Velja po poŠti: mm to oelo leto napro| . I M*— a pol leta > » 18'— n četrt » » . » 6*BO 11 en meseo » . » 2*30 11 Memčl|o oeloletno • 29-— ii ostalo Inozemstvo » 35'— g2 V upravništvu: sa U oelo leto eaprot B 32-40 11 pol leta • 11 Četrt • 11 eo meseo » ln potuisflic na dom 30 v. na sctttc. - Posamezne 5lev. 10 v. U 20 6-60 1-90 SLOVENEC Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 » aa dvakrat...... 13 > li trtkral.....» 10 • sa več ko trikrat . . » 9 • T reklamnih notleab stana enoatolpna garmondvrsta 80 vlnar]ev. Pri večkratnem objavi)enJu primeren popoat. Izhaja: w*k dan, izvzemši nedelje lo praznike, ob 5. nri popoldne. ■T Orednlšrro |e * Ropltarlevlb olloab Itn 0/m Bokoplsi aa ne vračalo i nelranklrana plima aa m ■n spre|ema|o. — Oredniftkega teleiona ita«. 74 am Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo |e v Kopltar/evlb nlleah štev. 8. " m Bprejema naročnino, inserate ln rekiamaotle. Opravniškega teleiona štev. 188. = J*" Današnja številka obsega 16 stran?. Brez primere! Kako propala jc slovenska liberalna stranka, tega ne ve samo slovensko ljudstvo, marveč že vsa avstrijska javnost. Vsemu svetu je znano, da je liberalna stranka vsakemu, tudi zlodeju, naprodaj, če more zase in za svoje voditelje kaj izberačiti, da ne pogine. Zato se je z Nemci pismeno dolga leta s pogodbami vezala zoper lastne brate, zato tudi, odkar bijejo v parlamentu ' združeni Slovani boj zoper Nemce in vlado, stoji na strani vladi in se pusti od nje za to plačati. : Vprvič, odkar imamo v Avstriji ! SDloh parlamentarno življenje, nasto-ajo Slovani solidarno, z njimi so celo zastopniki poljskega ljudstva in pred o slovansko vzajemnostjo so nemštvo trese in samo priznava, da ga bo ko-ncc, ako Slovani vztrajajo. Slovani so svojo edinstvenostjo dosegli celo to, a je vlada z Nemci vred morala začeti misliti na to, kako dejansko uveljaviti isto enakopravnost, ki je Slovanom zakonito zajamčena, a se do danes ni izvajala. Vsa slovanska javnost ta boj odob-ruje. Vsa slovanska javnost pa je tudi za najostrejši boj, ker do danes so Slo-ani bili vsikdar preobzirni, popust-ivi in niso nikoli pokazali vsega, kar premorejo. Ne najdeš, ako prehodiš vso državo od Kotora do Ustja, med Slovani enega samega, ki ne bi bil z sem srcem na strani slovanskih zastopnikov, ki so zdaj vprvič pokazali nemški vladi, kakšna sila počiva v Slovanih, ki se ne bodo nikdar več dali tlačiti od nikogar in ki nočejo v Avstriji več hlapčevati, ampak biti tudi gospodarji! i Motiš se! Pač — najdejo se ljudje, d so rojeni od slovenske matere, pa v tem tako usodnem in zgodovinskem boju, kjer se gre za to, da dobi Avstrija drnnačno lice, svoie lastne roslance in celo slovanske poslance, psujejo, ki jih zmerjajo s »Itumrani« in ki slovanski abstrakciji v parlamentu žugajo celo z ulico! Ti ljudje so — slovenski liberalci! Ali res? Ali more biti človek, ki ako misli in piše? Ne vemo, ali so res vsi slovenski liberalci taki, ali ne. Zelo verojetno, kajti tako gnjila, demoralizirana in do mozga izkvarjena stranka kot je liberalna, ne more imeti veliko pristašev, ki bi bili boljši od nje. To je gotovo, da tako, kakor smo pribili. piše »Sloven ski Narod«, in da tako še roben *lo vanski list ni pisal. Zdaj, ko Slovani, solidarni v »rTni-ji«, križajo meče z oholim nemš>vom in od njih odvisno vlado, se je našel slovenski list, ki ščuje zoper poslance »Slovanske Unije« dunajsko sodrgo, strizzije in plattenbriiderje, da naj gredo še pred parlament, ga razdenejo in se lotijo slovanskih poslancev, ki obstruirajo! Tako piše »Slovenski Narod« v uvodniku in prvi dnevni notici dne 17. decembra 1909. In prav ta »Narod«, drugače poln sladkih besed in fraz o slovensko-češkem bratstvu, vseslovanstvu, jugo-slovanstvu in neoslavjanstvu, imenuje zdaj češke agrarce in radikalce sleparje, nesr^mneže ki se borč za svoje žepe, In zoper poslance »Slovanske Unije« kliče na pomoč stotisoče pesti ter grozi, da bo »ulica napravila s slovanskimi obstruVcionisti račun!« Slovensko ljudstvo! Niti listi strupenih alpskih Nemcev, ne »Tagblatt«, ne »Tagespost«, ne »N. Freie Presse«, nobeden še ni tako lopovsko napadel slovanskih poslancev kakor glasilo slovenske liberalne stranke! Niti nemška glasila tako ne šuntajo nemške dilnajske ulice zoper slovenske poslance kakor jih šunta zoper nje list, ki ga pišejo ljudje, rojeni od Siovenk na slovenski zemlji! Pa zdaj pomislite, da je komaj en teden pretekel, ko je voditelj te stranke zahteval na nekem shorfu »najodločnejši in na jbrezobzir-nejši boj zoper vlado na Dunaju!« Ali zasluži taka brezmejna podlost, kakor jo je včeraj natisnil »Slovenski Narod«. snloh kak odarovor? Ne! Vzemi in beri! Edino nrimerni odgovor bo, da bo slovensVo r-""-*vo ko bo zoret stopilo na voi*šče, vm'o "ono^oma na tla to brezstidno stranko, to vlačugo, to visoko šolo neznača^rosti in vsako-vrstnena 'n"ovs»va. M ne ustraši celo narodnega izdajstva! Pošteni Slovenci, ki narodno čutite, skupaj zoper to ničvredno družbo! Veliki in majhni ljudje. Shakespeare skrbi v svojih velikih zgodovinskih dramah, da poleg resnih junakov, ki nosijo na svojih ramah razvoj velikih dogodkov, nastopajo tudi možički, ki skrbe za zabavo, da si gledavec oddahne in da po kontrastu med malenkostno smešnostjo in veliko tragiko življenja postanejo osebe glavnih junakov tem bolj orjaške in impo-zantne. Velika, odločujoča igra se vrši zdaj v dunajskem parlamentu. Slovanski poslanci bijejo veliki boj za enakopravnost Slovanstva. Mi vemo, kaj to pomeni! Če se prizna Slovanom enakopravnost potem je konec nemške hegemonije, potem je konec stoletnih krivic. Da, še več' Slovani so v veliki večini po številu, če se jim torej prizna enakopravnost, je velik preobrat vsega vladajočega zistema sploli samo vprašanje kratkega časa. To vedo tudi nasprotniki. Zato se že deseti mesec bije ljut boj, boj, kakor ga še ni doživel avstrijski parlament. Kajti nobena prejšnjih obstrukcij ni imela niti oddaleč tiste odločilne važnosti, kakor sedanja, ki pomenja res zgodovinsko dejanje. Ponosni smo na to, da stoje na čelu tej borbi poslanci naše Slovenske Ljudske Stranke. V tej resni dobi pa skrbi usoda tudi za oddih in za zabavo. In v to si je izvolila nesrečnega Ivana Hribarja, ki je čutil potrebo, da nam da priložnost, da na njegovi osebi demonstriramo vso malenkost našega liberalizma. Ivana Hribarja je prišlo na Fužine poslušat tako malo ljudi, da bi bil lahko izprevidel svojo brezpomembnost, pa priobčil je svoja »izvajanja« v »Narodu« debelo tiskana. Pribijmo bla-maže! Pred vsem se je Hribar bahal, da Slovenci prav gotovo »dobimo ministra«. »In dobili ga bomo!« je povdarjal, kakor bi bil on, Ivan Hribar, veliko bitko dobil. Prepričani smo, da če bo res imenovan kdaj kak Jugoslovan za ministra, mu bo prvi prišel čestitat Ivan Hribar, brez ozira na stranko, se bo skliceval na svoje zasluge v tem oziru, in minister se bo zavaroval pri Hribarju. Protestirati pa moramo proti plit-vosti, s katero je Ivan Hribar razlagal pomen sedanje borbe. To vendar ni v prvi vrsti vprašanje avanciranja za uradnike, tu se ne gre za to, kako službo dobi ta ali oni uradnik, kdo postane tajni svetnik itd. — Zgodovinski pomen borbe naših poslancev je v tem, da je to boj za enakopravnost našega ljudstva in naše narodnosti. In tu se naj Ivan Hribar potrka na prsi in naj pove, če ni njegova stranka vse storila, da uspeh tega boja prepreči in borilce oslabi! Narodno-napredna stranka je bila proti splošni in enaki volivni pravici, ki je omogočila Slovanom sploh sedanji nastop. Državno-zborska frakcija, kateri pripadata kot tipična člana Hribar in Ploj, pa je metala borilcem za pravice Slovanov neprenehoma polena pod noge. Še zadnji trenotek, ko je že bitka zavihrala, je ta žalostna frakcija glasovala proti obstrukciji in hotela tako doseči poraz slovanske obstrukcije. To je istina! Iv. Hribar pa bo seveda vse uspehe obstrukcije — sebi pripisal. Ga poznamo! Hribar ima vselej tudi — kakor poje pesem — »srce in za dom solze« Tako je tudi na Fužinah potočil domorod-no solzo dejstvu, da »še nismo imeli razen Winklerja niti enega Slovenca za deželnega predsednika«. Oj Hribar! Ta Winkler, po katerem sedaj Hribar solze toči, je bil od liberalne strani kruto napadan, ker jc bil prepošten za liberalno politiko. Liberalna stranka je vrgla Slovenca VVinklerja, nakar je prišel Nemec Hein, najhujši sovražnik Slovencev, s katerim se je liberalna stranka zvezala v boju proti slovenski ljudski stranki. Oče te slovensko-nem-ške vladne zveze, ki jc toliko zla pro-vzročila in za poldrugo desetletje zavrla naš narodni razvoj, je bil Hribar! Seveda, sedaj taji podpise in joka za—i Winklerjem! Dalje je Hribar proslavljal misel o sedanji rešitvi krize s poštenim uradniškim ministrstvom. A to je zahteva S. L. S. Hribarjeva frakcija je bila vendar po srčni želji Plojevi vneta vedno za ministra - rojaka brez portfelja iz krogov poslancev. To zahtevo je vedno zastopal tudi Hribarjev list »Slovenski Narod«. »Slovani v državnem zboru so na pravi poti,« je krepko poudarjal Ivan Hribar. Njegov list »Slov. Narod« pa neprenehoma napada taktiko naših poslancev. Kako je to, Ivane? LISTEK. Kapitanova pripovedka. Kapitan .Tacquard je bil zanimiv človek. Bil je velike, krepke postave, fendar pa prožne. Imel je celo prijolen >braz, s katerega je odsevala čilost in eselje do življenja. Kapitan je primeroma zgodaj opu-til vojaško službo. Življenje v garni-ijah mu ni ugajalo; vleklo ga je samo a nenavadnimi dogodki. Delal je rad o, kar se mu je obljubilo, in ker jc bil akega značaja, je šel na potovanje. Pred vsem so imele zanj privlačno ilo neznane dežele. Skrivnostni Tibet, apol barbarske pokrajine v Ameriki o mu bile posebno priljubljene. Po olgih letih se ga je videlo samo po par r v Parizu, kjer jc bil samo toliko asa, da se mu je ponudila zopet ugodja prilika za nadaljno potovanje. Prijateljem je vedno rad pripovo-pval o svojih doživljajih, in vedno je il užitek, poslušati njegovo besede. S pojedino smo praznovali njegov ovratek v Pariz in tudi takrat se ni Ustil dolgo časa prositi. Začel je pra-'•i s smehljajem na ustih: »Vem, gospodje, na kaj čakate; °lžan sem Vam povrniti izborni dintS kako pripovedko. Dobro, ne bom se fltpfrnil svoji dolžnosti. Na mojem pomorskem potovanju iz Kitajske v Ameriko sem se seznanil z nekim mladim Mehikancem, ki je bil v svoji domovini lastnik velikih kavi-nih in tobačnih nasadov. Opisoval mi je lepoto pokrajine, ki jo tujci malo obiskujejo, kjer so bujno plantaže, v tako bliščečili barvah, da j sem sklenil potovati v Mehiko. Prepotoval sem od severa do juga vso Mehiko in doživel marsikaj, kar pač ni vredno pripovedovanja, a v pokrajini, kjer biva moj prijatelj, me je pričakovalo presenečenje, katerega bi nikdar ne verjel. Spoznal sem, kaj jo — strah. Potoval sem skozi pusto pokrajino, kjer ne živi skoro noben človek. Zaradi večje varnosti sem si znal pridobiti za spremstvo z denarjem dva revna človeka. — Ko je nastopil večer, smo iskali prenočišča. »Senor, jaz vem tu v okolici za neko prenočišče.« mi je dejal eden mojih spremljevalcev. »Ali naj gremo tja?« »Seveda!« sem odgovoril. »Ne mika me preveč, prenočevali pod milim nebom.« »Dobro, pojdimo. Gostilničar sicer nima veliko sob na. razpolago, a je moj prijatelj in bo storil vse, kar je v njegovi moči.« Zaupali smo se. njegovemu vodstvu. --- Medtem je nastala noč. droben dež .jc začel padati, da. smo iiiii vsi premo-, čeni. Počasi smo šli naprej, dokler ni- ' smo v daljavi zagledali luči. Prenočišče! Da, to vam je bil hotel! Razpokano zidovje, slamnata streha, mesto s steklom so bila okna zamašena s popir-jem . . . kratkomalo prava zločinska beznica. Velik, surov mož, z bakronastim obrazom nam je prišel nasproti. Naš vodnik mu je povedal, česa želimo. »Moj gospod želi tu prenočiti in midva tudi.« »Z največjim veseljem; v hlevu je dovolj prostora.« »V hlevu!« vzkliknil sem ogorčen. »Da, kje drugodi pa? Ali mislite mogoče, da je to tukaj kaka palača? Hlev je popolnoma dober in najmanj I deset možakarjev iz prerije se je že notri vgnezdilo. So bodo morali pač nekoliko bolj skupaj stisniti, potem boste imeli že dovolj prostora.« Gotovo nisem razvajen, kar se tiče prenočevanja na potovanju, a vendar se mi ni zdelo pametno, prenočevati s kakimi desetimi ali dvanajstimi pustolovci v istem hlevu. To je tudi pripravilo gostilničarja, da je začel premišljevati. »Mogoče imam še kako sobo za Vas, ali prej moram napraviti v njej red.« »Dobro, senor,« sem odgovoril, »moja spremljevalca lahko spita v j hlevu, a zase moram imeti posebno sobo. Ali je še kaka prosta?« »Nobena; a mogoče bi se dalo eno izprazniti.« »Lahko počakam. Plačilo mi je stranska stvar.« »Plačilo znaša pet pijastrov.« »Dobro.« »Seveda se mora plačati naprej.« Kaj sem hotel? Moral sem plačati. Komaj pa je imel gostilničar denar v žepu, je izginil. Moja spremljevalca sta šla v hlev in ostal sem sam. Da bi mi ne bilo predolgočasno, sem šel v takozvano gostilniško sobo. Nad menoj sem slišal letati ljudi sem-tertja. Iskali in prenašali so težko sob-; no opravo. Torej se je vendarle pripravljala zame kaka sobica. Toda, ali jo bila tema, ki mc je obdajala, ali je bilo enoglasno pluskanje dežja ali žalostna hiša — —■ — bilo mi je, kot, bi mc nekaj davilo, bilo mi je tesno, in vse te priprave nad mojo glavo so se mi zazdele, kot bi mi napovedovale nesrečo. Gostilničar sc je vrnil in brez obo« tavljanja sem mu sledil. Luč, ki jo je nosil v roki, je plam-tcla nemirno semtertja in več kot enkrat sem bil v nevarnosti, da bi padel s stopnjic, ki niso bilo nič drugega kot navadna lestva. Končno je odprl vrata moje sobe in postavil luč na mizo. »Ste-li s tem zadovoljni? Vi gotovo niste boječi ali praznoverni?« Slednjič se je Hribar prilizoval socialnim demokratom in beračil za njihovo pomoč proti S. L. S. To je storil Ivan Hribar v istem trenotku, ko se S. L. S. z največjo odločnostjo vojskujo za slovanske pravice in ko so socialni demokratje v ostri borbi proti Slovanom. Socialni demokratje prirejajo velike demonstracije proti slovanski obstrukciji in jo obrekujejo na vseh koncih in krajih z lažjo, da hoče slovanska obstrukcija »podražiti kruh« — Hribar pa v istem času vabi socialne demokrate v objem, da pade v hrbet S. L. S., katero podpirati bi bil dolžan, ako bi njegov intelekt tako daleč segal, da bi razumel njene cilje. O političnem intelektu Ivana Hribarja pa nismo imeli nikoli visokih misli. Ko smo čitali zadnje njegove ekspektoracijo v zvezi z Žerjavovimi, na katerih podlagi je že »Narod« pro-rokoval, da je dr. šusteršičev mandat v ljubljanski okolici izgubljen — to so resni politiki! — je naše uvaževanje Hribarjevega intelekta padlo na ničlo. .Toliko političnega intelekta pripisujemo na primer možičkom, ki jih prodajajo na semnju svetega Miklavža. Sicer pa se s takimi malenkostmi sedaj ne moremo baviti. Rosen čas je, v katerem se vrše velike izpremembe. Čivkanjo in bevskanje na liberalnih shodih sedaj samo kaže, da je ta stranka čisto nesposobna, da bi umevala sedanji položaj. Koroški Slovenci. Shod v Velikovcu. Kakor je bilo pričakovati, tako se jc tudi obnesel shod političnega in gospodarskega društva. Zborovanje je otvoril kanonik J. Debevc, za predsednika jc bil soglasno izvoljen škocijan-ski župan g. Picej. Prvi je govoril č. g. msgr. V. P o d g o r c , ki jo izvajal sledeče: Slovanska Unija ima sedaj vajeti v rokah. Nemški krščanski socialci bi morali biti apostoli krščanske pravice. A temu ni tako. Sedaj se vrši boj med Nemci in Slovani. To čutimo posebno na Koroškem. Slovenci hočemo pravico, a zato nas zapirajo. (Celovški kolodvor.) Slovenci tega ne bomo trpeli. Nemec dobi pri nas službo, Slovenec pa ne. Kako kričijo vsi Nemci, če se jim zgodi kje kaka navidezna krivica! To so ljudje, ki so naščuvani proti nam Slovencem. Kako deluje nemško društvo »Siidmark« na Spodnjem Štajerskem! Nemški krščanski socialci so zašli. Ti ne poznajo več pravice. Ne bo prej miru, dokler ne bo pravice. Tam je mir. kjer je pravica. Zakaj bi v Avstriji Slovani ne prišli do pravice, ker smo vendar v večini? Kaj bi Celovec počel, če bi ga Slovenci ne podpirali? Čuditi se moramo, da se celovški obrtniki pustijo vladati od ljudi, ki ne plačujejo davka! Če gre državni zbor narazen nič ne de. Ne samo s Čehi sp mora napraviti mir, tudi Slovenci smo tu. Čehi tega ne bodo dopustili. Tudi v gospodarskem oziru se mora Avstrija bolje ozirati na slovanski jug. Ali ni škandal za kulturno državo, da za Jugoslovane takorekoč ničesar no stori? Ob morju je navadno blagostanje najboljše, pri nas v Avstriji pa najslabše. Žalostno, da morajo naši ljudje v Ameriki iskati svoj kruh, med tem, ko se tujec Šopiri med nami. S politiko se moramo baviti, ker nas ta kot veletok potegne za seboj. Da je danes taka draginja, krivo je temu to, ker denar nima nobene vrednosti. Nato navaja razne primere iz gospodarstva. Vefi veselja moramo imeti do dela, do doma, do vere! Delo moramo bolj spoštovati, kot denar. Svoj temeljiti govor konča g. govornik z apelom na Slovence: »Ne poslušajte nasprotnikov!« Kot drugi govornik nastopi kanonik J. Dobrove. Omenja krivice, ki smo jih doživeli koroški Slovenci v zadnjem času od deželnega šolskega sveta glede nastavljenja slovenskih učiteljev v nemške kraje; slika nemška t/o-lovajstva na Brnici in omenja zatvori-tev »Narodnega doma« v Grebinju. Ivo-nečno predlaga med drugimi tudi sledečo resolucije: Slovenski volivci zbrani na političnem shodu v Velikovcu, dne 15. decembra 1909: Slovenskemu deželnozborskemu poslancu, g. Florijanu Ellersdorlerju izrekamo za njegov odločen in možat nastop v svrho otvoritve »Narodnega doma« v Grebinju najiskrenejšo zahvalo in zaupanje! Celovški župan in deželnozbovsk* poslanec pl. Mettnitz je obljubil povodom zadnjih deželnozborskih volitev da se bo železniška proga Celovec - Ve-likovec - Grebinj takoj trasirala, kakor hitro bo skopnel sneg. a proga še ni trasirana. Zato mu izrekamo nastrožjo nezaupnico. Ko sta govorila še 5. g. župnik T Rozman iz Libelič, da nismo nasprotniki učiteljev sploh, ampak lc nemških in nemškutarskih učiteljev in učitelj iz narodne šole v št Rupertu. g. A. Pesek, ki je poziva1 zboro-valce, naj zahtevajo narodno vzgojo svoje mladine, ker je to kruh za nadarjene slovenske sinove, je predsednik shod zaključil. Mnogobrojni udeleženci so se potem podali v narodno šolo v Št. Rupert k Božičnici. leseniSke novice. j Od Sv. Križa nad Jesenicami. Sprejem, ki so ga Planinci priredili dno 10. t. m. novodošlemu duhovniku Ju-vanu, je bil prav prisrčno slovesen. Kljub precejšnemu snegu so postavili več slavolokov s pomenljivimi napisi, razobesili zastave, in sploh vsa župnija s šolsko mladino vred se je kosala, kdo bo prisrčnejše pozdravil novega gospoda. Ne moremo točnejše popisati Čutil, ki so navdajala srca Planincev, kakor jih je izrazil ob tej priliki neki priprost mož: »Ah, bolj je luštno, kakor o Svetem Telesu!« I gospodu i župljanom želimo, da bi jim bilo vedno tako »luštno«! j O nesreči, ki se je dogodila preteklo nedeljo na jeseniškem kolodvoru, je »Slovenec« že kratko poročal. O nezgodi smo zvedeli še sledeče: 19-letni Karol Mrak, doma iz Kranjske gore, se je v nedeljo ob 9. uri pripeljal na jeseniški kolodvor na delo. Imel je spe-njati vozove. Hotel je pripeti voz na stroj, pa je bila baje veriga prekratka, zato ni mogel speti. Stroj je šel nekoliko naprej, pa je takoj zopet nazaj bu-til, pri čemer je fanta s tako silo stisnil med »pufarje«, da se jc samo še zavrtel iu so mrtev zgrudil. Kjo je krivda nesreče, no vemo; bodo že drugi preiskali. Nesreča se je pripetila pol uro potem, ko je mladenič prišel na delo. Ponesrečenca, čigar pogreba do jeseniškega kolodvora se jo udeležila velika množica železniškega osobja, so prepeljali v Kranjsko goro. j Lep pogreb so priredili tovarniški delavci svojemu umrlemu sodelavcu Jerneju Murniku pretekli četrtek. Spremljala ga jo tudi tovarniška godba, ki je s svojimi finimi žalnimi komadi zopet pokazala, da pod vodstvom gosp. Bernarda stoji zelo visoko. Lep napredek nas vedno veseli, zato ga z veseljem priznavamo tudi pri tovarniški godbi, četudi jo liberalci v »Slov. Domu« napadajo, in četudi se nekdo jeze peni, kadar jo mi pohvalimo! Pravica naj se zgodi, čeprav se svet podere ! i »Gorenjec«, ki je gotovo najslabše informiran listič, nam očita, da »smo pozabili na točke o znanem kompromisu«. Mi dobro poznamo kompromis mid obema slovenskima strankama in ga dobro tudi hranimo, ker se na njem bleste tudi liberalni podpisi. Kdo je nanj pozabil, smo že v »Slovencu« z dne 7, t. m. registrirali. »Gorenjec« naj vzame tisti članek, na katerega doslej še noben liberalec ni črlinil bcsedice, ker jih je sram, v roke, pa bo videl, kdo je pozabil na kompromis, — videl bo, da so to liberalci sami storili. Liberalci sami na tisti naš članek molče kot grob, ker želijo, da bi se vsa stvar čim-preje potopila v reki pozabljivosti. Potem pa pride kaka mlada osa, ki nas priganja, da jim še dalje vzbujamo skrajno neprijetne spomine. Ljudje, ki so v nekem listu pisali, da želijo, »da postanejo Jesenice nemška last«, nimajo nikdar pravice, pred slovenskim svetom govoriti o slovenskih kompromisih. S. L. S. na Jesenicah se tako trdno drži kompromisa, da se niti kakega pogovora ne udeleži, pri katerem bi s3 mešetarilo kako drugače kakor stoji v kompromisu. To si naj dobro zapo auijo liberalni sejmarski meše-tarji! Stari liberalci pa naj zavihte palico nad mladimi, da ne bodo ti mladiči ruznašali po svetu grehov svojih očetov! j »Požigavčeva hči«, resna igra v petih dejanjih, se vprizori jutri, v nedeljo zvečer na odru »Delavskega Doma«. Dejanje se vrši deloma v Kostanjevici, deloma pa v Ljubljani. Nastopi 22 oseb. Pred igro In med dejanj! svira društveni orkester. Ne zamudite lepe igre, polne žalnega dejanja! j Glasbeno šolo v malem obsegu otvori Katol. delavsko društvo po Novem letu. Poučevalo se bodo v vseh inštrumentih, ki tvorijo mali štirinajst-glasni orkester. V prvi vrsti soveda se bo gojilo goslanje. Sprejemali se bodo mladeniči, ki imajo veselje in zmožnost za glasbo, in ki so ali sami člani društva, ali pa so vsaj v društvu zapisani njih stariši. V izrednih slučajih se bodo sprejemali tudi mladeniči, katerih stariši sicer niso člani društva, ki pa so društvu naklonjeni in jih smemo prištevati med krščanske družine. Poduk bo brezplačen. Zglasiti se je pri voditelju društvenega orkestra pri kaplanu Kogoju. j Inštrumentalno mašo za polnoč-nico študira pevski zbor Katol. del. društva v zvezi z društvenim orke strom. Vseh sodelujočih je nad Štiri deset. Idrijske novice. i Cesarsko slavnost jc praznoval; tukajšnja rudarska direkcija preteče no soboto. Društveno dvorano »Casino; so prav okusno in bogato okinčali zdelo se nam je, da bi bili v zelenen gaju, ne v zidanih prostorih. Naročen« jo bila vojaška godba, proti kateri st je agitiralo celo po listih, naj čohi ic Slovenci radi tega izostanejo od slav nostl. Koliko veljave ima »Narodove dopisnik, smo isti večer videli. Od Če hov niti eden ni izostal, le nekaj Slo-vencev se je zbalo, ter povabljeni ostali doma. V sredi koncerta Je dvora svetnik Billek v vznesenih besedai slavil vladarja, sta,vil kot vzoren zgled vsakemu uradniku. Zgodaj na jutro jt on že v uradu in do zvečer se ne utru di, ako pride več dela. Po tem vzoru tudi c. kr. uradnik ne sme biti noje voljen, ako treba tudi čez uro delovati kar se ravno pri rudniku večkrat pri godi. Obhajali bi bili Že to slavnosl prej, a ravno poleti so uradniki bolj razkropljeni. Vedno jih je takrat neka; na dopustu, ker vsak želi dotične ted ne preživeti izven našega kotla. Mora se je tedaj odbrati čas, ko je uridni štvo polnoštevilno v Idriji. To je pa ravno v decembru najbolj primerne radi vladarskega nastopa dne J? de cembra in radi rudarskega praznikr sv. Barbare 4. decembra. Na koncu go vora si čul v treh jezikih klicati slave vladarju: »Gliick auf!«, »Slava!«. »Ži vi jo!«, kakor so bili po narodnost zbrani in godba je zaigrala cesarslu pesem. Bil je lep večer. i Novi rudarji. Ob novem leti sprejmo kakih 30 novih delavcev li rudniku. Do sedaj je Že prosilcev 188 Iz Idrije veliko, saj kam hočejo naši fantje iti drugam, a iz bližnje okolic« zelo silijo k nam, celo iz Gorenjske ir Goriške se ponujajo. Ogromna večine bo seveda odklonjenih. Zahteva se iz polnjeno 18. leto in zdravnik mora potrditi pri vsakemu, da je popolnonu zdrav in trden za haporno delo. Čc tudi pri našem rudniku rožice delav cem ne cveto, vendar se mora drugoc še huje goditi, drugače bi ne bilo take ga navala pri tako malo izpraznjeni! mestih. Govori se, da misli ministr8tv< za javna dela pri nas nekaj tikreniti z s mlade fante. Ko je otvorilo gospodinj sko šolo za dekleta, se hoče spomniti tudi naše deške mladine. Dela sc na to da bi se vpeljala razna rokodelstva in učilo mladeniče, izštopivše iz ljudske šole, v isti stroki, za katero bi imel kd<] največ veselja in spretnosti. Nad dvoj rano pri »Črnem orlu« bi napravili novo nadstropje in tam uredili delav niče in dobili mojstre za poduCevanje Take bi pozneje sprejeli k rudniku kot profesijoniste, ali bi se kam drugam kot izučeni rokodelci podali na delo Tako je zadnjič namigaval sekcijski načelnik Homan in prizadeti faktorji naj bi ne zamudili prilike, da se tal« potrebna-naprava zopet ne izjalovi, kei se na daljno Idrijo tako rado pozabi Ravno miadeniški naraščaj pa pri nas tako zelo potrebuje primernega delo vanja. »Ne,« odgovoril sem hitro, »pa zakaj me to izprašujete?« »Ker je včeraj ponoči nekdo umrl V tej postelji.« »Naravne smrti?« »Gotovo! Prepiral se je z nekim svojim tovarišem, končno sta se spoprijela, in prenesli smo ga sem gori s tremi krogljami v truplu. Zato sem moral še-le pospraviti v sobi in potrebno urediti. Lahko noč, senor, in miren počitek!« Poklonil se je globoko in zaklenil vrata od zunaj. To, kar mi je povedal, ni niti naj-manje name vplivalo! Doživel sem že druge stvari, in poleg tega sem bil tudi utrujen. Začel sem se slačiti, to se pravi, odložil sem, klobuk in slekel svojo suknjo in čevlje. Predno sem se vlegel k počitku, sem še preiskal in natančno ogledal sobo. Oprava je obstajala iz postelje, enega stola in gugajočo se mize. Na vratih je bil nalepljen kos papirja, na katerem je bilo načečkano sledeče oznanilo: 1. Če dežuje v posteljo, najde potnik dežnik v kotu pri oknu. 2. Prosi se, da se odej ne jemlje s seboj. 3. Goste, ki so navajeni spati s čevlji na nogah, se prosi, da čevlje prej osnažijo. 4. Prosi se, ne se vznemirjati, če se snorfni v costilni strolia! Gostilničarjeva odkritosrčnost, ki sodi svoje goste bržkone po zunanjosti, me je izborno zabavala. Vlegel sem se v posteljo, z revolverjem pri rokah. Navado imam, da nosim s seboj vedno čtivo in naj bo še tako pozno ponoči, berem vedno šo nekaj časa v postelji. Tako sem storil tudi oni večer. Po nekaj minutah mi je padla vsled nerodne kretnje sveča na tla, ne da bi ugasnila. Da bi se kaj ne vnelo, sem so priklonil ter hotel pobrati svečo. Pri tej priliki pa sem zagledal pod mojo posteljo velik, v platno zavit predmet, ki je bil na las podoben človeški postavi. V trenotku som skočil iz posteljo. Previdno sem pokleknil in začel tipati čudni zavoj. Občutil sem roko, potom nogo — ni bilo dvoma, nekdo je bil skrit pod posteljo. Že sem pograbil za revolver, ko sem se spomnil gostilničarjevih besedi: »Prejšnjo noč je nekdo tu umrl.« .Sedaj mi je bilo vso jasno. Prišel sem, ko je truplo ubitega človeka ležalo še v postelji in da bi zaslužil pet pijastrov, je skril gostilničar truplo pod posteljo, da bi tega jaz ne opazil. Seveda mi je sedaj popolnoma minulo veselje do spanja. Obul sem zopet čevlje ter se vsedel na stol v nasprotnem kotu sobe. Od tam sem pozorno opazoval beli zavoj, ki ga je pošastno osvetljeval migljajoči plamen svečo. Stresala me je groza. Spomnil sem se, kaka grozna noč me čaka. Niti ganiti se nisem upal, a to, kar se je pozneje zgodilo, je bilo še groznejše . . . Mrtvec sc je naenkrat premaknil. Mislil sem, da deluje preveč napeta moja domišljija, toda ne, — mrtvec se je gibal dalje. Napel sem revolver in zakričal: »Vstanite, če ne, ustrelim!« »Za božjo voljo, ne streljajte,« se je začulo prestrašeno napol angleško, napol špansko izpod postelje, »raje mi pomagajte ven, če ne, se zadušim.« »Toda, kaj pa iščete pod mojo posteljo?« »To vam bom povedal takoj. Najel sem sobo za to noč, ko pa mi je dojal gostilničar, da je prišel nek bogat tujec, ki hoče tu spati, sem so dal pro-govoriti za dva pijastra, da sem prevzel vlogo mrtveca « »Kaj, vlogo mrtveca?« »To je tu navada. Če kdo umrje, se ga zavije v platno in položi pod posteljo. Ne zamerite mi, ako sem se pustil pregovoriti. Dobil sem, kot sem rekel, za to dva pijastra. Le pojdite zopet mirno v posteljo . . .« Kapitan Jacquard si je prižgal novo smodko in dejal: »Zagotavljam Vas, gospodje, da sem še-le to noč spoznal, kaj je strah. Seveda nisem šel več v posteljo. »Mrtvec« je bil čisto prijazen človek in igrala sva karte do jutra. In ko je prišel gostilničar, sem re> kel smejoč: »Napravili ste mi izreden užitok Prvič v življenju sem igral z mrtvecen karte.« Boltatu Pepe. ~rr „Ja, kot ps vnder hocleJ Pepe, de te n ud nubene plati na spre gled? Učasel s se vnder S kej pukazu j zdej tle, zd< tam, pusebn ker je blu k« špasa, te ni nkol mankal zdej s se p kar zabarikadiru na tist ni o tojmo Kt deluvem, ket kašna pudlasca? Al nif murde tud ti strgano hlače, de te j sram mod folkam se pukazat, kokr i pravu gespud dohtar Taučar na sojin shode u Šišk?« izprašvou me je trgouc iz forštata, ke mo je zagleuu n sadnem trge, glih ke sm pr en Iran za totlne glihu. »Puglej, unkat ko sn'. mel mi Merkurci u ta »Narodnmo d« me« veselica, jc biu že tak gaudium, J nckol tacga in prou žou t jc žihr, do ni blu zraun. Tu b mou spet štofa i ,Sluvcnca\« i Finančni minister bode letos z Idrijo izredno zadovoljen. Do sedaj so bile pri živem srebru zelo nizke ceno, a bilo je na svetovnem trgu prav malo povpraševanja po naši rudi. Pri nas je bilo v zalogi toliko blaga, da je kar prostora zmanjkovalo in več tisoč železnih steklenic je čakalo napolnjenih z živim srebrom, da se kam odpošljejo. Sedaj se mu je pot odprla. Vsa zaloga se je že zdavnej razposlala, cena je precej poskočila in vse kar se pridela, se takoj odpošlje naročnikom. Sodi se, da bode gotovo poldrugi milijon kron finančni minister dobil iz Idrije. Dvomimo pa, da bi ji bil za to kaj hvaležen. Svota ministrstva za javna dela, h kateremu spada naš rudnik, je vsako leto vcano ista, le neznatno se izpremeni v proračunu. Da bi dal kako ugodnost rudniku, ki je na drugem mestu glede dobička med vsemi državnimi rudniki v Avstriji, mu ne pride na misel. Bilo bi pa opravičeno, da bi se katerikrat ozirali malo bolj na Idrijo, kajti ta je še vsako leto donašala dobiček državi, med tem, ko je bila pri nekaterih rudnikih katero leto znatna izguba za državo. 0 stanju letine na Avstrijskem. Poročilo poljedelskega ministrstva pravi, da je mehko, solnčno in po ve-čem suho vreme sredi oktobra omogočilo hitro pospravo letinskih pridelkov in tudi pospešilo jesensko setev in rast ozimine. To ugodno vreme pa se je spremenilo v zadnjem tednu oktobra, posebno v alpskih deželah, kjer je počelo deževati in nastopilo mrzlo vreme, v gorah pa začelo snežiti. Zadnje dni oktobra se je vreme po dnevi sicer ogrelo, noči pa so ostale mrzle. November je bil v prvi tretjini skoz in skoz neprijazen, pust in mrzel, po planinah in gorovju zapadel je sneg in šele v drugi tretjini se je deloma zjasnilo, po večini pa je ostalo vreme zelo nestalno z novim snegom in slano. Ozimina se je večinoma posejala meseca oktobra, in sicer rž do srede, pšenica z malimi izjemami do konca oktobra, prvi so dosejali v karpatskih deželah, v južnih deželah se je setev zavlekla do novembra meseca, vendar pa ni bila zamujena. Vobče se je letos več posejalo kot preje, manj posevka ima le Šlezija in karpatske dežele, kjer se boje škodljivega mrčesa (ličink pše-nične muhe). Zgodnje obsejana rž je močno razvita in gosta ter deloma tako bujna, da so jo morali na nekaterih krajih iztrebiti ali pa popasti, da se tako zabrani zimska gnjiloba. V alpskih pokrajinah je prva rež, posejana v vlažnih tleh, postala rumena. Vsled ugodnega vremena razvila se je tudi pozneje sejana rž prav dobro, le v su-detskih in karpatskih deželah je zn r znela rž zaostala. Sem in tu delajo škodo na rži ličinke, črvi in polži, v obče pa obeta rž dobro do prav dobro, mestoma precej dobro. Zgodnja pšenica je tudi v obče gosta in zdrave barve, manj gosta je le pozneje zasejana; prva kaže dobro, deloma prav dobro, druga srednje dobro in precej dobro. Letošnja turšica (koruza) je obče bolje obrodila kot se je pričakovalo, "pospešilo jo je ugodno rteme ob zorit-vi, srednje dobra bila je le na Kranjskem Krasu, v Primorju in na senčnili gričih tirolskih. Popolnoma dozorelo zrnje je dobre do prav dobre kakovosti. Krompir je letos kaj različno obrodil. V severnih alpskih in sudetskih pokrajinah povzročila je in še sedaj povzročuje gniloba veliko škodo, tako množini, kakor tudi kakovosti. Vsled tega je letina komaj srednja, v nižinah in mokrotnih krajih celo prav slaba. Na Češkem, Moravskem, Šleziji in za-padni Galiciji znaša zguba vsled gnilobe od 30 do 50 odstotkov ter se je bati, da postane ista še večja, ker krompir v shrambah dalje gnije. Po drugih krajih bila je krompirjeva letina precej dobra, dobra in srednje dobra, vendar pa so bili sadovi do polovice vse množine majhni. Deteljišča so dobro zaraščena in močno razvita ter kažejo dobro in prav dobro. Tudi travniki kažejo lepo, rast trave je gosta. Travniki so dajali dolgo po otavi svežo krmo ali pa dobro pašo. l'o jesenskem stanju deteljišč in travnikov pričakovati je prihodnje leto dosli krme po vseh pokrajinah. Vinogradi so se v ugodni jeseni sicer nekaj zboljšali in se je deloma trgatev bolje obnesla, kot se je pričakovalo. Vendar pa so palež in gniloba, dež in toča silno vplivala na množino in kakovost vina. V primeri s prejšnjim letom je pridelala letos Nižje-Avstrij-ska 20 do 50, južna Tirolska 20 do 50, Goriška-Gradiška in Istrija 25 do 30 in Dalmacija 30 do 60 odstotkov manj vina kot v letu 1908. Sadje letos istotako ni posebno dobro obrodilo. Jabolka so bila majhna, zimske hruške slabe kakovosti. Veliko je bilo pa češpelj, ki pa v nekaterih krajih niso dobro dozorele in so vsled moče zelo trpele. Marsikje so malo-vredni češpljev sad pustili celo na drevju ali pa ga porabili kot poklajo živini. Kostanj je obrodil na južnem Štajerskem precej dobro, na južnem Tirolskem srednje dobro. Olive v Istriji in Dalmaciji ne obetajo dobre letine, računa se na komaj srednji uspeh. MekaJ misli kmečkega posestnika o vzrokih draginje. Ker se v sedanjem času toliko govori o draginji, ki je zadnja leta nastala, hočem tudi jaz svoje mnenje povedati in dokazati, da nismo kmetovalci krivi, če tudi se nam to pred-baciva. Ne da se tajiti, da je draginja res občutna v vseh stanovih. Saj se je že v državni zbornici pričelo obravnavati o vprašanju. Toda, žal, ostalo bo gotovo vse le na popirju. Kje pa je draginja najbolj občutna? Krompir, repa, zelje, salata in sploh sočivje je še po nizki ceni, ker za pridelovanje zadostujejo slabejše delavske moči. Vse kaj drugega pa je z moko, slanino, mesom in tovarniškimi izdelki. Ljudstvo so leto za letom množi, zato je tudi vedno večja potrebščina živil. Nasprotno pa žita veliko manj pridelujemo, kot smo ga pridelovali pred nekaj leti. Dokažem! Ozrimo sc za deset let nazaj In opazili bomo, da kranjski kmetovalci veliko manj žita pridelujemo. Upošto-vajtno najprvo grajščake, kateri so prej obširna svoja polja s pomočjo dobrih delavcev obdelovali, veliko pridelali in tudi veliko na trg postavili. Sedaj ni pri nas no duha ne sluha o njih, izginila so njihova večja posestva, ker . so zdrobljena na male kosce. Pomnožilo pa se je število kočarjev, kateri so primorani živila kupovati. | Večji posestniki, kateri imajo še čela posestva, kmetujejo samo toliko, kolikor neobhodno potrebujejo za dom, ostale njive so pa v pušči ali jih pa dajejo kočarjem v najem. Od kod ta preobrat? Odgovor: Ker nimajo poslov, je seveda nemogoče kmetovati. Vse hiti v mesta, rudokope, tovarne in v Ameriko, kjer imajo večjo prostost in menda tudi boljšo hrano. Za zdravje jim pa itak nič ni, dokler so mladi, na stara leta pa večinoma vsi prihajajo domov. Izgovarjajo se navadno, da delajo v tovarnah in rudo-kopih samo osem ur na dan, na kmetih pa od ranega jutra do pozne noči. To je resnica; mi kmetje pa nikakor ne moremo vpeljati osemurno delo. Res ne vem, kedaj in kako bi mi pospravili n. pr. seno s takimi delavci, ki bi prihajali ob 8. uri dopoldne na travnik kosit, tam delali do 12. ure, potem počivali dve uri in popoldne delali samo do 6. ure. To je za kmeta naravnost nemogoče, bolje je vse skupaj pustiti v pušči. Kaj je vzrok, da mladina tako rada zahaja v tujino? Slaba izreja otrok, in sicer ne le doma, ampak tudi v šoli. — Slepa ljubezen starišev do otrok je veliko kriva, da otroci ne ubogajo in odrekajo pokorščino starišem in učiteljem. Ko deček malo odraste, že sili od doma po svetu. Naše ljudske šole se nič ali le prav malo bavijo s poukom o kmetijstvu. Ali bi ne bilo dobro, da bi se v šoli, vsaj na kmetih, tudi o umnem kmetovanju otroke podučevalo. Tako bi se v mlada otroška srca vcepila ljubezen do doma, do domačega ognjišča, do skupnega življenja na očetovem domu. Ni čuda, če se otroku že v prvi mladosti zbuja želja po tujini, ko čuti doma pomanjkanje in žalost, v šoli pa sliši o krasotah in bogastvu tujih mest! Ali bi ne bilo silno velikega pomena, ko bi se mladina do 20. leta starosti mogla doma obdržati in bila v pomoč, v tolažbo in veselje svojim starišem? Ali mar ni škoda za tako mlada bitja, ki se odtegnejo domu? Kako bi se povzdignil kmetijski pridelek, če bi ostali fantje in dekleta do 20. leta doma! Marsikateri bi tudi potem ne šel v tujino, ker bi se prepričal, da se tudi doma lahko živi, če se ima veselje do kmetijstva. Čimveč bi se pridelovalo, temveč bi se tudi postavilo na trg in to po primerni ceni, da bi ne bili odvisni toliko od svetovnega trga. Poglejmo na našo prašičo- in živinorejo. Ali mar nismo v kvalitativnem oziru s pripomočki kmetijskega ministrstva in drugih faktorjev mnogo napredovali v zadnjih letih? Dokaz temu je velik izvoz ščetin-eev in lepe domače živine v severne dežele. Ker je pa tega blaga premalo za izvoz in za domačo potrebo, je seveda cena razmerno visoka. Ako pa bi imeli zadostno število delavcev, bi se veliko več izpodredilo ter tako ustrezalo splošnim potrebam in cene bi bile gotovo nižje. Kaj nam pomagajo različni stroji, če pa nimamo delavca. Tehnika ne bo nikdar tako daleč napredovala, da bi se izumil stroj, kateri bi debele prašiče in pitano živino proizvajal. Do malega vsi stanovi vlagajo prošnje za povišanje plač vsled rastoče draginje. Kaj pa to pomaga, ako ob enem rastejo davki, vsled česar rastejo tudi delavske plače in cene živilom To je čisto naravno. Krivična sodba je torej, da kmetovalci povzročujemo draginjo. Vina n. pr. že dve leti ne moremo še po slepi ceni v denar spraviti. Žita nimamo za prodajo, komaj za dom se ga prideluje, mnogi kmetje ga morajo kupovati. Ko bi pa še živina ne imela dostojne cene, potem pa morajo kmetovalci vsi s trebuhom za kruhom. Dandanes izhaja le še oni kmet, kateri ima pridne otroke, in pa veliki posestniki v rodovitnejših deželah, kot je Kranjska, katerim dopuščajo sredstva, da se lahko poslužujejo raznih strojev, parne sile in elektrike. Drva so neznosno draga in bodo šo dražja, ker jih primanjkuje. Pred kratkim se je tudi premog zopet podražil. S čim pa bodemo kurili? Lastniki pre-mogovih jam pa mislijo le na večje dobičke. Končno pridemo do zaključka, da je mogoče omejiti draginjo, ako bodo merodajni krogi skrbeli za povzdigo kmečkih pridelkov. In to bi se doseglo, ko bi kmečki stariši svojih otrok ne iz-rejevali samo za tovarne, rudokope in Ameriko, marveč jih mogli obdržati doma. Dalje bi se moral v ljudskih šolah na kmetih vpeljati pouk o umnem kmetijstvu, da otroci dobe veselje do doma in kmetijskega stanu. Znižati bi so morali hišni in obrtniški davki. Ako sc bodo zgoraj navedene željo naših kmetovalcev izpolnile, bodo tudi ponehale s časom tožbe o draginji. Klomšinov Frančišek. Prispevek k higijeni mesta »Kua pa je biu kej tacga, de b m mogl bt žou, de nism biu zraun? Sej špasa nam zadost na leberalneh slio-deh, ke ni nč ajntrita, ne pa de b hodu špasa mam zaclost na leberalneh sho-Se plačvou. De m ni nekol clouh čas, zatu že gespud dohtar Taučar, negau prjatu Bolču Pepe, dohtar Nuvak, dohtar Uražen, dohtar Zerjou in druh skrbeja.« »Kua uja te, ke druzga na /maja ket utrobe vezat pu štarijah, de sa jh žc pousod sit, ket cegan mraza. Pr nas je use drgačn špas! Pr nas delama vi-ce, de neki zaležeja!« se je pubahu. »Kašn vici sa pa tu? Tok dejna puvedat in nej te nekar meulc na kole ja!« »Prjatu, tu je pa težku za puvedat; tu more člouk videt in slišat, de ma pol ta prau užitk.« »No, mal um že tud tku zapupadu, ti kar puvej!« »Veš, ta nar bi pametn b biu, čc b ti prašu sam tistga ta douzga dohtar-ja, ke zmeri zube kaže, če tud nima kej zu ugriznt.« »Aha, že vem kerga misleš! A ta dohtar zna tku dobre vice delat? Kdu h s tu mislu? Jest že ne « | »Eh, on glih na zna vice delat, tu nism reku; ampak on zna zatu skrbet, i do mama ta druh špas.« »Kua uš tku z ukulsfavam guvu-i'u; če misleš puvej. če ne pa pust. Jest nimam navade, de b iz enga člitveka besede vn uleku.« »No, tok pušluši 110 in na bod Iku ' Neštetokrat smo že v »Slovencu« šibali slabe sanitarne razmere v Ljubljani in navedli mnogo nedostatkoV in pogreškov, ki so v kvar prebivalcem. Danes se hočemo pečati malo z brezobzirnostjo nekaterih strank napram drugim glede igranja na glasovirjih in iztepanja preprog, meblev itd. Večja mesta so, vpoštevajoč važnost vpliva zvokov in ropota na človeško živčevje, že davno odredila, da se sme samo med določenimi urami snažiti preproge, odeje, oblazinjeno opravo, sploh stvari, katerih snaženje povzročuje ropot. Tako je na Dunaju v vsaki veži med drugimi direktivami za stranke nabit tudi ukaz, da jo dovoljeno le dopoldne od devete ure naprej snažiti slične stvari. Kaj pa v Ljubljani? Tu vlada v tem oziru popolna anarhija! Če je stranka navajena zjutraj zgodaj zapustiti posteljo, se prične iztepavanje preproe že ob petih zjutraj, posebno poleti, tako da bi človek ušel kar iz kože. Zaspanci furjast, sej na guri voda, de b se t tku medil. Če se t pa glih I:am medi, te grem pa mal spremt, pa t um pu pot puvedu, kuku je bla ta reč.« In zavila sva ja iz sadnga trga gor pu Stritarju ulc. Kumi pa prideva d u konca ulce tam na sprut rotuža, du tisti štacune, ke maja use sorte bankuce in druge sorte gnarje u auslok, pa stop vn iz te štacune en ukrogu rdeč gespud, ke ma tud pr Sluvensk Harmonik neki za guvort in moj spremlevauc me dregne iz kumoucam pud rebra in m na uhu zašepeta: »Viš, ta la ga je!« »Kuga ga je? Kerga je? Nekar me no na mej tlela za Pepčka in puvej, kar m maš za puvedat!« »No, tistga ta douzga dolitarja, ke zube kaže: tistga je pa še kuku! Tu t je tku poči, do sma mislel, de je šou spet en purflgumazin na iblaiiskcm pul u lft.« »Ki ga je in za kua ga je, pa kuku ga je?« »Ukul ušes ga je, zaule ene frajle ga je in fejst ga je!« »No, viš, zdej tc še-le zastopam! Tku se guvari, kratk pa kroftn! Zdej m pa še puvej, kuku je pršlu du tega', de ga je!« »Eh. ta douh dohtar je neki sitnast stresu, kc je ta ta ukrogu gespud iz dohtarjuva prjatlca plesu in ta ukrogu gespud, ke ni znou zapupast, de maja sam en gvišn gespudi iz enem gvišnern frajlam pravica, u ta »Narodnmo do-rae« za plesut, ga je pa zatu upilu in ia tem nam tak špas naredu, de sma se kalila 1 ket pečen mački.« »No, tu ni nč tacga; sej se pr nas ' ukul tam u štepan vas tud učas fanti zavle kašne punce kej skausaja na kašnrno plese, pa zatu še ni šou svet cegrunt.« »Ja, fanti že, fanti, in pa na krne-teh; tu ni nč špasnga, ampak ta douh dohtar ni več fant in ta »Narodu dom« tud ni na kmeteh. Če sc pa tkula u tra-keh skausaja, de leteja škrici pu luft, kokr če b utroc na Grad lintverna spu šal, tu je pa use kej druzga. tu t je pa že tku špasn za videt, de nkol tacga.« »Tu je pa tud res: enga fraka rja pugledat, ke druzga frakarja ukul ušes upil in murde še elu iz rukuvicam upil, tu ni kar ke u en dan. Men je res žou, de nism biu zravn. Kua pa kej gespud dohtar Taučar prau na tu, kedr, mu kej tacga na ušesa pride?« »Gespud dohtar Taučar! Kua čo ! pa rečt? Sej je vnder Pulanc in se mu kej tacga na more tku čudn zdet!« ! »No ja; tu že vem! Ampak jest mislem zatu, ke on zmeri pu štarijah ker ga. še čja pušlušat, prpouduje, de sa leberalci sam ta fajn Ide, kc kej nase držeja; usi ta druh sa pa prestupil h klerekalcem in mu zajne ni prou nč, še tulk ne, ket za pišku ulešenk.« »Pena, pejd! Tu sam tku guvari, de soja žalast prkriva. Sej na ta viža so usak tulaž, kedr mu na gre kej skp. Če čin pu pravic guvort, morm rečt, de b so gespud dohtar Taučar ta narroiš zjoku mul tem zgubam, ke jh dan na dan dužiula in kokr se punavad usak u sojmo ubupe in žalast vrže na pijača, tku sa se tud leberaln vuditeli vrgl na tu in začel pu štarijah hodet in soja žalast in skrbi u vine tupit! Kašn je konc ud tisteh, ke na jeza in žalast pijeja, pa tku veš: ta narpreh prideja strgane hlače, pol pa tku pučas naprej, dokler na gre use cegrunt. Usi te shodi, ke jh delaja pu štarijah, sa sam prazn izgovar, de loži prideja du pijačo, ke en dohtar Taučar vnder na more jt h Kankarat al pa h Mohari u ŠiŠka, a! pa h rac kar tku žlampat, tulk vnder še nase drži, zatu pa prštima shod in usa ta reč prec drgač vn vid in ldje, ke b mu drgač morbet kej naprej metal, še prauja, dc je pužrtuvaln rodalub. Sevede, če b nas edn tkula celo nuči pu štarijah soj tešku prslužen gnar zapraulu, b ga ldje du kusti ubral, če pa gespud dohtar Taučar. bauhrednar dohtar Nuvak, gespud žepan Hribar al kašna druga taka kacapiteta ukul ruguvilja, jm pa ta »Sluvensk Narod« šc kar celo letanije u zahvala zapoje!« »Ti pa d on s čudn guvariš. Sej vnder, kulkr te jest puznani, s zagrizen leberalc. —« »Biu; zdej me je pa že pamet srečala, kokr že marskerga druzga Ulečt se na pestim več in mislem. dc h mal na uja mel nubenea več, de 1 ga ulekl!« »Tekat sc uja začel pa med saba ulečt in kokr use kaže, sa se že začel.« pa delajo to dopoldne ali popoldne. Znani so pa nam tudi slučaji, ko nekatere stranke ravno pozno zvečer čutijo to potrebo, da ne motijo hišne gospodinje, ki je navajena dopoldne pozno vstati, potem iti na sprehod, med tem ko so posli priklenjeni na kuhinjo. Popoldne pa zopet ni mogoče skrbeti za snago po sobah, ako gospa zopet popoldne spi. Ostane torej ravno še noč za te procedure, ko se hišna poglavarica nahaja v gledišču, na koncertu ali kje drugje. Druge stranke v hiši pa morajo molčati — drugače se jim odpove stanovanje. — Po velikih mestih morajo glasovirji zvečer ob gotovi uri utihniti. V Ljubljani se pa tolče po glasovirjih — in kako! — igra na gramofonih pozno v noč! Oni, ki črez dan spč, ki nimajo ne telesno, ne duševno napornega dela, ki se ožive še-le na večer, ne občutijo tega, ker po večini isti spadajo v omenjeno kategorijo rabljev. Izmučeni someščani se pa premetavajo po posteljah in iščejo željno spanca, katerega jim jemlje someščan. — Z ozirom na javno zdravstvo bi bilo jako potrebno, da poseže tudi tu mestni fizi-kat vmes in napravi red. Kalivci miru bi se jezili, pametni in mirni ljudje bi pa bili oblasti hvaležni. II. gostilničarski tečaj v Ljubljani. Ljubljana, 16. dec. Z današnjim dnem se vrste našega strokovno naobraženega gostilničar-stva zopet pomnože z lepim številom. Danes se namreč zaključi v hotelu »Tivoli« II. gostilničarski tečaj v Ljubljani, ki je sledil v presledku 10 mesecev I. gostilničarskemu tečaju v Ljubljani. S ponosom lahko rečemo, da smo bili Slovenci prvi, ki smo priredili take tečaje in da se po teh vzorcih sedaj prirejajo enaki tečaji po celi Avstriji. Pričujoči gostilničarski tečaj je bil nadaljevanje tečaja za serviranje in je ".aja trajal od 15. novembra do 18. decembra. Poučevalo se je: hotelsko kuharstvo, serviranje, kalkulacija in gospodinjstvo, knjigovodstvo, gostilniška hi-gijena in tujski promet. Tečaja se jc udeležilo 20 frekventantinj iz cele dežele, in sicer iz Bleda gdčne. Josipina Jekler, Franica Peternel, Ivanka Potočnik, Julija Potočnik, Mimica Seko-vanič, iz Begunj pri Cerknici Iva Ster-gulc, iz Bohinja Angela Grobotek, Mici Grobotek in Julija Mencinger, iz Blejske Dobrave Alice Kamenšek, iz Dov-jega Angela Dovžan, iz Ljubljane Mirni Pečnik, Minka Seljak, Rezi Tomšič, Marija Zalar, Angela Zalaznik in Roza Zitterschlager, iz Radovljice Pe-pica Mole, iz Rakeka Anica Gabrcnja in iz Žirovnice Iuitica Koselj. Tečaj je vodila gdč. Reisenauer, kuharstvo je poučeval gospod Fiala, serviranje gospod Jossel, knjigovodstvo gospod Kenda, zdravoslovje g. dr. Rus in o tujskem prometu je predaval g. dr. Krisper. Gojenke so bile ves čas pod strogim nadzorstvom in z delom preobložene od ranega jutra do pozne noči. V četrtek se je vršila precl povabljenimi gosti javna skušnja s sklepnim dinejem in so se vabilu gostilničarske zadruge kot prirediteljice tečaja odzvali za deželno vlado g. dr. Praxma rer, za obrtno nadzorstvo gg. Kara-schia in ŠatruČek. za trgovsko zbornico g. dr. Murnik, dalje šolski odsek gostilničarske zadruge, predavatelji in zastopniki listov. V veliki dvorani hotela »Tivoli« je bila prirejena miza za obed, krogin-krog pa so bili razstavljeni predmeti ki niso samo za gostilničarja, temveč za vsako gospodinjo zanimivi. Na eni mizi se je nahajal za av- i strijski zajtrk potrebni servis, na drugi 1 za švicarski, na tretji za francoski in na četrti za angleški odnosno ameri-kanski. Jako zanimiva je tudi miza, na kateri so izstavljene higijenične posode in priprave za poper, sol, zobotrebce, vrčki, pljuvalniki in drugo, kakor tudi nehigijenične, ki se še najdejo po naših vaseh in gostilnah. Tu je videti tudi malo domačo lekarno za prvo silo, ki naj bi se po naših letoviških gostilnah povsod upeljale in iz zapiskov učenk je razvidno, da se jih je poučilo, kako morajo pri raznih manjših ali večjih nesrečah postopali. Gotovo je tudi zanimiva miza z literaturo, ki je na tem polju izšla v nemškem in nekaj že tudi v slovenskem jeziku. Čedno število jo. Zanimivi so pa tudi tu razstavljeni zapiski frekventantinj, združeni v lično knjigo. Razne recepte, knjigovodstvo, kalkulacijo in sploh vse, kar je treba gostilničarju vedeli, obsegajo. Koliko truda in učenja liči ravno za temi zapiski! Vendar lep in trajen spomini Splošno pozornost pa je vzbujala miza z izdelki posameznih učenk. Od preprostega peciva do najfinejših paštet in izborno dekoriranih morskih rakov najdeš tu vse in lepo okrašenih predmetov si lahko slastno poželiš. Vsi ti izdelki delajo gotovo čast najfinejši kuhinji in morajo zadovoljiti najraz-vajenejši želodec. Ko so si povabljeni vse to ogledali, zasedli so določene jim prostoi'e, da praktično preskusijo, česa so se gospodične priučile. Stregle so gostom fre-kventantinje deloma v črnih oblekah, deloma v narodnih nošah. Obed je obsegal sledeče jedi: Močna juha z jetrnimi vložki. Morski rak, lepo prirejen. Pljučna pečenka, obložena. Kranjski kapun z mešano salato in zavarkom. Angleški kipnik. Kavina torta. Breslive a la melba. Črna kava. Med obedom je fotograf tudi vse navzoče fotografiral. Obed, ki so ga gojenke priredile, je bil vsestransko vzoren in izboren. Napitnice je otvoril načelnik gostilničarske zadruge gospod Tosti, ki se je v prvi vrsti zahvalil vsem onim korporacijam, ki so dovolile za tečaj podporo, to je delavskemu ministrstvu, deželnemu odboru, občinskemu svetu ljubljanskemu in trgovski zbornici. Zahvalil se je tudi učiteljstvu in gojenkam in v daljšem govoru pojasnil, kaj vse se je učilo v tečaju. Gdč. Zitterschlager se je nato v imenu gojenk zahvalila ljubljanski gostilničarski zadrugi in učiteljstvu za njih trud in požrtvovalnost. Nato je dr. Praxmarer se zahvalil v imenu deželnega predsednika in v svojem lastnem imenu za prijazno vabilo in opravičil odsotnost deželnega predsednika, ki je uradno zadržan. Izreka častitke zadrugi na velikem uspehu, ki se ga danes opazuje in tudi uživa. Deželna uprava te kurze ne pozdravlja samo zato, ker pomenijo novo dobo v gostilničarskem obrtu, temveč služijo tudi v prospeh tujskega prometa naše lepe domovine. Glede na to je deželna vlada tudi podpirala prošnjo zadruge za subvencijo. Konča z željo, naj zadruga uspešno zapriSeto delo prav krepko, vrlo in vstrajno nadaljuje sebi v čast, svojim članom in domovini v korist. Dr. Murnik na to še v šaljivem govoru prispodablja, da je gostilna, ki ima dobro kuhinjo, dvakrat bolj prijazna in kraj, kjer je človek dobro po-strežen, dvakrat tako lep, kajti ljubezen do dežele gre konečno tudi skozi želodec. S temi kurzi se pospeši tujski promet v deželi. To je bil tudi nagib vseh onih korporacij, ki so dovolile podporo. Priznati mora, da se je v tem tečaju dosegel popolen uspeh in zato napija vsem, ki so k temu pripomogli, v prvi vrsti učiteljstvu in frekventantinj am. Tako se je končala ta javna skušnja, ki se je pokazala, da so se gojenke tečaja v kratkem času prav mnogo praktičnega priučile. S temi tečaji se bo dosegel res moderen napredek našega gostilničarstva in s tem združenega tujskega prometa. Prvi led je do dobrega prebit in sedaj je treba le še nadalje korakati zmagoslavno od uspeha do uspeha. Zato vstrajno na delo poklicane korpora-cije! posebno pripravni za pisarno, v sredi mesta se oddasti. Naslov pri upravi »Slovenca«. Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hrl-pavosti iu vratnih oteklinah *di..v ui?ito priporočam* je & 12 u. ju Umi P JsA^^^ftHMft »atera se z vspehom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in 16 v tacib slučaiih posebno dobro obnese Izvirek: •i ■.w*»*aat aallf i !! Slovensko podjetje f! r Ljubljana, Mestni trg štev. U in 23 Jlskana in tkana botnbaževina {Bela in rjava kotonlna JBomače in angleško sukno SFrarcozka svila jVtodno blago iz prvih tvornlc Najboljše češko plat o Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Darila za Božič izpod cene Ostanki po tvorniških cenah Solidna postrežba 1 Nizke cenel 3207 Ceno češko posteljno perfe! 5 ktf novo skotil K 9 60 Doliše KI? — belo kol puh mehko skutl0 podpisov, ako sc naj obravnava o njih pred ostalim dnevnim redom. VLADA SE UKLONI PREDLOGU DR. KREKA. Dunaj, 18. decembra. Med splošno napetostjo se po teh govorih vzdigne ministrski predsednik baron Bienerth in izjavi, da predlog dr. Krekov najpri-srčneje pozdravlja. (Splošno odobravanje.) Dr. Krekov predlog pomeni novo dobo za Avstrijo, novo ero za parlamentarizem in ods'ej se bo res moglo delati. Dr. Krekovemu predlogu, ki ima namen zagotoviti za vselej parlamentarni red, se vlada popolnoma pridružuje. (Veliko odobravanje od cele zbornice.) KREKOV PREDLOG BO SPREJET. Nemški svobodomiselci proti! Dunaj, 18. decembra. Plenarno zborovanje nemških svobodomiselnih strank je sklenilo glasovati zoper nujnost dr. Krekovega predloga, ker pa je brezdvoma, da bo nujnost sprejeta, bodo nemški svobodomiselci v meritorni debati stavili izpreminjevalne predloge, da saj nekoliko rešijo iz položaja zase. KREKOV PREDLOG SPREJME GOSPOSKA 2250RNICA ŽE V PONEDELJEK? { Veliknnsk uspeh »Slovenskega kluba«. Duuajj, 18. decembra. Zdaj govori profesor Redlich. Ako bo šlo vse, kakor je med načelniki določeno, bo Krekov j predlog danes zvečer tudi že v meritu sprejet z nad dvetretjinsko večino. Zdi se, da bo gosposka zbornica potem že v ; ponedeljek sklicala sejo in predlog j sprejela. Potem bo v torek budgetni provizorij sprejet v drugem branju. Vlada zdaj omejuje svoje zahteve le na provizorij, ker pooblastilnega zakona na Ogrskem nočejo sprejeti. Posledice dr. Krekovega predloga, kar se tiče novega zistema, se pokažejo takoj. D maj, iS. decembra. V političnih krogih se zdaj splošno priznava, da je dr. Krekov predlog zgodovinskega pomena iu zavzema eno najčastnejših mest v zgodovini avstrijskega parlamentarizma. Pravtako se pa prišteva .idaj »Slovenski klub«, iz katerega je ta predlog izšel, med najuglednejše stranke avstrijskega parlamenta in zavzema danes med njimi po splošnem priznanju vofiivno mesto. XXX TRŽAŠKI NAMESTNIK ODSTOPI. Trsi, 18. deembra. Tržaški namestnik princ llohcnlohe v kratkem odstopi. FRIEDJUNGOVI DOKUMENTI PO-TVORJENI. Dunaj, 18. septembra. Med splošno pozornostjo in veliko napetostjo so danes zaslišali sekcijskega šefa v srbskem ministrstvu dr. Spalajkoviča, ki jo prostovoljno prišel na Dunaj, da priča. Dr. Spalajkovič izpoveduje skrb-sko. Pravi, tla je prišel zato, da priča čisto resnico, iz spoštovanja do sodišča ter v interesu dobrih odnošajev med Srbijo in Avstrijo. Friedjungovi dokumenti so potvorjeni in značijo kolosal-no mistifikacijo. (Dr. Spalajkovič govori dalje.) Bunaj, 18. decembra. Splošno mnenje je, da se je dr. Friedjung s svojimi dokumenti menda res nasedel. Dunaj, 18. decembra. Dr. Spalajkovič dokazuje natančno in prepričevalno. da so dr. Friedjungovi dokumenti ialziiicirani. Njegove izpovedbe so napravile velikansk vlis. Dokazuje, kako so ti dokumenti nastali. Pravi, da popolnoma zaupa v nepristranost sodišča. Dunaj, 18. decembra. Grof Aehren-thalje bil pri cesarju v avdijenci. Govori se, cla je ta avdijenca v zvezi s procesom in da je grof Aehrenthal v velikih škripcih. Budimpešta, 18. decembra. V ogrski zbornici sta vloženi dve ostri interpelaciji v zadevi procesa Friedjung. PRETEPI V OGRSKI ZBORNICI. Budimpešta, 18. decembra. V tajni seji ogrske zbornice je prišlo do pretepa mecl Košutovci in Justhovci. OPOROKA KRALJA LEOPOLDA. Bruselj, 18. decembra. Oporoka rajnega kralja Leopolda zapušča njegovim otrokom 15 milijonov. Svojih hčera Luizi in Štefaniji ni razdedil, marveč vsaki zapustil svoje. Testament je spisal lastnoročno. Oporoka se začenja: »Umrem v sveti katoliški veri, v kateri | sem bil rojen in živel. Kar sem storil grehov in napak, naj se mi odpusti; Rog, upam, mi bo milostno odpustil.« Zapovedal je tudi, naj se ga preprosto pokoplje, vendar jo regentstvo ukrenilo slovesen pogreb. Biuselj 18. decembra. Med Vatikanom in vlado je prišlo baje do konflikta, ker Vatikan priznava cerkve-nost zakona rajnega kralja z baronico Vaughan, vladi pa to ni prav. Baronica se je odpeljala v Pariz. Na dvoru so prekljajo zaradi ceremonij in dedšči-no; velike homatije so zlasti zaradi grofice Štefanije Lonyay in Luize. ITALIJANSKI VOJAŠKI ZRAKOPLOV. Rim, 18 decembra. Iz Milana se poroča, da je vzbudil pretekli četrtek, 16. t. m., veliko zanimanje italijanski vodljivi zrako])lov, ki je priplul iz zra-koplovne lopo Crescencaga nad 12 kilometrov oddaljeni Milan. Nad mestom jo manevriral kake pol ure. Zrakoplov jo večkrat obkrožil zvonik stolne cerkve. Ljudstvo, ki se je zbralo na ulicah, je glasno pozdravljalo zrakoplov. SMRTNA OBSODBA. Praga, 18. decembra. Na smrt je bil obsojen delavec Otokar Hammer-schmidt, ki je ubil in oropal posest-nico Kristino Kvohke. ZASTRUPLJENJE V NEMČIJI. Kolin, 18. decembra. Zastrupila se je v Bottrappu rodbina peterih oseb, ki je jedla pokvarjeno klobaso. Umrla jc že 12-letna hčerka. DINAMITNI NAPAD NA LIZBON-ŠKEGA ŠKOFA. Lizbona, 18. decembra. Neznanci so vrgli v škofovo palačo dinamitno bombo, ki je poslopje zelo poškodovala, NICARAGUIŠKI PREDSEDNIK ODSTOPIL. Managua, 18. decembra. Predsednik Zelaya jc brzojavil Taftu, da odstopi, ker hoče prijateljske razmere med Nicaraguo in Zjedinjenimi državami. MARŠAL EDHEM PAŠA. Carigrad, 18. decembra. Turški vojskovodja v grško - turški vojski maršal Edhem paša je nenadoma umrl. S Pristna Ie s to znamko — ii-bičem - kot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja! pismo z Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm D ta 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 17 i. zveC. 735 1 -37 sr. svzh. oblačno 18 7. zjutr. 306 -2-5 sl. ssvzh. B 00 2. pop 28 0 20 dež se doseže na vsak način boljše uspehe, kot z navadnim ribjim oljem. Ta je bistveno lažje prebavna in učinkuje zaraditega hitreje in zanesljivejše. Ona prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi radi vživajo, kot navadno ribje olje, katero odklanjajo zaradi neprijetnega okusa. Izrečno najbolj fino, prvovrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju Scott-ove emulzije v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scott-ova emulzija obče priznana za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Srednja včerajšnja temp. —3 21, norm. —1'8°. TliZAi: C«vi>l'i Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. decembra. Pšenica za april I. 1910.....14 09 Pšenica za okt. 1910......1184 Oves za april 1910......8'98 Rž za april......... 7-62 Koruza za maj 1. 1910.....6 72 Efektiv: trdno. Naročajte ..Slovenca!" tfc^r Išče se pisarniški sluga za 1. januar 1910. Vpraša naj se v pivovarni „UNION" v Spodnji Šiški. 3474 (i) Prodajalna na deželi z vsetni pritiklinami in stanovanjem se odda z novim letom. Le-ta je tik glavne ceste, oddaljena le par minut od kolodvora, v prav prometnem kraju na Gorenjskem kjer je več večjih tovaren, ter obstoji že mnogo let. Več se izve pri gospej Josipini Jarc, veleposestnici v Ljubljani, Filipov dvorec. 3478 2-1 Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo vino - pelinovec ki je dišeče m?dicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. Naročila je nasloviti na izdelova* telja Fausto Pasini, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko: JANKO TRAUN. Pridno kuharico se išče v dobro hišo na deželi. Plača dobra — rodbina brez otrok — kuharica ne kuha za posle. Službo je nastopiti takoj — najpozneje ob Novem letu. Ponudbe — z navedbo dosedanjega službovanja, zahteve plače, rojstnega kraja in starosti — pod »kuharica 1910« na uprav«, ništvo »Slovenca«. 3181 Češki briketi fc-jr mnogo boljši "JEfl Š ezijski briketi fcšr Se boljši T&l in mnogo težji, radi česar kurjavo z istimi mnogo cenejša. — tedaj ni vse res na hvali v inseratu in cestnodeščnih lepakih glede mnogo manjvrednih Velenjskih briketov. Kurite tedaj le z znanoizbor-nimi Češkimi briketi in dokaz resnice se bo sam pojavil. Prodaja jih samo J. Paulin, zaloga češkega premoga in briketov na debelo in drobno, Ljubljana,' Nova ulica 3. Založniki v vseh večjih krajih se iščejo. 3473 3—1 Dve sobi v pritličju na voglu Gradišča in Hilšerjeve ulice, pripravni za stanovanje, pisarne kakor tudi za trgovino in obrt, se oddasti takoj ali pa pozneje. — Poizve se v Gradišču štev. 13, I. nadstropje. 3472 3—1 3482 Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi gospoda, tovarnarja slamnikov, načelnika prostovoljnega gasilnega društva v Stobu, odlikovanega z svetinjo za 25 letno delovanje v gasilstvu i. t. d. Rudolfa IVIayer-ia danes zjutraj ob 7. uri po kratki a mučni bolezni v 60. letu starosti. Truplo blagega pokojnika se prenese v ponedeljek 20. t. m. ob pol 9. uri iz hiše žalosti Sp. Domžale št. 20, na farno pokopališče v Domžalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Domžalah. Stob, 18. deccmbra 1909. Za prostovoljno gasilno društvo v Stobu Odbor. naznanja, da jc otvoril v lastni hiši v Novem mestu svojo odvetniško pisarno. 3480 2—t Jutri v nedeljo dne 19. decembra 19 riia 0. tatovi Velika, stara, renomirana, dobro idoča krojaška obrt se proda radi bolezni imejitelja iz proste roke. Obrt jc že več kot 25 let stara ter širont slovenskih dežel dobroznana. Ponudnik mora biti zmožen del kupnine v znesku 6—10.000 K takoj položiti, za ostanek bi bila nterodajna pogodba. Ponudniki naj se priglase do 3. januarja 1910 pod šifro: „6000 do 10000" poste restante, Ljubljana, glavna pošta z natančnim naslovom. SIHlil J | FocSrtsželce Ljubljanska kreditna banka t LjuMjan 1 Stritarjeva ulica 2 Podružnice 1 Splfet, Celovec, Spljet, Celovec, priporoča promssa: na kreditna srečko a K 24'—, žreb. 3/1, gl. dob. K 300.000; srečke za uravnavo Donave a K 12'—, žreb. 3/1, gl. dob. K 140000; ljubljanske sročke a K 8'-, žreb. 3/1, gl. dob." K 50"000 ; 3" 0 zem. kred srečke a K 8V2, žreb. 5/1, gl. dob. K 100.000. Vse 4 promese skupno le 17 kron. sprejema vloge na knjižice in na te- /J8|| 1/ O/ koči račun, ter iih obrestuje do čistih it / J > j Serajevo, Trst Serajevo, Trst j - Delniška glavnica - I . b* 3»fc00«000. - Rezervni zaklad - K 350*000; Po svetu. Poneverjanja v mestni upravi Mo skve. Iz Moskve se poroča, da je posebna komisija dognala, da v raznih zakladih, ki so bili izročeni v varstvo moskovski mestni upravi, primanjkuje okoli 16 milijonov rubljev. Mnogi ugledni mestni uradniki in zastopniki so težko kompromitovani. — Srečna Rusija! General obtožen poneverjenja. V Sofiji se vrSi sodnijska preiskava proti generalu Vazovu, ki je obtožen, da je pil naročilu 50.000 bomb za vojsko osleparil državo za večjo vsoto. Vseslovanska umetniška razstava v Krakovu. Mesto Krakov je odstopilo del mestnega sveta in darovalo 100.000 kron za zgradbo umetniškega paviljona, v katerem se bo priredila vseslovanska umetniška razstava. Sestavil se je obširen odbor s Sienkievviczem na čelu, ki bo nabiral po celi Poljski doneske za financiranje razstave. Vojaški listi na Angleškem. Bodoči zgodovinarji angleške žurnalistikc bodo morali posvetiti posebno poglavje vojaškim časopisom na Angleškem. Ni je vojske na svetu, ki bi mogla pokazati toliko časnikarske produkcije kot angleška vojska. Na Angleškem izhaja nič manj kot 35 vojaških časopisov, ki zastopajo razne vojaške stroke. Najbolj razširjen je »Pionir«, ki izhaja enkrat na mesec in ima 6000 naročnikov. V ta list pišejo samo vojaki in podčastniki. »Globe i Laurel« jc organ mornarice in ima devet sourednikov, glavnega urednika in upravnika. Najbolj zanimiv je list topničarjev v Fortu Nel-sonu. Imenuje se »Nelson Lyre«. Posamezna številka tega časopisa stane samo dva vinarja, medtem ko veljajo ostali časopisi najmanj po 20 vinarjev. Ta list je zanimiv zlasti zato, ker nc izhaja redno. Ker ga urejujejo pripro-sti topničarji, se često dogodi, da je na zadnji strani lista natiskano podobno naznanilo: — »Prihodnja številka se bo izdala, ko uredniki odsede clva meseca ječe, v katero jih je obsodil gospod polkovnik.« Conan Doyle —• dramatik. Conan Doyle, pisatelj Šerlok Ilolmesovih detektivskih romanov, je postal dramatik. Sedaj izdeluje neko dramo, ki sc bo prvikrat igrala v londonskem gledišču Adelphi. Dejanje drame se vrši v športnih krogih. V tej drami se bodo na odru celo boksali, in Conan Doyle je pridno obiskoval vse boksarske prireditve, ki so se vršile v zadnjem času. Nesrečno čtivo in njega posledice. V občini Jully na Francoskem sta dva mladeniča ubila 5 oseb. Orožniki so jih kmalu nato vlovili v gozdu, 12 km Od kraja umora. Brala sta romanc in hotela biti sprejeta med takozvane pariške »Apahe«. Kot vstopnica v to družbo hudodelcev naj bi jima služil ta petkratni umor. Prekinjeno ženitovanjsko potovanje. Pred tremi leti je zadel pri potresu v San Frančišku v Ameriki tako nesrečno kamen podirajoče se hiše znamenitega arhitekta Meyerja, da jc izgubil takoj spomin. Bil jc na žcnito-vanjskem potovanju. Žena jc šla k svojim starišem, njega so pa varovali varuhi v neki bolnici. V Chicagu je te dneve utekol arhitekt svojim paznikom in videl, kako jc eksprosni vlak povozil nekega neznanega moža. Ta pogled je tako vplival nanj, da je zadobil popolnoma, spomin in sedaj lahko nadaljuje s svojo ženo tako naglo pretrgane medene tedne po dobi treh let. Novi angleški zakon o gledališki cenzuri. Na Angleškem izdelujejo načrt novega, zakona za gledališko cenzuro; glavne točke so: Gledališke igre, ki se uprizarjajo na angleških odrih, ne smejo Zaliti čut nravnosti; ne smejo obsezati žalitev za nikogar; nc smejo opravljati živih ali nedavno umrlih oseb na oder; ne smejo žaliti religiozna čustva; ne smejo zavajati k zločinu ali hudemu; ne smejo škoditi prijateljskim odnošajern Angleške z drugimi vlastmi in končno ne smejo rušiti rnir. Ropat ji v Bukovini. V Mihovi je 10. decembra t. 1. ponoči udrla tolpa i2 roparjev, oboroženih do zob in s zakrinkanimi obrazi v hišo posestnika Lindela Kurza. Ustrelili so z revolverji Kurzova sinova, Herša in Perica. Stari Kurz. njegova Žena in hči, kakor tudi zet, trgovec Surkis, so bili smrtno nevarno ranjeni. Ostale člane družine so povedali in jim zamašili usta. Roparji so nato oplehili Kurzovo trgovino. Vzeli so s seboj ioOO kron ter izginili brez sledu. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. 50-ietnica petroleja. 27. avgusta leta 1859. je amerikanski inženir Titus Drake prvi navrtal nek petrolejski vrelec v bližini današnjega mesta Titus-ville v PensilVaniji ter s tem otvoril velikanski promet petroleja, v Ameriki. Res, da je bilo to »zemeljsko olje« zna- [BOŽIČ no ze v starih časih, a vporablja so petrolej za razsvetljavo, kurjavo in sestavo komičnih produktov šele 50 let. 400 let stari otroci. Iz Inomosta se poroča, da živi v Zg. Tiliachu pet oseb, bratov in sester, ki so vsi skupaj stari aOO let. Ta družina se piše Pachor. Najstarejši brat je Anton, star 87 let; Matija jo 85, Peter 84, Helena Ti in .Tanez 70 let star. Nihče izmed njih ni okusil zakonskih sladkosti; ostali so neporočeni. Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thyniomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Za Božič in Novo leto se pokupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. Skoro vsak stan ima dandanes že svoj koledar, ki ga pa ne dobiš lahko za par vinarjev, ker založnik zbog malega natisa s tako nizko ceno ne more pokriti nabavnih stroškov. Edino pri takoimenovanem ljudskem koledarju, pri naši » D r už i n s k i P r a t i k i «, ki jo dobi vsak, dokler je še kaj zaloge, za borih 24 v., je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisoč izvodih. Dobite jo pri vsakem trgovcu v mestu ali na deželi, kjer pa je ni, naj se naroči naravnost pri založništvu »Družinske Pratike« v Ljubljani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja. jfp Ss^bscž a (KTsszssa (nssxtsssi ^ i£ trtbločvorsM« utico£& Zgubila se je 3430 3-1 Podnču|r glasovir na domu In stanovanfili. '"'»oiino . tiogowrj,i s strankami 11 -ii predp. 3.-6 /\cč. I lovska psica . kratkodlak-' istrska braka, srednje velikosti, I bele barve, rujavih ušes, z rujavo liso za plečern. Pogrešam jo od 10. t. m. Kdor jo je prijel, naj mi sporoči, plačam 10 K nagrade. Anton Novak, lovec v Sedražiei, Kranjsko. pripravni za vsako obrt ali za pisarne oddajo se za 1. februar v Gosposki niici št. 7. 3^8 se produ v Rož&i Mini št. 136. Pet minut od Ljubljane, štiri stanovanja z lepim cvetličnim vrtom, pralnico in kletjo. — Več se izve istotam. 3331 6-1 Dobro ohranjena, skoro nova 8878 s-' "TEHTNICA. iz medi (Messing) pripravna za špecerijsko trgovino, se za ugodno ceno proda. Natančnejša pojasnila pri Karlu Pla-ninšku, Ljubljana, Dunajska cesta. za kakega boljšega slugo ali temu primerna. -- Položi se ua zahtevo lahko tudi kavcija. Prosilcc je vešč slov. in liemšk. jezika v govoru in o. pisavi. Naslov pove uprava (ustanovljen leta 1866) priporoča svoja tif\ Slfcii E^LH! tU tffc I t^l 4r % od finega špirita od 600 do 800 litrov iu finski hrastofi sili zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki M. Hosner & CoM Ljubljana 295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i) s 5 sfsn«noaEa$if ss iz Imfm rssie prodsi u Hsssski M®s5iu.ifia os. Več se izve istotam. 3387 5—1 11 lin ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 pustiti nepokrito celo najmanjšo rano ker se ista lahko razširi v težko rano. Že 10 let so jc izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako-zvano praško domačo mazilo kol zanesljivo sredstvo zu obvezo. To obvaruje rane, olajtuje vnetja in bolečine, hladi I11 pospešuje zaceljenjc. ' Bazpošilja se vsak dan. v/ij t pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se poSljejo 1 pu-.,ice, za K 7-- pa iu puSlc poštnine prosto na vsako postajo avstro-oiirske monarhije. Pozor na ime izdelka, iz-deiovatelja, ceno in varstveno znamko Pristno Ic po 70 vin. Glavna zaloga 2960 20+1 B. mm, c. in kr. dvorni lekarna „Pri črnem orlu" Praga. Malastraiia, vojal Nsrudove ulice it. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Islra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K ! 100 1, vina, belo, rumeno, cena 50 do 32 K ' 100 1, postavljeno na postajo Portevose. i iisjs i ©f iiiii Naslov pove uprav-«JS®niStvo »Slovenca« / 'j.V Ifilelon St. 120!?. Melon si. 12017. Osrednja banka čeških hranilnic_ vS!CLDSkc!BSSn4o!- Tz.0(UstrKcdni banka Cesk«h sporiteien) = Podružnica:DUHfi3l.,WiflDlinOGrstrass822: P ?n nfl nwf I IS V<> ~ Kup0Van)e ia Prodala vrednostnih papirjev. - Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. ' p^di^ttl^^misn^lastn^ am°,rtizaciii. ,,a 4°'°.,n uPravnc pristojbine. Financiranje javnih fruujenj. tnnsija lastnin g /0 Dankovnili obligacij, katere uzivap pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. 1131 Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .bporobanka'. Deponiranje kavcij In : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno : vami sirup izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjcvi : IS! Dunajska cesta 17, ljubl|»na. 3 i bG 52 — 1 iz prvih tovarn Avstrije: Durkcpp, Styria CPucJO, W«fffffi2ra!*a8d. v Ceniki zaslona in frsnko, SStarska ln žlmarsJia zadruga 3230¥ %tmrn pri Kranju51 priporoča slav. občinstvu svojo zalogo Z3 Dobi se žima najboljše, kakor tudi sred-j nje vrste. Ceniki in vzorci na razpolago. llllllillB'MDBIBOXIIBIIIBB9lll4|l|B||||S||||g,|| : ■ ! DomaČa elektrotehnična obrt S ! * I elektrotehnik • L «SIŠJi Gradišče štev. 17 \ priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt J slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- 5 janje vsakovrstnih signalnih in varnost- E nih električnih naprav, kot hišnih zvon- J cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in * preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako je Vaj električni obrat motonl 2139 Velespoštovanjem (1) FR.SHK, domača elektrotehnična olirl Ljubljana Gradišče štev. 17. Za Božič! Krušno mm prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, ur, očal i. t. d. Bil pri/s vrste. | Solidna psilfelUs. 195 52-1 Nnjiiižje cene. j s juvelir, trgovec 2 urami in očali ter zapriseženi sodnijski cenilec. Tovarna vozov Peter tieršic Spodnja Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča 1/OZO iT a deIa p° primerno nizkih cenah. Za točno in solidno delo se jamči. Sprejema se tudi les za žagati na parni žagi. 3450 3 , St. 705 Floliert TescMu „WHRHHHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni fri*ntn •fl/l« in krogljatni, teža 1 3/< kg J.ril —« Pošilja se Je po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1 Franc Eašežc, crežarga, Opseiso 09, Eeško. V najem vzamem dobroidočo 3464 l—i i. m .__ _____fJ TSei, mani ■ Naslov na upravo lista pod m. D. 78, 31. 3452 3-1 Specialna trgovina :: finih mfcmh m :: n Ljubljana, Zidopsfia n nllca štev. 5 :: za slovenski in nemški jezik sprejmem z novim letom. Plača po dogovoru. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu. 3447 3-1 Na prodaj je na Spodnještajerskem, eno uro od železniške postaje kjer obstoje tudi brzovlaki 3453 2—1 St 636 pr. 3469 3-1 e u .3. Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti s 1. februarjem 1910 eno sekundarsko mesto. S to službo je združen adjutum letnih 2800 K poleg prostega stanovanja v deželni bolnici. Sekuudarij ne sme biti oženjen ter tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse. Prosilci za razpisano mesto predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o doktoratu medicine, eventualnem dozdanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje z dobro vpeljano gostilno in fganje-točem, njivami, travniki in sadonosnikom pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove: Martin Vrhovšek, posestnik in gostilničar pri Sv. Štefanu, pošta Šmarje pri Jelšah. do 15. Januarja vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 15. decembra 1909. v najnovejših faconah in velikih isberah 112 priporoča 52-1 izmke \ Priporočamo slav. občinstvu naša že večkrat in posebna zdaj na mednarodni razstavi vin v Londonu s prvo odliko ,,Z!ato kolaj :o in diplomo" cd i-kovana vina, katera sc toči o v Sodni ulici št. U, na Himski cesti št. 5 in na Starem trgu št. 6. — S točno ceno in solidno postrežbo se priporočamo velespoštovanjem Br- Movakovič zato ja temailnskli in tirugib vin v Ljubljani. v trgov no za špecerijsko blago. Plačilo po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca«. Hngleško sklaiitšce oblek O. BERIMTOVIC »Uana.IMnifrgS. Kronično zaprtje, oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobilost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda oravia" vSokolnici pri Brnu Dobiva se v vseh lekarnah in večjih špe-3243 cerijskih trgovinah. Glavna zalosa za Kranjsko: a. Saraiion, Ljubljana. IZPELJAVA vsci: rcslcviiili trMkcij. - IzčajanjB Cehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM jo VSa fiEViifl iii SiffliiSrlS iiiESio »a inozemstva. MENJHLNICNH DELNISKH DRUŽB H * M¥2W Ljubljana, jSVar/ trg ?8. T -jO UTdelov. kirurgič. in ortope-dičnih predmetov in bandaž Ljubljena, Prešernova nI. 5 ! SN N S: n fsSgg" U 2 |ns B £s!b... 14 ia m g: w 3 Es C. i ca H - 10 ** 5 O-o = 2 -i o 3 r 3 OJ ii bi s D i r. o. o. c. e. o o o o to Cq"Gut biirgerlich«. Kupun F 30 do 35 metrov K 15- — najfineje beljeno, izredno voljno platno »Edelweiss<, oblastveno varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom nepokončljiv. Ku,i >ij ui 6 rjuh brez šiva K 10-80 200 cm dolgih, 150 cm širokih iz najmočnejšega izredno stanovitnega usnjatega platna. Kupon H 6 rjuh brez šiva K I5-— 235 cm dolgih, 150 cm širokih, zajamčeno uajžlahtnejSa platnina, moja predobro znana znamka »Jekleno platno-. Kup n J tucat dvojnodamastnih brisač K 8-50 50/110cm dolgih, prekrasen sccesijski vzorec, popolnoma bela. gostovita čisto-platnena kakovost 60/110. K 1250 Kup m K garnitura brokatnega damasta, belega K 16-20 to je 18 m, 120 cm širokosti, za dve kompletni preobleki, najmodernejši vzorec. Kupon L garnitura francoskega fulardnega damasta K 26-40 najfinejša svilnata kakovost, 9 m 90 cm širokosti, za blazinice, 8 m 10 cm, 135 cm za gornje postelje (za 2 kompletni posteljni preobleki). Kupom m 15 m 180 cm šir. Sifona (Kappen-Chiffon) znamka S K 21*— Vse izborna, brezhibna kakovost, za najsolidnejšo izvršitev jamči moj dolgoletni sloves. Pošilja sc po povzetju, r fi ZA NEUGAJRJOČE SE ZNESEK TAKOJ VRNE. 1 Vzorce vseh mojih izdelkov po tovarniških cenah pošljem vsakomur poštnine prosto. Tkalnica za platno R. HORHER, flRCHGD, &CeSkO). Snoji h suofim! v v DARILA ZA BOZIC. C Velika zaloga daril za Božič kakor tudi razi predmetov za okrašenje bolnih drevesc finega domačega in faornlškega Izdelka. Nadalje sc priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peoiva. — Fino desertno mandlovo peoivo, kakor tudi okusno peolvo različnih drugih vrst za čaj. Cena kg 4 K tO vin. V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnimi vini in 3276 raznimi likerji. 6—1 Fini furitaski pglinkouec. Vsak dan sveže medene, orehove, rozlnove potioe, šartel), pinoe in drugo peoivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh. ¥ kaoarni se dobiva vsaki čas črna in fina bela kava ter izboren čaj itd. Itd. uliiztiilf kavarna, pekarija Slovenci, pozor! pri nakupovanju x>encet>. £jubljana, ^stnUrgJl priporoča največjo zalogo krasnih Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - ■■BMi %.....A i A. L FJl' so najbolji! Velika prihranitev na času, ™ ' na kurivu ::in holia krma:: lo so mm prednosti istega. Minul! Dopisuje sestanki! S s S g irsna m nin ain. * Dornbergu na Gorišhem ima na prodaj mnogo tisoč hI najizbornejšega med tem nekaj sladkega * la „PROSEKHR". - na željo se služi z vzorci. Telefon 177. L. Tomažic zaloga piva v Spodnji Slškl pri Ljubljani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebačko In =: češko pivo s Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Cerne graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 52 1 Ustanovljeno IS62. Teleton 534. C IN KR. DVORNI MASINIST VII. Kalserstrasse itev. 71, vogal Burggasso, največja in najbogatejša zaloga vseli vrst Irurllnilt norii P°sebo finih v vse* barvah, v fVlIl 1111111 JiKvIj ognju email. z nikcln.montažo peči za reguliranje (Fullofen) od 15 K viSjc, peči za trajno kurjavo za premog DEnSIBlSlSIUISIEDILll v vseh velikostih a- .> želGzneDeči spečnlcami /VT^m'^^ za dve ali tri sobe peči ii hafninl za plin. Ceniki zastonj in franko. 2442 Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmerjung", rudečk. rujave in črne bane. Barva takoj In trpežno, kart. K 4'-. S. Vitek-ov „Kucin", enojna stekleniea K f-. Ti barvili •ta tisočkrat preizkušeni. Ldino pristni iz kem. laboratorija FB. VITEK & Co. PRAGA. m Vite Vitek-ov JmiMrluim" Pred nporabo. Po uporabi. Zahtevajte ItVitkove izdelke In odklmj. odločno vse drugo Dobi se pri: rt nt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana. 4MB Najcenejše DEŽNI IH RUSIH 3436 domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v Ljubljani Pred šholilo St. 19. Stari tm st. 4. Prešernove ulice ši. 4. - Popravila točno in ceno. - Fotografski umetni zavod = iSi Berthold LJubljana, Sodnijske ulice štev. U. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-a grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. f — vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini._ Glogovski & Komp. c. in kr. dvorna založnika Dunai I. Franz-Iosefs-Kai 15 in 17 priporočata liitanisnii 454 34—1 (pisalne stroje) metle! X. in II. kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. ki so izredno praktične :: za porabo. :: Prospekte zastonj in poštnino prosto. _ Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki iz BREMENH »Severonemškega Lloyda' ■ ■ ■ ■ a cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: ------- Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--- Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri ' 2886—58 Edvad Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dete sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Bucnos flires, Cotombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. FR. ŠEVČIK, 2184 20-1 puškar v Ljubljani Židovska ulica št. 8 priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, knkor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puškarske izdelke. — --- 1 : Posebno dobre so lahke trocevke in puško jeklenimi cevmi za brezdinmi smodnik. Velika 'zbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši toplči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago, Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno poŠto. Ceniki na znhtcvo zastonj iti poštnine prosto. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perju K 2, polbelega K 2-S0, belega K 'I, finega K 6, najboljšega skubl|eiiega K 8, sivega puha K 8, belena K 10, prsnega puha it 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje 5jS2°, gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blago, 1 permcu vel. 18(5x116 cm z 2 blazinama, velikost 80,<58, napolnjena /. jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuliom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; vzalavnica K 3, K 350, K t Pernice 180X1»cm velike K 15, 18, 20: vzglavnicd90X 70 «11 80X80 ent K 1-50,5 -, 5 51). Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13- . 15- razpošilja proti povzetju pošln. prosto pri naročilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. Za neugajajoče denar nazaj «11 se blago zamen|a. — <'c"ikl o žimniculi, odejah, prevlekah m vsem drugem M vil JgSiil tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trg 15. P|i 1068 Preden kupiš ali izposodiš klavir ali harmonij potrudi se šc k rodoljubu, edini narodni tvrdki IIFffllS? HS?F?SIIB? Gradiš£e n #IM Um(L SlalLfjiiMil (mestna hiša) Prepričaj se o blagoglasnosti in najtrpežnejšl konstrukcij/ mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. ca c C H 5 M y '5T e 6) iS 03 3 < o a, A Kot strokovnjak in učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedcnec c. kr. deželne sodnije jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. - Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Perje za postelje jn puli 3C92 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. | Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 najboljšega sisliema, oforje mline in sfiskair.ice za grozdje in sadje. Železne blagajne, stavbene pofreSišUe železnino in vso drugo dobavlja po najnižjih ~ Cf„„i«a cenah slovenska vele- JT« «>lUpiCa trgovina z železnino v £iubljani, JYiarije Jtrezije ccsta St«o. 1. |e 58 Izdelovanje umetnega kamenja: cevi za kanale in vodovode, stopnice, mozaične in hidravlične metallique-plošče za tlakove v raznih vzorcih, podboji, nagrobni spomeniki in okvirji, postamenti, balustradc, orna-inenti, fasade; naprava železno - betonskih stropov, mostov in načrte zanje po inženirju-979 strokovnjaku. Ugodna prilika! iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 6G0 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, tj«Ma ^stiJ po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 l [Sartnranii3[ nas!. TW A W omazic LfuMjagia, EjfiasiSie Terezžf e cesta Najstarejša slovenska tvrdka te stroke. Obstoji že nad 38 let. iiiiuuiiiiiiihi iiig>iiiiiinifiii ofbauer | imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, toolfove ui. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naroiilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldaliine, plašče, kazule, p! u vihale, dalmatike, velurne, aibe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, požteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro m iiajvoštoDiijšo postrežbo, prost, da sa pri 2403 ,iaro'''!l1 ,2vn" 02lratl Da I>rvo lomačo tvrflko. ' 11 1 111111 umi um »■■iihiiii 1 a« 1 j 1 Pri graščini Preddvor, pošta Tupaliče, .se bo oddalo meseca decembra 1.1. okoli n r iiiodov Ponudbe se sprejemajo pod «Lipa» glavna pošta Ljubljana poste restante. 2768 6—i 40 stKCiir-oif cefira, barhenta, f/a-ne!e. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za IS kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 j. Miek n brntr v Podebradih, Češko. Naročite lakoj! — Priporočilo! Veleč. gospod V.J. Havliček a oralr, Podebrady. Za-anjii posiljatev sera sprejel z veseljem in se it,i |e zelo dopadla. Prosim, pošljite mi šc 40 meirov ostankov a ... Spoštovanlem V. V. Ncustya, Uhry, 18, It. ffarsko društvo pasta Pazin, (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji trif151 svo'ih udov- ^ena ie nizka- V'no V I2AO. je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 1) Betonsko podjetje Tvornica umetnega kamenja in marmorja Ljubljana. Dunajska cesta štev. 73. Fllijalka na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. Nikomur še ni bilo žal, kdor je poskusil prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carraltj t-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko stebrov in celili sten v cerkvah, vilah, prodajalnah itd.; najpopolnejše nadomestilo naravnega marmorja. Opozarjamo na pat. Ceolitne plošče, krasno, a ceno nadomestilo glazi-ranih porcelanskih plošč za obkladnnje sten v kopalnih sobah, kuhinjah, za mizne plošče, podoknice (Fensterbanke), za zunanje dežju izpostavljene stene itd. Terrazzo-tlakovi; Ksilolitb (kamenoles) je izmej najmodernejših tlakov: tiha hoja, topel, brez špranj, higi-jeničen, nezgorljiv, v raznih barvah, lepši in trpežnejši nego parket. i* T mi li i|i 2a zimsko sezono: fino izdelane suknie, krat^ m dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi aečke v velikanski izberi. - ^tame, na_ vsakem preametu —^—fodru^nica: označene cene. — Velikanska zaloga J-C Sanice (Gorenjsk0)-= biaga za naročila po meri. ===== /j, Jfun c Ljubljana, Dvorni trg 3. 3169 IBMBBMMBMMMMBMMmn Slovenska tvrdka obuval w Wolfova ulica 14 Wolfova ulica 14 priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tndi za tnriste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. MaroČila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133 delavnici. — Zahtevajte cenike. Zasebniki i naj nc zamude ugodne prilike TrgOUCl za naroCbo mmw ostankov naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12—1 40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barteno le K 15*40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18*40. I kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisafie 40 cm Široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. PoSilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak liziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na Julija Miillerja tkalnico, Hertn. Ueitec, Cesto. Rabite za streho Vaših hiš 2923 24-1 a-S = 9 JS a V. JANACH IN DRUG, TRST. te jfcflfe »^VV ':r - r ^ __J " A< varna F. L. P. za cew KamBSR3BHMBBBB if; F. L. POPPER, Chrudim, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek inonarliije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Znamka F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko: resersi ZnamkaF.L.P. priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki ELEKTRA" in ,.SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe T SV. Cirlla io Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt - moderne kemije zato neprekosljivo blago. = paro-tovarna za milo. surovi margarin, kristalno ■■ sodo in stearinske sveže ===== Največje In najstarejše slovensko podjetje* — Častili duhovščini prlporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR« in ..SUPERIOR«. HJ M M m ta m = Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 3143 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. S a o s B n s H s ^ a B a ^ mrm « n s n « Ustanovljena 1847. Ustanovljen« \M7. SS ss Tovorno pohištva J. J. liofe :: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago. za imeti sten u slame n si; Hogiisf a Hgnola, Ljubljana Dunajska cesta št. (3 poleg „FIgooca" se priporoma preCastlM duhovščini In cerkvenim predstojnlStvom kakor p. n. občinitvn za prevzetje ln solidno izvršitev vsakovrstnega nmetnega steklarstva ln slikanja na steklo zn steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentikl, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 31*052-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. flvg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovano. Priporoča se stavnemu občinstva in prečastiti duhovSHnf v naroČila na štedilna ognjišča in peči preprost« In najfinejše, Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaškl, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupnlščem, samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago* xo BuBI W) aj ne Dimajskl csstl 18 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem doma ^ LjUbl jfllti jc imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344'75 obrestuje hranilne vloge po 4 't brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. SirelBDia mi Mm nuje sa Ml nen t im\ s mm promeiom u lin oHinstele ofl m tIosb 3o Sne Urlji. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje.............. 17,519.983-93 Posojuje na zemljišča po «/„ z l'/2«/0 na amortizacijo ali pa po 5'/.°/« brez amortizacije; na menice po 6u/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amorflzovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.-12. in od 3.-4. izve* nedelj in in praznikov. 52-i v • i;" >,':, ■■ . .' . v..' M* -V M vožnja Jmeri! z modernimi, velikimi brzoparaiki iz Ljoiftne čez jtoerpen ? Rnv-Tork in čez AntwerpBn v Boston. je proga 5J (( Na naših parnikih «Finland», «KroonIand> »Vaderland*, «Zeeland», .Lapland'. .Menomi-na*, .Manlton", .Gothland", .Marquette' in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. OH iz Ljubljane vsak torek popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega IU kolodvora na levo pred znano gostilno pri Starem tišlerju« 188 (52—1) ■ I VODOVODI lačrtl fB izvršitev li pri Inžener-hidrotekt kanalizacije, kopališči jjsj SSS !!! KonradLachnik,LjuSjljana Gssssr/izTrssms^sff \ ® te II" B86thovenoveuL4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana, s — _U fššjj S 3fc^URS';, Czii Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško pvtiiovoda •'roje lsliopiio I vo. Specialiteta: nSalv£«oi>" (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Peilljatvc na dom scrctjitm« reiteratcr „Nnrodn«ga dom«" g. Hržltalk. (Teltfon it 82.) —HM— ii ii« ■ ............11—bbmnc Ponudimo vsako poljubno množinoi 480 za pitali ali pribit! ni lote Zarezane strešnike (prve vrste) zidarsko strojno opeko, PortEand-ccmen!, peči, štedilnike, samotne pSošče ' za tlakanje cerkva^ hodnikov i. t. d. 5SSSSS F. P. VIDEČ & Komp. LJubljana Ka zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. a ■MBM delavnica za vsa cerkvena dela St. tth, Groden. Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. isis26-i ^^knpn^zei^ 1998 čez m- iei stotrldesettlsoč kron, ^a c^r tri milijone šeststotisoč krog. -sa Zadružnikov čez 600. Glavna Posojilnica Rai!l(. sirezšdaue cerkve sc prodajo n RrJtfčah pri Zidanem mostu. Cena po dogovoru. Fr. Hiersclie, župnik. gg&ozdravnika Schuieigerja Se zboljšana ustna ooda Tacitol povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestlj vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj omili bolečino. Tacitol 2759 i nc bi smela nobena hiša pogrešati! Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan. Cena steklenici je 1 K 60 vin. Dobi sc v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnkoczij; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah. Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto. Dobro ohranjen LASOVIR se takoj po ceni proda. Več se registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu št 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloae po 31 Gl 4 9 Izdelane postelje ne. Pernica ali blazina 18U cm dolga. 116 cm , široka K lil--, 12- , 15 —, in 18" -; 2 metra