft" na anonćno ekspedicijo Gyori ft Nagy, Buda Pešta IV. Magvarutca 8. 1887 9 Tpsti piči dobro izurjen v špecerijski stroki se sprejme« 2239 1 A. Dom celj, Rakek. Stenograf za nen>SM in slovenski jezik, strojepisec, liče službe Naslov: »Stalno", Ljubljana, poste restante. 2174-2 Stanovanje s 3 sobami, ako mogoče z vrtom, v bliiini gledišča, i&ČO za novembrov termin državni uradnik, mirna stranka. Ponndbe na npravn. „S!uv. Naroda" pod „St 350". 2227 - 1 $3> $• at*a& * *s vm. trpvsK piti ia telezninOi brvasčiue ia nemščine zmožen, ki bi rad prišel na stalno mesto, se pod ugodni?' i pogoji sprejme v večjem mestu na Hrvaškem. Ponudbe na upravn. „Slov. Na rodau pod JU J, K." 2216—2 I Gospića išče za takoj stanovanja z dobro domačo brano. Ponudbe pod „Dobra hrana" na upravn. „Slov. Naroda*. 2242 l Deklice ae sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano. Naslov se izve v upravništvu ,Slov. Naroda". 2241- 1 Jteponarejeno. Sprejemajte od svojega dobavitelja le „zajamčeno pi-isino smirglovo platno", znamko „Konsum". Mnogo drugih šmirglovih platnov je lahkih, brusijo slabo ali celo ne, ker se izdelujejo iz peska ali enakih tvarin. Ne dajte se prevariti!!! 2229 Bratje O-a-r^e tvornica za šmirgel, Neusatz o Oder. Zastopnik za Avstro-Ogrsko: Julij KrolJ, Pragat Kozi ul. 3. Oes. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 550 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par mošk.h in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n>ijnov6jše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari samo .V.">0 14. Za naročite v zadostuje dolgost. 2232 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoče rad zameniam Veljaven od dne Odhoa iz Ljubljane jut. zeL: 4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7 OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- O0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) n 40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž, i OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35" zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 4C poncii. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano jni. zel.: 8.37'zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. u 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6*08 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. H*i5 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*3e> popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I0'50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.), (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) Hrano m stanovanje iftČO za takoj dekle z dežele, ki se uci kuhati, pn pošteni rodbini ali kaki samici 2213—2 Ponudbe na upravništvo „SIov. Naroda.44 Mestna učiteljica, stanujoča v bližnji novega poslopja višje dekliške šole, sprejme za pri h. šoUko leto dne deklici na hran » in Htanov&nje. — Zglasila poci šifru „P. J. 48" upravništvu MSlov. Naroda* do 7. julija. 2i 17 4 Na Glincah &t. 20 se zaradi proda je pcne podpore v narodne in ob£m>ko*»tnf namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemfiek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". BS