Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 259. Izven Ljubljane 8 vin. V LJUDI« V M, II. M\mM 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: =
Za oelo leto oaprej . , K 26'— za en meBeo „ . , „ 2*20 za tlemčljo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 3S*—
V LJubljani oa dom:
Zi celo leti napre] . . S 24'— za en mese. „ . . „ 2 — I opravi prstema, mesefino „ 1*70
= Sobotni izdaja; =
za celo let .....„ 7'—
za Nemčllo oeloletno . „ 8'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Mu oznanila zafiiaiuirtoice iti:
enosiolpna petltvrsta po 18 vtiu
•	Poslano: ■■'■......i
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, tzvzemšl ne. delje in praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
par Uredništvo |e v Kopitarjevi nlioi štev 6/OL Rokopisi ze ne vračajo; netrankirana pisma ze ne sa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi ŠL 6. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 stran?.
Katoliško gibanje med Bulgari.
»Slovenec« je že poročal o dveh velikih shodih za unijo v Sofiji. V nedeljo, dne 2. novembra se je vršil tretji shod, na katerem so se sprejele naslednje resolucije:
1.	Po vsej Bulgariji naj se prirejajo shodi za unijo; vsako bulgarsko mesto in vsaka vas naj sklene, da zahteva in sprejme unijo.
2.	Eksarh, vsi škofje in duhovniki naj sprejmejo unijo in naj svojo čredo pripeljejo na to za cerkev in narod rešilno pot.
3.	Bulgarska vlada naj se začne resno pečati s to željo bulgarskega naroda in naj vse potrebno ukrene, da unijo sprejme celokupni bulgarski narod in njegova cerkev.
4.	Odbor »Narodne zveze« se pooblašča, da te resolucije izroči vladi in eksar-hu ter jih odpošlje vsem občinam in društvom v mestih in vaseh s prošnjo, da skli-čejo shod in na njem rešijo vprašanje o uniji ter svoje resolucije odpošljejo Narodni zvezi«, ki bo skrbela, da se resolucije izvedejo in če bo treba, se bo sklical zbor vsega bulgarskega naroda.
5.	Te resolucije naj se pošljejo zastopnikom tujih držav v Sofiji ter konzulatom v Macedoniji in inozemstvu.
»Mir«, glasilo »Narodne stranke« in »Blgarija«, glasilo rusofilov, pišeta proti uniji, »Dnevnik« in »Večerna pošta« se pa odločno zavzemata za unijo ter že en mesec skoraj vsak dan prinašata članke in novice o uniji.
V Sofiji že več tednov pričakujejo eksarha, ki se bo iz Carigrada definitivno preselil v Sofijo. A eksarh še vedno odlaša svoj odhod iz Carigrada. »Večerna Pošta« poroča, da je to eksarhovo odlašanje v zvezi z vprašanjem o uniji. Eksarh je namreč ruskega poslanika v Carigradu prosil, naj od grške in srbske vlade zahteva, da se bulgarskim škofom dovoli vrnitev v bulgarske macedonske škofije. Obenem je eksarh ruskemu poslaništvu izjavil, da bode cela bulgarska cerkev sprejela unijo, ako se nc izpolnijo te bulgarske zahteve. Odločne izjave bulgarskega eksarha so naredile velik vtisk na diplomatske kroge v Carigradu. Ruski poslanik je eksarhu odgovoril, da bo stvar sporočil v Petrograd ter eksarhu kar najhitreje naznanil ruski odgovor.
Vprašanje o usodi bulgarske samostojne cerkve in s tem združeno vprašanje o uniji za diplomacijo ni kar tako ma-
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
Kakor jc kdo mogel, so dvigali križ, ki jc kmalu stal spet pokonci in urno so poteptali zemljo okrog podlage.
Od vasi so prihajali neki klici in kričanje ... na znak Malinovega so sc razpršili kmetje.
Bil je tudi žc skrajni čas, kajti načelnik deželne straže, ki je vzel na pomoč župana, vaško policijo in svoje stražnike, sc jc bližal mestu nesreče, pred njim so pa nesli dvoje bakclj, ki <ta metali na pot rdečo svetlobo.
Ko je izvedel, da je en vojak ubit, drugi pa ranjen, se je načelnik takoj iztreznil. Ozmerjal jo »valnnajstra«, sklical kmete in šel h križu upajoč, da jc drugi stražnik samo omamljen, a da se jo morda že zavedel in ga bo srečal med potjo.
Poleg mračnega, od dogodka prestrašenega načelnika jc šel batjuška, a za njim »vahmajster«, župan, policija in voz, ki so ga za vsak slučaj vzeli s sabo.
lenkostno. Bulgarska samostojna cerkev pod poglavarstvom bulgarskega eksarha se je ustanovila na prizadevanje evropske diplomacije pod vodstvom Rusije in Anglije. Pravice bulgarskega eksarhaia v Macedoniji so bile priznane od evropske diplomacije; eksarhat je bil priznan kot lastnik bulgarskih šol in cerkva v Macedoniji. Sedaj so pa Srbi in Grki nasilno poteptali te pravice, bulgarske škofe nasilno izgnali iz Macedonije ter po barbarsko zatrli vse mnogoštevilne bulgarske višje in nižje šole ter še vedno s skrajnim nasiljem izkušajo uničiti vse kulturno delo bulgarske cerkve in naroda v Macedoniji. Zelo verjetno je torej, da se bo morala evropska diplomacija še pečati z ureditvijo cerkvenih in narodnih razmer v Macedoniji in da bo sedanje bulgarsko gibanje za unijo spravilo na dnevni red mnogo kočljivih vprašanj.
Ne da se še prerokovati, kaki bodo uspehi sedanjega verskega gibanja med Bulgari. Ni verjetno, da bi se mogla izvršili unija v večjem obsegu; ako bi se pa morda vendarle izvršila, bi bila zelo dvomljive vrednosti. Gotovo pa jc, da je sedanje bulgarsko versko gibanje za katoliško cerkev zelo koristno. Že to je velikega pomena, da pravoslavni Bulgari svoj narod s tolikim navdušenjem opozarjajo na katoliško cerkev ter da pravoslavni ljudski govorniki in časnikarji nastopajo kol odločni apologeti kulturne in osvobodilne sile katoliške cerkve.
Volilno oiiiiie v Crnloorl io naloge tenorske skupščine.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
E. V.
Celinje, 7. nov. 1913.
Volilno gibanje se je v Črnigori žc pričelo. V današnjem poluradnein »Vjesniku«, ki je nasledil prej izhajajoči »Cetiujski Vjesnik«, se razvija program vladne stranke, iz katerega se razvidi, kakšne važne naloge čakajo bodočo črnogorsko skupščino, naloge, ki ne bodo smele ostati po volitvah na papirju, nego sc bodo morale izpolniti v ccloti in v doglednem času, ker so življenjsko važne za. Črnogoro. Čaka jo delo na vseli panogah državne uprave, piše »Vjesnik«. Čakajo jo sodne in administrativne reforme, naoroženje in reorganizacija vojske, ekonomska in kulturna ureditev, izplačilo vojnega zadolženja in prcskrbljenje sirot in
Prišli so na mesto.
Rdeča luč bakclj je padla na glavo ubitega vojaka, kateremu jc rob križa presekal črepinjo, da so beli možgani obenem s krvjo tekli, iz odprte rane.
Načelnik je pogledal in zamrmral:
»Ta je ubit...«
Drugi so pa gledali na stoječi križ in kričali od začudenja, a prvi jc zakričal »vahmajster«:
»Čudež, čudež!«
Drugi stražniki so pa dostavili:
»Res jc čudež!... križ je padel, ubil enega, potolkel drugega, zdaj pa spet sloji.«
Načelnik je pogledal na križ in rekel »vahmajstru«:
»A, »vahmajster«, takt) torej lažeš, menda si se napil... ti pasji sin... Menda ste vi ubili tega-le,« in pokazal je na truplo.
»Ne, vaše visokoblagorodje, križ ga jc.«
»Saj vendar stoji... si oslepel ali kaj ?«
»Čudež, vaše visokoblagorodjc. videli smo vsi, da je padel na zemljo.:;
Kmetje, ki so jih spremljali. pokleknili in pričeli moliti... stražniki so delali poklone in j očal i žalostno:
»Ilospodij pomiluj!«
Sam načelnik je stal začuden in v njem se ie dvitral neiascn strah ured
vdov onih, ki so padli v vojski, in invalidov. Vse to zahteva ogromne izdatke in kaclar bi vse to naenkrat študirali, kadar bi potrebna sredstva naenkrat sumirali, preplašili bi se in izgubili pogum. Treba je tedaj polagoma in po redu pričeti proučavati poedine potrebe. Od neobhodnih jc treba naj-preje zadovoljiti najneobliodnejše. Brezdvomno so od vseh potreb to štiri najpotrebnejše: izplačilo vojnih zadolžitev, to je rekvizicijc, oskrbljenje sirot, vdov in invalidov, ureditev hipo-tekarnega kredita in ureditev prometa.
Najvažnejše prvo vprašanje, ki se ima rešiti, je izplačilo rekvizicijc, pomoči naroda-kmeta v vzdržavanju in oskrbovanju vojske z vsem potrebnim. Ker smatra Crnagora za prvo dolžnost, da povrne narodu, kar si jc potom rekvizicijc od njega izposodila, čimpreje, urejuje posebna komisija rekvizicijske račune in bo kmalu končala svoj posel, tako da pride seljak, ki je največ žrtvoval, najpreje do svojega denarja.
Druga naloga je z moralnega stališča važnejša in težja. Kot je težavno odrediti pravilno in primerno podporo sirotam, vdovam in invalidom, tako je tudi težko najti vire dohodkov, iz katerih bi se izdatki za te podpore pokrivali. Ako ostanejo velike sile pri svoji obljubi o financijskili kompenzacijah, se ho to vprašanje lahko rešilo. seveda samo, ako se bo lo mednarodno posojilo izdalo Črnigori v isti obliki in pocl istimi pogoji, kot se ji jc v Londonu obljubilo. Drugače bo to posojilo, ako je še tako pametno investirano, komaj moglo plačati svojo anuiteto in izdatki za podpore bi padli v breme državnega proračuna, ki ho imel že tudi brez njih nekoliko let deficit.
Na vsak način se mora zadovoljiti olse potrebi, izplačilo rekvizicijc in podpiranje sirot, vdov in invalidov, samo s pomočjo državnega posojila.
Nič manj ni važno vprašanje ureditve hipotekarnega kredita, ako se pomisli, da je seljak po večini zadolžen pri denarnih zavodih in privatnikih. Kako strašna jc vsaka zadolžitev, priča najbolje dejstvo, da znaša obrestna mera s stranskimi stroški 10% in da se mora pri denarnih zavodih poleg obresti odplačevati šc polletno po 10.'» od glavnice. To povzroča, da dolžniki niso v stanu vršiti odplačila, in posledice so javne prodaje in izseljevanje v tujino za zaslužkom. Propadanju
tem križem, ki ubija očividno in stoji potem zopet, na poprejšnjem mestu.
Pop je gledal jezen in srdit okrog, kakor da bi hotel preclreti temo, slednjič jc pa zamrmral načelniku: »To je delo upornikov.« Načelnik jc jezno pogledal in se obrnil ter pričel premišljevati, kako bi opravičil smrt enega in ranjenje drugega stražnika.
Nastal je molk. Križ jc stal v krvavi svetlobi bakclj, ponosen, nedotaknjen; poleg njega truplo z razbito črepinjo in množica ljudi, ki molijo, pred njim pa načelnik molčeč in mračen.
Načelnik se jc vzbudil iz zamišljc-nosti in kliknil:
»Hej, »vahmajster«! Mrliča na voz... v mrtvašnico ž njim, jutri zjutraj pa ga pel ji te \ mesto z vojaškim spremstvom . . . zjutraj se. oglasi pri meni, prenočujem pri katoliškem duhovniku.«
Obrnil se je in šel proti vasi, pop pa :-.a njim. Oba sta. molčala, a ko so bili že v bližini popovega stanovanja: »Proč je, batjuška, človek je izgubljen... tu mi ni več živeti. A vse radi vašega upora... Kaj vam jc bil napoti ta križ?«
»Nisem jaz kriv, ampak križ in uporniki in njo kaznujte.«
»Neumnost, batjuška, kaj pravite,
da uporni... Saj uporna je cela dežela, cela l-oliskn in težko ie ruskim ljudem
kmečkih domov more odpomoči samo dobro urejen hipotekami kredit, ki bi znižal obresti in odplačevanje obrokov na razmerno nizko vsoto. Kapital obstoječe »Ilipotekarne baako« jo zelo neznaten in nc more zadovoljiti potrebe. »Morajo se poiskati novi kapitali, pa naj jih dobi država z novim posojilom in naloži v »Hipotekami banki« ali pa naj sc da koncesijo tujim kapitalom,« vzklika »Vjesnik«. Na vsak način se mora v to svrho samo za staro Črnogoro angažirati kapital od najmanj deset milijonov kron. Toda ker uče dosedanje izkušnje in ker je težko najti posojilo — in ako se ga najde, so pogoji nepovoljni, — sc pride do zaključka, cla je najlažje uredili hipotekami kredit s pomočjo tujega kapitala.
S pomočjo hipotekarnega kredita; bi se dalo sicer hipno mnogo storiti, a ekonomskemu razvoju ne bi bilo mnogo pomagano. Trgovina, industrija itd. hi le malo s tem pridobili in malo bi pridobil seljak, ki mora imeti stalen zaslužek. Trgovina se ne more razviti, industrija se nc more niti pojaviti, ker manjka komunikacijskih sredstev : transport je v nekih krajih skoro nemogoč, v nekih krajih predrag in neurejen. To velja posebno za. novoosvo-jene kraje. Govoriti o takojšnji graditvi železnic, je nemogoče, pač pa je treba zvezali vsa važnejša mesta v novih krajih medsebojno in s središčima stare Črnegore z dobrimi cestami, vpeljati avtomobilske zveze za prevoz potnikov in trgovskega blaga, da ne postane težišče Solun, nego črnogorski Bar kol uvozna in izvozna točka za celo Črnogoro. Za napravo dobrih cest v novih krajih in za clovršitev in popravo voznih potov v stari Črnigori je potreben kapital od najmanj ojem milijonov kron, ki ga je tudi treba dobiti potoni posojila.
Z ureditvijo hipotekarnega kredita, ki bi razbremenila denarne zavode in tudi imovile privatnike, ki posoju-jejo seljakom, bi imela Crnagora sama dosti kapitala za povzdigo trgovine, industrije in olajšanja transporta. Ako bi se nato denarni zavodi združili v eno dobro organizirano zvezo, bi se moglo v Črnigori z ozirom na lastni kapital, vloge in kredit razpolagali s kreditom ocl 0—7 in mogoče še več. milijonov, kar lii moglo zadostovati za trgovski kredit.
živeti tukaj. Eden je poginil, drugi ni za službo, križ pa stoji... vrag s takim krajem.«
Za okrajnega glavarja je bila ne« sreča pri odstranjevanju križa dobrodošel dogodek, nasmehnil se je zadovoljno, ko je čital poročilo in zasliševal »valimajstra.«
Pok azalo se je očividno, cla- je načelnik deželne straže nesposoben, ker ni znal izvršiti tako jasnega povelja, kakor odstranjenje pravoslavju in via-di nemilega znamenja. Še več, vsled pomanjkanja njegovega nadzorovanja je bil en stražnik ubit, drugi pa pohabljen za vedno, katoliški križ pa kljub takim izgubam stoji, kakor je stal. Tudi z ljudmi jc ravnal neprimerno, ker jc: pri največjem delu zaprl ljudi cel dan iu potolkel občinskega odbornika.
S tem, cla je na ta način zadel sovražnega načelnika deželne straže, je obenem tudi pokazal popu, ki je pisaril pritožbe in se drznil s poveljujočim glasom zahtevali odstranitev križa.
Poslužil se je navzočnosti Krestnikov. t, kateremu je mesto, zlasti pa klub izvanredno ugajal, ter mu je predstavil zadevo načelnika Molčanova:
»Nikolaj Fjodorovič,« ga je nagovoril. »zahtevali sle dokazov za od-stranilev načelnika deželne straže, zdaj imate dokaz, kako nesposoben človek je.«
»Hm... koj se je zgodilo?
Kijevski ritualni proces.
O sodni razpravi v Kijevu proti Judu Beilisu smo, ko se je pričela, poročali. Judje in judovsko časopisje je z vsem svojim vplivom nastopilo, da bi se bila ta razprava potlačila, a ruske sodne oblasti se na to niso ozirale. Včeraj, 10. t. m. so porotniki o obtožbi izrekii svojo sodbo. Sodišče jim je to-le vprašanje stavilo: Ali je obtoženi Beilis kriv, da je sporazumno s še neznanimi osebami iz verskega fanatizma se polastil na ozemlju judovske ki-rurgične bolnišnice 25. marca 1911 v Kijevu dečka Juščinskega z namenom, da ga usmrti, ga vlekel v tvornico, kjer so neznane in z Beilisom prej dogovorjene osebe stisnile Juščinskemu ustnici, ga ranile z ostrim orodjem na sencih in vratu, tako da so bile ranjene žile, vsled česar je močno tekla kri. Ko je Juščinski izgubil do pet kozarcev krvi, so ga z istim orodjem ranili na pljučih, jetrah, desnih ledvicah in na srcu tako, da so z zadnjimi zbodljaji ranili srce. Vseh 47 ran je prizadelo Juščinskemu muke in se je iz telesa skoraj vsa kri odstranila. Porotniki so Beilisa oprostili, pač pa potrdili prvo vprašanje, ki dolži ritualnega umora neznane storilce. — Spor o judovskih ritualnih umorih je že jako 6tar. Sv. pismo starega zakona in talmud ne poznata ritualnega umora. Pač pa trde priznani strokovnjaki, da obstoja med judi tajna sekta, ki vporablja kri krščanskih dečkov v verske namene. Judje se seveda izkušajo oprati tega očitanja in s kijevsko razsodbo ne bodo zadovoljni.
z m
Stoletnica rojstva pesnika »Gorskega venca«. Dne 16. novembra se vrši na Cetinju proslava stoletnice rojstva mitropolita in gospodarja Črnogorskega in velikega pesnika Petra II. Petro-viča-Njegoša. V ta namen se je osnoval slavnostni odbor, ki ga tvorijo najod-ličnejši Črnogorci z mitropolitom Mi-trofanom na čelu. Slavnost bo trajala cel dan. Ob šestih zjutraj naznani trikratni topovski strel pričetek svečanosti, nakar se vrši obhod godbe po vseh cetinjskih ulicah, okrašenih z zastavami. Istočasno se odpelje na avtomobilih večja deputacija in najmlajši kraljevi princ knez Peter, da položi venec na grob velikega pesnika na Lovčenu, kjer se vrši tudi parastos, to je žalna služba božja v prisotnosti članov vladarske hiše, uradništva, meščanstva in gojencev vseh šol. Po cerkveni slavnosti bo govoril mitropolit dnevu primeren govor, nakar se bo ob zvonenju zvonov vseh cerkva izpalilo 21 topovskih strelov. Nato se nadaljuje proslava v vladni palači, Vladinem domu, v slavnostni dvorani, ki se je istotako udeleži dvor. V clivno okrašenem Vladinem domu bo pel pevski zbor himno »Kol Slaven« in nastopilo bo pet govornikov, med njimi mohamedanec Mahmutbegovič, conte Vo j novic, brat slavnega srbskega pesnika in ena Čr-nogorka. Zvečer ob osmi uri sc vrši v gledišču v Zetskem domu po govoru o Njegošu kot pesniku slavnostna predstava »Gorskega venca«, ki ja izvajajo dijaki cetinjskih srednjih šol. Istočasno bo razsvetljava na Cetinju, a razsvetljen bo tudi Lovčen, kjer počiva pesnik »Gorskega venca«, »Luče mikrokozma«, »Svobodijade«, »Pustinjaka cetinjske-ga« in drugih nesmrtnih del.
Oboroženje v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Posledice mobilizacije zaradi albanske vstaje še niso izginile, kajti demobili-zacija še ni izvedena in ni izključeno, da bo stalna vojska, ki se jo je hotelo imeti 80.000 mož močno, štela 120.000 do 130 000 mož. To je razmeroma toliko, kot če bi Avstrija v mirnem času imela 1'3 do 1'5 milijona mož oboroženih. Proračun povečane Srbije znaša za 1. 1914. nad 160 milijonov dinarjev, od česar zahteva vojna uprava eno tretjino do polovice zase. Kar se tiče vojnih utrdb, ki se jih namerava zgraditi, bodo na meji proti Bulgariji izpopolnili razne že obstoječe naravne in umetne utrdbe. Na meji proti Albaniji pa bodo obdržali stari sistem turških kul (stražnih hiš).
Gospodarski razvoj v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Trgovina v Srbiji postaja ie polagoma bolj živahna. Nemški ekspor-terji iščejo pridno srbske moči za zastopstvo na deželi, vendar so večinoma navezani na agente iz Avstrije. Medtem pa so vzeli nekaj mladih Srbov seboj v Nemčijo, da jih bodo izobrazili za svoje trgovske namene. S paralelno akcijo je pričel bel-grajski dopisnik praških »Narodnih Listov« g. Stepanek. Ta se zavzema za samostojno trgovsko politično akcijo v Srbiji, da bi Čehi ne bili prizadeti od bojkotnega gibanja proti monarhiji. Uspeh te češke agitacije n. pr. je, da je društvo mladih trgovcev v Belgradu tudi dovolilo 800 frankov subvencije onim češkim in komercielnim orgrnizacijam, ki preskrbe v sudetskih deželah srbskim vajencem primerna mesta.
Turško-grška pogajanja po carigraj-skih poročilih ugodno napredujejo. Grški zastopnik L e v i d i s jc obveščen, da se je vprašanje državljanstva rešilo in da so tudi glede na ostala vprašanja spravljivi.
Take Jonescu v Atenah spravljivo posredoval. Obisk rumunskega notranjega ministra Take Jonescu je v Atenah pomirjevalno vplival. Rumunski minister je v Atenah namignil, da Rumunija želi, da ne pride do druge vojske, dasi vztraja na tem, da se v Bukareštu sklenjeni mir ohrani. Konferiral je tudi z Galib bejom, ki je o tem v Carigrad poročal. 10. t. m. je Take Jonescu opustil nameravan izlet v Delhi in ostane tudi 11. t. m, v Atenah. 9. t. m. je sprejel oba turška delegata in ju prosil, da naj Porti naznanita, da Rumunija želi, da se hitro z Grško mir sklene. Vsako zavlačevanje pogajanj bi lahko povzročilo, da Rumunija svoje stališče nasproti Turčiji opusti. O tem so turški poverjeniki takoj svojo vlado brzojavno obvestili.
Kako Bulgari časte spomin v vojni padlih mož. Bulgarski pravosodni minister P. Pešev je poslal vsem sodnim predsednikom in mirovnim sodnikom okrožnico, v kateri jim nalpga, da se v prvi seji po 1. septembru letos pred otvoritvijo razprave v navzočnosti vsega sodnega osobja in odvetnikov dotičnega okraja v svojem govoru na slovesen način spominjajo vseh onih članov in uslužbencev dotičnega sodišča in odvetnikov, ki so padli v zadnjih vojnah, da tako počasle njihov spomin. Istotako je naučni minister vsem njemu podrejenim zavodom poslal okrožnico, v kateri opozarja, naj učiteljstvo učencem razloži pomen domoljubja in dolžnost, za domovino biti vedno pripravljen žrtvovati kri in življenje. V vseh zavodih naj veje požrtvovalni duh vročega domoljubja in v mlada srca naj se vceplja vera v veliko bodočnost domovine, Ob otvoritvi šol naj se po vseh šolah mladini predava o zadnjih vojnah in se na slovesen način spominja zlasti v vojni padlih učiteljev vsakega posameznega zavoda. Tudi naj se po vseh šolah na častna vidna mesta obesijo umetniško izvršeni portreti dotičnih padlih učiteljev. Za vzgojo učiteljskih sirot, katerih očetje so padli na bojnih poljanah, bo ministrstvo ustanovilo poseben zaklad. Strokovni časopis »Šolski pregled« bo prinesel kot prilogo posebno spominsko knjigo z življenjepisi in slikami v zadnjih vojnah padlih učiteljev. Skupiček za to spominsko knjigo se izroči navedenemu zakladu za vzgojo učiteljskih sirot.
Inšpektorat za verske stvari v novih krajih se ustanovi v Skoplju.
Železnica Skoplje-Bitolj. Vlada se je odločila za načrt, po katerem bo proga Skoplje-Bitolj tekla preko Pri-lepa.
Industrijski muzej v Skoplju ustanovi srbska industrijska zbornica.
V srbsko vojno akademijo je bilo
letos sprejetih 200 gojencev; pouk se jo. že začel. V artiljerijsko šolo za podčastnike se sprejme 100 gojencev.
Macedonski izseljenci se vračajo iz Amerike. Te dni je v Belgrad dospelo -10 macedoncev, ki so bili v Ameriki, pa se sedaj vračajo na svoje domove. Mnogo vedo pripovedovati o težkih razmerah za izseljence v Ameriki.
si Skopeljski obrtni muzej je začel svoje delovanje. Dajal bo informacije o srbskih industrijskih proizvodih. Muzej bo dobival vladno subvencijo in dajal brezplačne informacije.
Upravno vprašanje v novih srbskih krajih. Belgrad. 9. novembra. (Izvirno.) Vprašanje o zakonih za nove kraje se definitivno reši na ta način, da se izdelajo strokovni opravilniki za razne slučaje.
Zadušnica za srbske dobrotnike na prosvetnem polju. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno.) Prihodnji torek priredi prosvetno ministrstvo v saborni cerkvi vsakoletno slavnostno službo božjo za vse dobrotnike na prosvetnem polju.
Učiteljska skupščina v Belgradu. Belgrad, 9. novembra. (Izvirno.) Včeraj je začela zborovati učiteljska skupščina, sklicana k izvanrednemu občnemu zboru v svrho rešitve nujnih učiteljskih vprašanj. Na skupščino je prišlo nad sto srbskih učiteljev iz inozemstva.
Vladna nodpora revnim družinam. Belgrad, 9. nov. (Izvirno.) Minister za narodno gospodarstvo je sestavil komisijo, ki ima razdeliti revnim družinam v starih in novih krajih brezplačno večjo množino pšenice.
Genadijev zadovoljen s Parižani. Bulgarski minister Genadijev izjavlja, da je s svojim potovanjem v Pariz zelo zadovoljen. Bulgarija uživa v Parizu še veliko simpatij. Prepričan je, da bosta pravica in resnica končno zmagali.
Srbska skupščina jc sklenila, s 74 proti 19 glasovom v zadnjem branju postavo, po kateri se prično izplačevati menice 30. januarja 1914. Skupščino odgodijo 15. novembra. Četudi Pasičevemu kabinetu večina popolnoma zaupa, sodijo lc, da ga v najkrajšem času nekoliko izprenene.
Turčija podaljšala vojni davek za dobo 1 10 let. Turški ministrski svet jc sklenil, da
se podaljša vojni davek za dobo desetih let. Denar se porabi za ojačenje brodovja.
Srečni turški uradniki. Ob Bejramu je finančno ministrstvo sklenilo, državnim uradnikom izplačati zaostalo plačo za mesec junij.
Isa Boljetinac še vedno leži v Skadru bolan; v Valoni je dobil mrzlico. Časnikarjem, ki ga obiščejo, pripoveduje, da je prvič v življenju bolan; dasi je p.rejšna leta pretrpel po gorah nezaslišane napore, mu nikdar ni odpovedalo zdravje, sedaj pa je čisto slab. Na Srbe je silno hud, ker so vzeli »njegovo« Kosovo; kako rad bi jih pregnal! Boril se bo, dokler bo živ. Očividci pravijo, da se je Isa v zadnjem času silno postaral.
Slavke oa visokih Šolan.
V Pragi so včeraj (10. t. m.) stavkali vsi slušatelji svetnih fakultet, Stavkati nameravajo do srede, in sicer v prilog tehnikom, ki zahtevajo, da se izpopolni češka tehnika. Rektor je prosil vseučiliščnike, da naj bi ne stavkali, a so mu izjavili, da pred sredo ne pridejo poslušat predavanj, Deputaciji je končno naročil, da naj ne moti z izgredi akademičnega reda. V Ino-mostu so 10. t. m. tudi vseučiliščniki stavkali, da tako izrazijo svoje simpatije dunajskim akademikom, ker ni bil imenovan Slovenec Plečnik za profesorja na dunajski umetniški akademiji. Tudi na Dunaju so izrazili visokošolci svoje simpatije s stavko. Mir se na visokih šolah ni kršil. Na dunajskem vseučilišču stavka ni bila splošna. Slušatelji rudarske visoke šole v Ljubnu na Štajerskem so sklenili v sredo stavkati. Iz krogov umetniških akademikov se poroča, da bi bil moral profesor Angeli 10. t. m. slikati vojvodinjo Hohen-beig. Akademiki so pa profesorja prosili, da naj naprosi nadvojvodinjo, da bi mu slikanje 10, t, m. z ozirom na stavko odpustila. Angeliju je vojvodinja ugodila.
Književnost.
* Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Spisal Ivan Steklasa. V Ljubljani, 1913. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. Str. 341, slik 56, 2 načrta in 2 zemljevida. Cena nevezani knjigi 4 K, v platno vez. 5 K. Mnogo župnij na Kranjskem ima že popisanih svojo zgodovino; pričujoča knjiga popisuje eno najstarejših župnij na Kranjskem, katera je bila v starih časih mnogo večja in katere početek sega vsaj v dobo sv. Heme okoli leta 1044. Pisatelj nam podaja najprej zemljepisni in statistični opis župnije, posega potem v najstarejšo zgodovino tega kraja, omenja življenje blagovestnika sv. Ruperta, navaja svoje misli v utemeljitvi župnije in črta najstarejši obseg. Celjski grofi postanejo patroni župnije (1393 do 1456), ki preide z ustanovitvijo novomešk. kapitelja leta 1493. pod kapitelj, kateremu je bila vtelešena, dokler se ne osvobodi te odvisnosti leta 1810., ter ji ostane novomeški kapitelj le še patron. Med najlepše gotiške cerkve na Kranjskem spada šent-rupertska. Njeno zgodovino in obliko pisatelj natančno popisuje. Podrobno je popisana tudi zgodovina lepe božjepotne cerkve sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, kateri slede popisi še drugih podružnic. Kulturne razmere nekdanjih časov nam slikajo poglavja: župnijska gospo-ščina, župnijske razmere od najstarejših časov, o šoli, o sodnikih, o domači občini, o plemiških rodbinah in odličnih župljanih.^ Obširno, z lepimi slikami okrašeno delo je nekaka slovenska zgodovina v manjšem obsegu. Gosp. pisatelj naj bi ostal pri zgodovinskem pisateljevanju, namesto da se je zadnji čas podal na politično polje. Zadnja dva njegova članka v 'Slovenskem Narodu« kažeta, da na to stran gleda z napačnimi očali. Gosp. Steklasa namreč hoče, da bi tudi njegove zmedene pojme o razmerah na Kranjskem častili kot politično modrost. Pri tem je postal tudi nekoliko aroganten ter se je poslužil tona, kakršen je v navadi pri »Narodovcih«. G. Steklasa naj tako polje zapusti in naj ostane tam, kjer je doma, pri — zgodovini.
Dnevne novice.
+ Kandidata v kmečki skupini Ribnica — Velike Lašče — Kočevje. V
včerajšnji seji je izvršilni odbor S. L. S. na podlagi soglasnega pooblastila shoda zaupnikov dne 5. t. m. in krajevnih zaupnikov proglasil kandidata v navedeni kmečki skupini. Soglasni sklep izvršilnega odbora je, da sta kandidata Slovenske Ljudske Stranke: Anion Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 31 in
Karel Skulj, kaplan v Ribnici.
Ob stoifclnici Einspielerjevi k braiom na Koroško! Prihodnjo nedeljo praznujejo koroški Slovenci stoletnico | Einspielerjevega rojstva. Kdor ve, kaj jc pomenjalo Einsplelerjevo delo za koroške Slovence, ve tudi, kaj bo ta slavnost pomenjala zanje. Slavnost se
vrši v Celovcu z naslednjim sporedom: Dop. ob 11. božja služba v cerkvi sv. Duha s pridigo vlč. g. msgr. Val. Podgorca. Popoldne ob 2. uri: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija. 3. Govor poslanca g. F. Grafenauerja. 4. Petje. (Slovenske narodne pesmi.) 5. Govor vlč. g. prof. dr. Antona Medveda iz Maribora. 6. Predstava: »Domen«. Igra v petih dejanjih. Spisala Jurčič-Česnik. Uprizori »Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu«. 7. Petje. (Koroške slovenske narodne pesmi.) — Naj tu posebno bližnji Gorenjci pohiteli ta dan med koroške brate! Stoletnica rojstva Andreja Einspielerja naj pomenja za vse Slovence poziv, da vso svojo pažnjo posvetijo narodnemu delu na Koroškem. V nedeljo v Celovec!
+ Občni zbor Zveze »Orlov« in Kranjske Podzveze »Orlov« se vrši v nedeljo 16. novem. t. 1. v veliki dvorani Ljudskega doma v Ljubljani po sledečem sporedu: Ob pol 8. uri se zbirajo odposlanci v Ljudskem domu. Ob 8. uri sv. maša v Alojzijevišču. Pričetek občnega zbora ob 9. uri. 1. Poročilo, tajnika, blagajnika in načelnika. 2. Statistika. 3. Orlovski naraščaj (br. Turšič). 4. Orel in Ireznostno gibanje (br. dr. Pogačnik). 5. Mladost (br. Turšič). 6. Mladeniški tabori (br. dr. Jure Adlešič), 7. Telovadski načrt za leto 1914 (br. V. Jeločnik). 8. Prireditev za prihodnje leto. 9. Volitve. 10. Slučajnosti.
+ Shodi S. L, S. v postojnsken okraju. V nedeljo je bil volilni shod v Bukovju pri Postojni. Govorila sta zbranim volilcem g. Dom. .Tanež, župnik in Ant. Kodre iz Studenega.. Navzoči volilci so se vsi z navdušenjem izrekli za kandidaturo dr. Pegana in dr. Žitnika.. Prejšnjo nedeljo, dne 2. t. m., je imel Anton Kodre shod volilcev v Strmci, kjer so vsi navzoči posestniki izrekli zaupnico bivšim poslancem in z radostjo pozdravili naša priljubljena kandidata.
+ Volilni shod na Polšniku se je vršil preteklo nedeljo. Na dobro obiskanem shodu je govoril dr. Iv. Zajec. •Shocl so nameravali posetiti zagorski liberalci, pa so se še o pravem času spomnili bat in na Sv. Gori. Tako se je shod vršil brez liberalcev, dasi pri vsaki priliki obetajo obračunati z dr. Zajcem na kakem shodu. Na Polšniku bo ogromna večina volila s S. L. S.
-i- Občni zbor »Kmečke zveze« za radeški sodni okraj se je vršil v nedeljo v Radečah pri Zidanem mostu po zjutranji sveti maši. Na zborovanje jc bil povabljen naš državni poslanec gospod komerčni svetnik Fr. Povše. V dvorani »Narodnega doma«, ki je bila polna naših mož, je otvoril zborovanje načelnik »Kmečke zveze« gospod Josip Ravnikar s pozdravom gospoda Pov-šeta in vseh zbranih poslušalcev. Nato gospod poslanec pokaže nekatera dejstva, ki spričujejo, kako se poslanci S. L. S. v državnem zboru potegujejo za kmečki stan. Nato je gospod poslanec poročal o delu v deželnem zboru. Vsi zborovalci so z zanimanjem sledili nad poldrugo uro trajajočemu govoi-u in izrekli zaupanje poslancem S. L. S., katero zaupanje bodo pokazali pri volitvah za deželni zbor. Gospod župan priporoča gospodu poslancu, naj se na Dunaju zavzame za železniško zvezo Karmel—Zidan most, s čimer bo po predoru skozi Brunek zelo skrajšana zveza z Novim mestom in z novo belokranjsko železnico. Po tako dobro uspelem zborovanju se je izvolil odbor »Kmečke zveze«. Načelnik je ostal gospod Josip Ravnikar.
-f Shod S. L. S. na Viču. V nedelj se je v »Društvenem domu« na Viču vršil lepoštevilno obiskani volilni shod. Nastopili so domači govorniki. P. Teodor je navzočim možem pojasnil in s številkami dokazal marljivo delovanje naših poslancev v prid ljudstva. P. Avguštin je opisal krivice, katere se gode somišljenikom S. L. S. /v viškem vila-jetu od strani koalicije liberalnih in so-cialnodemokratičnih občinskih odbornikov. Gosp. Lenasi je pa pojasnil, kako škodo je povzročila za občino ta pro-tiljudska koalicija s tem, da je odpravila doklade na žganje in je občino s tem oškodovala na lelo a dobrih 2000 kron. Sestavila so se tozadevne resolucije, ki se bodo odposlale na deželni odbor. Navzočih čez 150 mož volilcev se je popolnoma strinjalo z resolucijami in uvideli so, kdo dela za ljudstvo, kdo proti ljudstvu. Ta shod je bila neka priprava na volilni shod, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne še v večjem okviru, na katerem bosta nasto-ila naša kandidata sam g. deželni g'a-var dr. Šusteršič in g. M. Dimnik. Na shod že sedaj vebimo vse naše somišljenike!
r Liberalci na Gorenjskem. V nedeljo, dne 16. t. m., bodo imeli liberaci volilni shod v Lesi ah. V ta na^en je imel Dolfe Ribnikar v petek zvečer, to je dne i. t. m., strogo zaupni sestanek
v Kamni gorici pri Bajželjnu. Na sestanka so bili župan ovšiški, Anton Pogačnik iz Podnarta, iz Ovšiš Janez Fister vulgo Portartur, iz Ljubnega Ambrožič, dva moža iz Lipnice in iz Krope socialni demokrat nevolilec Janez Ažman, ki je obljubil pripeljati na shod v Lesce 17 socialnih demokratov. V Lescah utegne biti torej prav imeniten shod! Podnartovski župan Anton Pogačnik je vabil na sestanek v Karano gorico! To je treba poudariti!
+ »Zwoa Šterlan am Himmel« je pesnica, katero v zadnjem času liberalci najrajše prepevajo. Prepevajo jo in mislijo na zanimivo dvojico, ki je baje namenjena da bo svetila med prihodnjima kandidatoma za Ljubljano. Ena zvezdica je bolj nedolžna in mila, druga jc pa bolj cekinasta in malo stolčena in zaprašena. Pa nič nc de, jo bodo že malo »spucali«, pa bo dobila svoj prejšnji sijaj nazaj. Da ni ta zvezda nikdo drugi, kakor naš stari znanec gospod Ivan Hribar, je znano; njegov planet, ki se bo krog njega vr-til, bo pa Tavčarjeva nekdanja pilpo-gačica dr. Vladimir Ravnihar. Tako bo torej ustvarjen prihodnji liberalni svet, kakor ga je. zamislil g. dr. Ivan Oražen, seveda če teh načrtov ne prekriža c. kr. misleči Perun ali. baron z Visokega, ki misli bolj na staro in sebi prijetno vižo. Kakega mnenja v tem važnem vprašanju so g. Dolfe Ribnikar, nismo mogli še zvedeti. G. Reisner se pa ne poganjajo kaj dosti za take in podobne neprijetne ideale. Kot profesor fizike imajo največ zmisla za fiziko, na primer .za pline, plinarne, direktorijc plinarn itd. To so tudi vprašanja, ki več neso, kakor pa dolgočasno posedanje po dvoranah, ki itak nima personalno nobenega pomena. Izvenosebna vprašanja pa liberalcev še nikoli brigala niso. Upamo, da pride skoro čas, ko jih tudi ta več brigati nc bodo — mogla!
Električne centrale. Naboljši nemški kmetijski list »Deutsche land-vvirtschaftliche Presse« piše v članku »Nasprotstvo med industrijo in poljedelstvom« med drugim: »Raba strojev je na kmetih silno napredovala. Da navedemo samo par vrst strojev, pri zadnji štetvi leta 1907, je bilo pri lastnih obratih 20.584 parnih mlatilnih strojev. 828 drugih mlatil, strojev, 341.000 strojev za košnjo, 325.500 mlekarskih centrifugo. Pri tem niso všteti stroji, ki so se rabili za kmetijstvo, pa so bili v lasti zadrug ali kakega drugega podjetja za izposojanje. Od tega leta naprej je število že zelo zraslo, zlasti število mlekarskih strojev. To štetje se je vršilo ravno v prvih začetkih prodiranja elektrike na kmete, ki danes igra že veliko vlogo. Ko je nastopila koncem leta 1907 gospodarska kriza, je grozila nenadno nazadovanje tudi visoko razviti nemški električni industriji. Kazalo se jc nekako nasičenje domačih tržnih potreb, poraba se je ustavila. Večina mest je dopolnila mrežo cestnih železnic, a tudi industrijska podjetja niso kazala vsled nazadovanja konjunkture nobenega navdušenja za električno izpeljavo svojih obratov. Tedaj se jo obrnila električna industrija do kmetijstva. Na mnogih krajih so začeli graditi deželne električne centrale. Nazadovanje, ki se ga je vse balo. se ni začelo, do kraka pri električni industriji ni prišlo; nasprotno ravno ta panoga industrije se je izkazala kot posebno odporna. Takrat sc jc tudi splošno priznavalo, da se mora relativna trdnost nemškega gospodarskega življenja šteli med zasluge kmečkega stanu.« Tako jo torej v Nemčiji ob gospodarski krizi rešilo kmetijstvo električno industrijo iz velike nevarnosti, pri nas pa liberalna stranka iz tradicionalnega konservatiz-ma prorokuje polom in pogin akciji za izrabljanje vodnih sil in kaže stralio-pezljivost, ki je značilna za vse male, reakcionarne gospodarje.
+ »Narodova« znanost. »Slov. Narod« se je začel zadnji čas pečati s statistiko. Naenkrat, seveda no more obvladati celega polja, in če ga je že predelal, ne more, kar tako od danes do jutri publicirati vsega zbranega, materiala, Zato je pričel s statistiko o bogastvu slovenskih faj mošt rov. Kakor povzamemo globokemu viru učenosti, je. kakih 85 odstotkov župnikov na Kranjskem bogatašev, kakih 14 odstotkov jc milijonarjev, in samo 1 odstotkov pa revežev. Med nje spada n. pr. bivši grajščak Brce. Zato se ni čuditi, da »klerikalizma« na Kranjskem letos še ne bo konca, ker jo preveč denarja tukaj, S. L. S. pa itak samo z denarjem operira. Tako jo n. pr. na Kranjskem pokupila skoro vse liberalne glasove, in sedaj seveda manjka tistih ljudi, ki bi liberalno volili. Posledica tega pa je, da gre vse narobe. Tako se jo spremenila n. pr. Završnica v studenec, ki no more napojiti niti liberalnega polža, kaj šo da bi gnal prismojene turbine v liberal-
nih glavah. Fajinoštri pa so postali oderuhi, ki posojajo denar na visoke obresti. Kateri so ti fajmoštri, »Slov. Narod« seveda ni povedal. Bržčas pa ima v mislih tiste liberalne »fajmoštre«, ki so bili nekdaj stebri velemoralne liberalne stranko, in katerih je mrgolelo svoj čas po deželi, zlasti pa po Krasu kakor gol) po dežju. Ce niso več »Narodu« v spominu, so pa v spominu tistih revežev, katerim so izpili mozeg iz kosti, in katerih vnuki jih še danes preklinjajo. Ce pa želi »Narodov« statistik še boljšega osvežen j a svojega polimanega spomina, mu že še postrežemo po potrebi.
-f Hochenburger — odstopi? Z Dunaja poročajo: V dunajskih parlamentarnih krogih se širi vest, da je stališče justičnega ministra dr, Hochenburgerja nevzdržljivo. Pričakovati je, da bo justični odsek, ki zboruje tekoči teden, obsodil odlok justičnega ministrstva glede utemeljevanja razsodbe okrajnega sodnika dr. Ertla, o čemur smo že poročali. Ako se bo o zadevi razpravljalo tudi v poslanski zbornici, je popolni poraz Hochenburgerja gotov, Ju-listi v parlamentu, tudi oni, ki mu sloje politično bližje, so splošno naziranja, da je odlok justičnega ministrstva krščenje sodniške neodvisnosti. Od izjav, ki jih justični odsek pričakuje od dr. Hochenburgerja, je odvisno, ali pride do glasovanja o nezaupnici, ki bi ne bila brez vpliva na nadaljni obstanek ministra v kabinetu.
+ Gg. poročevalce o igrah v naših izobraževalnih društvih opozarjamo na sklep odbora S. K. S. Z. naj v poročilih v časopisju posameznih vlog ne kritizirajo. To naj so zgodi po vsaki predstavi na sestanku igralcev in igralk.
-(- Uradniki za službeno pragmatiko. Na Dunaju je sklicala 10. t. m. Zveza aka-demično izobraženih državnih uradnikov velik shod, ki se ga je tudi udeležila Zveza avstrijskih sodnikov, državna zveza avstrijskih ravnateljev srednjih šol, državna zveza avstrijskih srednješolskih društev in društvo profesorjev in pravih učiteljev na c. kr. obrtnih šolah. Razpravljali so o službeni pragmatiki in sklenili resolucijo, ki zahteva, da naj se takoj uveljavi službena pragmatika tako, da bo veljala od 1. septembra 1913 naprej. Živahno so pozdravljali pritrdilne brzojavke iz province, med njimi brzojavko društva moravskih kon-ceptnih uradnikov, ki izjavljajo, da najmanjše zavlačevanje službene pragmatike lahko najresnejše posledice povzroči, za katere bosta vlada in parlament odgovorna.
-j- Škofje ilirske cerkvene pokrajine
so izdali te dni duhovščini silno zanimiv pastirski list o pomenu in važnosti izselje-niškega vprašanja. Kakor je znano, spadajo v ilirsko cerkveno provincijo goriška, ljubljanska, krška, tržaško - koperska in poreško-puljska škofija.
-f »Veda« naprodaj. Znana revija »Veda« je naprodaj. »Napredna miseln prinaša v zadnji številki sledečo vest: »Veda naprodaj? Poroča se nam, da je »Vedo« njen glavni lastnik ponujal v Zagrebu, kjer pa je niso hoteli kupiti. Ako se »Vedi res slabo godi, tedaj jc še vedno lepše in realnejše izhodišče, da jo prevzame Slovenska Matica za svoje glasilo, kakor pa da nas gre v Zagrebu s tako ponudbo bla-mirat. »Veda« je v zadnjem času res začela zapuščati svoje prvotno znanstveno stališče in postaja glasilo slovenskih Ilir-cev, kakor je to prof. Ilešič brez ovinkov priznal v »Narodnih Listih«.«
—	Gorenjski vlak bode vozil od 1. maja 1914 naprej v smislu nujnega predloga dr. Gregoriča v zadnjem deželnem zboru iz Ljubljane ob G uri 5 minut zjutraj, tako da bo imel direktno zvezo z brzovlakom na Jesenicah v Trst, in direktno zvezo z dunajskim brzovlakom, ki pride v Ljubljano zjutraj ob 5. yri 55 minut, Tako je narejena direktna zveza v Bohinj in sploh za Gorenjsko iz teh krajev, kar bo gotovo koristilo tujskemu prometu. Gosp. kom. svetnik državni poslanec Fr. Povšc, na katerega se je v tej zadevi obrnil g. dr. Gregorič, cla kot član državnega železniškega sveta pri železniškem ministrstvu intervenira, je drage volje tej prošnji ustregel, za kar mu gre najtoplejša zahvala, in železniško ministrstvo je tucli v tem smislu ugodilo. Velikega pomena bi bilo seveda za. zimski šport v Bohinju, čc bi žo decembra 1913 pričel vozili, ta vlak, in bi udeleženci tega športa sc lahko že peljali ob 8. uri 18 minut zjutraj iz Jesenic v Bohinj. Morebiti bi so dalo tudi to žo sedaj doseči. Vlak, ki je vozil .iz Tržiča v Kranj in nasprotno ob nedeljah in praznikih zvečer, ostane tudi po predlogu ministrstva prihodnje loto za poletni čas.
—	Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi priredi dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer v društveni sobani svoj II. redni občni zbor.
—	Nenavadna 381ehdca. V Kranjski Gori bo praznoval dne 18. 1. m. izreden jubilej vč. gospod Jožef Pečar, duhovnik v pokoju. Ta dan bo preteklo 38 let, odkar loži omenjeni gospod v postelji, zadet od mrtvouda. Njego-
va sestra Uršula mu jc v tej dolgi bolezni zvesto stregla in mu lajšala trpljenje. Ko se bo duhovnik Pečar ta dan spominjal svojega evangelijskega tovariša ki je tudi 38 let hrom ležal, naj sprejme našo najboljšo čestitko k svoji slavnosti. Večina njegovih sošolcev, ki so bjli vse življenje zdravi in krepki, je že odšla v večnost, dolgoletnega trpina pa je ohranil dobri Bog do sedaj pri življenju. Naj ga podpira tudi v prihodnje.
—	Nadškof dr. Bauer je daroval za spomenik biskupa Strossmayerja 4000 kron.
—	Umrla je dne 26. oktobra na Slatenku pri Rudolfovem občeznana ter priljubljena Marija Rolirmann po dolgi in mučni bolezni v 58. letu svoje dobe. Pokojna jc bila sestra bivšega deželnega poslanca Dularja ter gospodinja znane gostilne pri Rolirmanu na Slatenku. — Naj ji sveti večna luč!
—	Proces »Balkana«. Iz Zagreba: Pri glavni razpravi proti posmrtni zavarovalni družbi »Balkan« je bil včeraj dr. Horvat zaslišan kot priča. Pravi, da je bila podlaga zadruge zdrava in da bi bila gotovo uspevala, čc se ne bil vodil proti nji tako oster boj v časopisju. On je bil pravni zastopnik zadruge in je dobival za to mesečno 1000 kron. Kar so tiče 25.000 K za neko visoko osebo, ki naj bi bila preprečila likvidacijo zadruge, pravi dr. Horvat, da gre v odvetniški honorar, ki jo bil primeren nalogi. V vprašanju menic pravi, da je povsem korektno postopal, češ da se jo hotel zavarovati za svoj žiro. Obtoženec Albini pravi, da so bile menico dr. Horvatu izročene le v shrambo. Tudi priča Daclobušek trdi to. Državni pravdnik predlaga, cla se protokolirajo izjave in izroče njemu za daljnje uradovanje. Občinstva je bila polna dvorana.
—	Dva ognja v Kranju. Minulo nedeljo proti večeru se je vnelo v spalni sobi knjigoveza Požgaja in kmalu jc bila vsa soba v plamenu. Da ni prišlo domače gasilno društvo tako naglo na pomoč, bi so bil ogenj razširil tudi na sosednja poslopja. Škoda znaša 1000 K. — Kostanjar pri »Stari pošti« je pustil v veži Roosove hišo še goreč pepel, zavit v cunje, ki so tlele. Vnele bi so bile kmalu v veži se nahajajoče stvari, da ni gospodar pogasil žo švigajoč plamen z znanim buhooasilnim aparatom »Thco« in odvrnil veliko, nesrečo.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Huth-Ranzinger, ki ima dopust, je imenovana bivša suplentinja Helena Potočnik za supientinjo na ljudski šoli v Ra-doljici. Absolvirana učit. kandidatinja Marija Pečlin je imenovana za prov, učiteljico v Trebelnem in prov. učitelj v Tre-belnem Jožef Špenko je prestavljen na petrazrednico v Leskovici.
—	Umrl jc v Zagorju ob Savi bivši župan g. F r a. n c W e i n b e r g c r.
Vojni poročevalec »Reichposte« Hermenegild Wagner, ki. jc bil poročal »Reiclisposti« o vojnih dogodkih na Balkanu, je izstopil iz uredništva imenovanega dnevnika in postal urednik lista »Ncucs Wiener Tagblatt«.
Naval na ostanke, kakor jo bil v soboto, in pa vzkliki kupovalcev: »Kako ceno!« je neovržen dokaz, da so cen j. kupovalci z blagom in cenami kar najbolje zadovoljni. Prihodnjo sredo in soboto pride zopet nova lepa partija ostankov blaga na zalogo. Priporoča so tvrdka »Herihes« brata Wokač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5, prvo nadstropje.
—	Popravek. V včerajšnjem listu naznanjenih izžrebanih porotnikov v Novem mestu naj se popravi: Ozimck Jože, posestnik v Selu. Izpuščen je bil Erjavec Jože, fotograf v Dragi.
GALIŠKA KRIZA.
Vedno še upajo, da se posreči končno le šc sprava med Rusini in Poljaki. Vodilni poljski krogi sodijo, da bi Rusini opustili obstrukcijo proti malemu finančnemu načrtu, če se gališki deželni zbor razpusti in vlada odločno izjavi, da hoče volilno preosnovo izvesti. Stapinski je včeraj izjavil v dunajski zbornici, da so sicer pogajanja v Lvovu prekinjena, a ni še vse izgubljeno, če bi vlada odločno na nasprotnike volilne preosnove pritisnila. Načelnik ukrajinskega kluba dr. Lewycky je pa izjavil, cla so nasprotniki volilno preosnovo razbili in da zalo Rusinov prejšnji kompromisi nc vežejo. Razpust deželnega zbora in nove volitve bi volilno preosnovo lc zavleklo. Naclaljno taktiko v državnem zboru uravnajo Rusini po tem, kakšno stališče glede na volilno preosnovo zavzame vlada. Govori sc, da namerava vlada oktroirati spravo. Neki poljski konservativni politik je izjavil, da bi za la slučaj konservativci nc prišli v deželni zbor. Namestnik Korylowski dela še vedno z vso silo na to, da bi le še spravo dosegel. Nekoliko sc je položaj izboljšal, dasi šc nihče nc more Irdili, čc sc bo resil položaj tucli
brez krize, ki zna postati tudi državna kriza,
OGRSKI KATOLIŠKI SHOD
so 10, t. m. v Budimpešti otvorili. Po otvoritvenem govoru grofa Ivana Zichya je govoril škof Szmrecsany o izpopolnitvi katoliške avtonomije, da more cerkev svoje ustanove in šole svobodno po katoliških načelih upravljati. Vseučiliški profesor Mihalify je govoril o časopisju. Dozdaj se je katoliško časopisje zadovoljivo razširjalo, dasi je to težavno z ozirom na način pisarjenja drugih listov, ki pišejo tako, kakor katoličani ne morejo pisati. Škof Julij Glattenfelder je slavil Konštantina Velikega, Zvečer je bilo slavnostno zborovanje katoliške ljudske zveze. Govorili so škof Hornik in poslanci Janoky, Lovaszy in Zboray. Za Nemce so posebno zborovanje priredili. Tudi. deželne Marijanskc koligregacije so priredile slavnostno zborovanje, ki mu je predsedoval knez primas Czernoch.
ANGLEŠKI POŠTNI URADNIKI ZAGRO-Z1LI DA BODO ŠTRAJKALI.
V Londonu so 8. t. m. na velikanskem shodu poštni uradniki z resolucijo odklonili uradno poročilo o stanju poštnih uradnikov. Predsednik je napovedal, da bodo poštni uradniki pričeli o Božiču stavkati, če ostane brez uspeha njegovo posredovanje pri generalnem zakladniku,
Primorske vesii.
p Msgr. Kodermatz t- V soboto zjutraj je umrl v Gorici stolni kanonik msgr. Kodermatz v visoki starosti 84 let. Pokojnik se je rodil lota 1829 v Gradiški, posvečen je bil leta 1853. Leta 1903 je praznoval zlato sveto mašo, letos pa 601etnico mašništva. Bil je apostolski protonotarij in papežev hišni prelat. V ponedeljek se jo vršil pogreb ob obilni udeležbi duliovništva in drugega odličnega občinstva.
p Za italijansko univerzo sc je V. nedeljo vršil shod tudi v Gorici v gledališču. Govorili so govorniki vseh laških strank; za liberalce župan Bombig, poslanec Ussai, za, krščansko socialco uradnik Štefani, za socialiste Tonet, za demokratične socialiste (nekaka narodna demokracija) dijak Bfesina. — Sprejela so je resolucija za laško univerzo. Tonet je govoril tako strastno, cla ga jc vladni komisar moral prekiniti. Nemirov ni bilo.
p Izdelovalnico vlomilnega orodja je zasledila včeraj tržaška policija. Zasačili so namreč nekega »umetnika« prav pri delu in so našli pri njem pravcato zalogo priprav za vlom vrat, železnih blagajn itd.: tihih svedrov, vetrihov in drugih takih stvari. Kakor se zdi, je policija na sledu celi veliki tatinski družbi.
»SVETA VOJSKA« V VOLILNEM BOJU.
Vodstvo »Svete vojske« nam pošilja sledečo izjavo:
Ker smo v času volilnega hoja in razpaljenih strasti, čuti protialkoholna zveza »Sveta vojska« potrebo, zavarovali se, cla sc protialkoholno delo v volilnem boju nc bo izrabljalo kot, bojno sredstvo ocl katerekoli strani proti kakemu kandidatu, kakor sc je to zgodilo na prav nečasten način prod nekaj loti na Dolenjskem in lo loto na Goriškem. Delo za slreznjenje ljudstva jo nepolitično in nestrankarsko; njemu bi se moral pridružiti vsak brez razlike stranke, če ima le kaj pravega rodo-Ijubja; je delo za visoko moralno in materialno povzdigo našega ljudstva. Kdor se ob lo odlično rodoljubno delo spotika, se obsoja sam kot psevdo-rodoljub, in v volilnem boju zlorabljati to, bi bilo demagoštvo najnižjo sorte. Kdor se hoče pri protialkoholncni delu ob kaj spotikati, naj so spotika ob vagone tujega piva in špirita. Vkljub našemu prizadevanju šo dan na dan drdrajo k nam, in nad magacini za lo tujo brozgo, ki šo vedno polni in ponosni stoje kol, trdnjave alkoholizma po vseh krajih slovenske zemljo iti izmozgajo iz našega zaslepljenega ljudstva šo vedno — kakor je proračun jeno — vsako leto blizu 20 milijonov (!)... pijejo našemu narodu srčno kri, ga dovajo v sužnost tujega kapitala in zavirajo pot, pridelku domačih goric . . . Teh dvajset — vsakoletnih — milijonov bi bil hvaležen kapitolj za kandidate vseh strank, ko govore o tem, kdo bo našo deželo bolj osrečil in našemu ljudstvu pomagal kvišku . . .
V odst v o »Svete vojsk c«.
Štajerske novice.
š Celje. Naši liberalci rešujejo sedaj celjsko gimnazijsko vprašanje. Toda to je že rešeno in sicer ga jo rešil njih zaspani general dr. Kukovec. Nikomur ni povedal, kdaj poteče pogodba z vlado zaradi sedanjih prostorov, am-
pak lepo tiho je sklenil novo pogodbo za dobo 5 ali pa 10 let ter se pod pogodbo dosledno nemškemu tekstu podpisal: dr. Alois Kukovec. Pripomnimo tudi, da dobi dr. Alois Kukovec na podlagi nove nemške pogodbe za par sto kron večjo najemnino. Sedaj pa liberalno društvo »Naprej« prireja kričeče shode, da reši celjsko vprašanje. To je največji humbug, ki se sploh da misliti. Naravnost nečuveno drzen napad na solidnost mišljenja v liberalni stranki!
š Zveza spodnještajerskih obrtnih zadrug. V nedeljo, dne 9. tega meseca, se je ustanovila v Celju Zveza spodnje-štajerskih obrtnih zadrug. Pristopilo je dosedaj 11 obrtnih zadrug, ki štejejo 1638 mojstrov, C61 pomočnikov in (589 vajencev.
š Poneverjenja na poštah. Aretova-hi poštni uradnik Pivonka v Gradcu je priznal, da je poneveril lansko jesen tudi neko denarno pismo s 6000 K. Pismo je bilo poslano v Celje, kamor pa je dospela samo kuverta, napolnjena s papirnimi odrezki.
š »Kmečki strah«. Iz Sclnvanberga poročajo, da so na takozvani Gregr-michlalpi naleteli na sledi, ki so jih strokovnjaki brezclvomno spoznali za volčje.
š Nesreča. V Trbovljah je rudarju Ivanu Seršenu padlo na desno nogo težko železo in jo popolnoma zmečkalo. Seršena so morali prepeljati v rudniško bolnico.
Koroške novice.
k Kolodvorski vratar zaprt zaradi izseljeniškega škandala. Iz Beljaka poročajo: Vratar na kolodvoru južne železnice Karel Božič, ki je bil pred nekaj dnevi aretovan ker je bil na sumu, da je v zvezi z izseljeniškimi sleparji družbe Canadian Pacific, je bil v petek izpuščen iz zapora, ker se je sum izkazal kot popolnoma neupravičen.
n
NAPAD NA GENERALNEGA GUVERNERJA JAVE.
V petek je poizkušal inozemski državljan David usmrtiti generalnega guvernerja na Javi. Posrečilo se mu je priti v guvernerjevo palačo, a napad se mu ni posrečil, pač pa je s svojim strelom zadel v jetra pobočnika generalnega guvernerja. Straža je, ko je počil strel, takoj prihitela in napadalca ustrelila.
KOŠUTOVO ZDRAVJE SE JE IZBOLJŠALO.
Zdravniki so 10. t. m. zvečer izjavili, da se je Košutovo zdravje izboljšalo.
SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA.
»Fremdenblatt« poroča, da se je skupni ministrski svet pečal 10. t. m. zgolj z zadnjimi pripravami za zasedanje delegacij 18. novembra. Delegacije bodo zborovale na Dunaju. »Zeit« poroča, da bo Berchtoldov ekspoze jako kratek. Izjavil bo, da je njegova politika na Balkanu zaznamovala sledeče uspehe: 1. Posrečilo se je vzdržati mir. 2. Akcija avstro-ogrske politike je dosegla, da se Srbi niso k morju pripustili. 3. Monarhija je uresničila svoj namen, uresničiti samostojno kneževino Albanijo.
VSTAJA V MEHIKI.
Iz El Pasa poročajo: 1200 vstašev iz Sonove, ki jim poveljuje Acosta, je pri Santi Clari presenetilo 700 vladnih vojakov pod Salazarjevim poveljstvom. Vstaši so skoraj vse vladne vojake pobili. — Iluerta objavlja v »Newyork Times« svoje politične nazore. Izvaja, da mu postava brani, da se pogaja z revolucionarji. Kongres odloči, kdo postane mehikanski predsednik. Nikdar ni na to mislil, da se odpove, osobito že zato ne, ker ne ve, komu naj svojo čast izroči.
Razne stvori.
Pretep med častniki in časnikarji v uredništvu. Dne 8. novembra je socialnodemokraški list »Wahrheit« v Lincu poročal, da so ponoči 4. novembra častniki 4. dragonskega polka v Ennsu razgrajali. 10. t. m. sta pa prišla v uredništvo »Wahr-heit« nadporočnik baron Friderik Weber in poročnik Karel pl. Adamovich 4. dragonskega polka, da zahtevata od urednikov zadoščenje. Častnika sta se z uredniki ostro sprla in potegnila ostro nabrušeni sablji, s katerima sta mahala po urednikih. Ranila sta pet oseb. Tudi baron Weber je bil ranjen. Na pomoč so prihiteli urednikom stavci in drugi tiskarniški uslužbenci. Tudi nekaj teh sta častnika ranila. Častnikoma so stavci iztrgali sablji in ju skrivili. Došli policiji so nato sablji izročili. Častnika je izročila policija štacijske-tnu poveljstvu. V uredništvu je bil nato napravljen zapisnik o dogodku.
Kolera na Ogrskem. Notranje ministrstvo objavlja, da je zopet na Ogrskem 9 oseb za kolero obolelo.
Zaprta izseljeniška pisarna. V Bic-liču so izvršili po naročilu državnega pravdništva hišno preiskavo v potovalni pisarni Olma, ki je imel tudi zastopstvo izseljeniške družbe Ilamburg-Amerika Line. Zaplenili so večjo množino spisov, ki dokazujejo, da se je vršilo potom omenjene pisarne izseljevanje na sleparski način. Aretovali so lastnico Olmo in nekega agenta. Dva druga agenta sta pobegnila. Pobegnil je tudi sin lastnice pisarne.
Zadaje vesli.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 11. novembra. V današnji seji državnega zbora bo odgovoril ministrski predsednik na češko interpelacijo glede ustavne komisije na Češkem. Čehi bodo predlagali debato in pride pri tem do bojnega glasovanja. Ministrski predsednik jc konferiral danes s predsednikom državne zbornice Sylve-strom o delavnem programu zbornice. Dogovorila sta se, naj bi poleg delegacij zboroval tudi državni zbor. Poljsko-ru-sinske obravnave so se clanes nadaljevale.
Dunaj, 11. novembra. V proračunskem odseku je danes nadaljeval svoj govor o izseljevanju poslanec Stapin-ski. Dejal je, da je izseljevanje podpiral, ker se poljskim izseljencem v Ameriki bolje godi kot doma in bo izseljevanje podpiral, dokler se za delavca in kmeta v Galiciji ne ustvarjajo človeške razmere. Glasoval bo za resolucijo pod-oclseka.
BLAMAŽA KRANJSKIH LIBERALNIH UČITELJEV.
Dunaj, 11. novembra. Kranjski liberalni učitelji so bili v današnji seji državnega zbora silno blamirani. Razposlali so poslancem brošuro, v kateri trdijo, da jih večina kranjskega deželnega zbora zatira. Razni stavki v tej brošuri, ki so jo spisali ljudje, ki imajo dovolj denarja, da doma širijo »Vodi-ške čudeže« in se sedaj hranijo s telečjo krvjo vodiške Johance, so vzbujali splošno veselost. Kmalu je brošura napolnjevala — koše za papir.
ŠKOFOVSKE KONFERENCE NA DU-NAJU.
Dunaj, 11. novembra. Tu so se danes pričele škofovske konference. Od jugoslovanskih škofov so navzoči: dr. Sedej, dr. Napotnik, dr. Jeglič, Gjivoje, dr. Mahnič.
SMRTNA KOSA.
Vipava, 11. novembra. Umrla je ga. M a r i j a P e r h a v e c. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob pol 9. uri.
Praga, 11. novembra. Umrl je ustanovitelj češke agrarne stranke Alfonz S t i a s n y, star 83 let.
ZBOROVANJE VRHOVNE UPRAVE STRANKE PRAVA.
Zagreb, 11. novembra. Zborovanje vrhovne uprave Stranke Prava se je začelo 10. t. m. v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mile Starčeviča. Od banovinskih delegatov so navzoči bivši saborski poslanci: Stepan Zagorac, Dragotin Hrvoj, Ivan Per-šič in Cezar Akačič; od dalmatinskih poslanci: don Ivo Prodan in dr. Ante Dulibič; od istrskih poslanec Spinčič; od bosanskih delegatov je navzoč poslanec Veseličič, poslanci Sunarič, Vancaš in Perišič so poslali brzojavne pozdrave: Sunarič se a priori strinja z vsemi sklepi pravaškega sveta, Vancaš zagovarja slogo med pravaškimi skupinami, Perišič pa formalno protestira, da se niso povabili tudi Frankovci, — Po pozdravu govori dr. Starčevič o namenu in ciljih konference in navaja razloge, zakaj ni povabil Frankovcev: Prebega, Milobarja, Bošnjaka in Horvata. Skupina krog »Hrvatske«, pravi Starčevič, se je s svojim delovanjem sama izključila; ker se ni pokorila tržaškim sklepom, je ni hotel po^ vabiti. Navzoči so Starčevičeve razloge vzeli na znanje in jih soglasno odobrili; le bosenski delegat Veseličič je protestiral, da niso navzoči tudi Frankovci in izjavil, da ne smatra za veljavne sklepov, ki se sklenejo brez njih. Ker se na to njegovo izjavo niso ozirali, je Veseličič zahteval, da se sprejme v zapisnik in se nato odstranil z zborovanja. Na vrsto so prišli razni dopisi, izmed katerih je najvažnejši dopis vseučiliškega dijaštva, ki se priznava k Starčevičevi skupini in osebna izjava zagrebških bogoslovcev. Oba dopisa se sprejmeta na znanje. Predsednik dalmatinske Stranke Prava don Ivo Prodan je poročal o sporu, ki sta ga izzvala Drinkovič in Krstelj. Nato so prišle v razpravo strankarske diference v Bosni in politični položaj v banovini, a sklenilo se ni ničesar.
HRVAŠKO VPRAŠANJE SE ŠE TA TEDEN REŠI.
Zagreb, 11. novembra. Rešitev hrvaškega vprašanja so še ta teden izvrši. Danes ali jutri dobe hrvaški politiki nov poziv s strani grofa Tisze. V peštanskih in tukajšnjih političnih krogih se govori, da so l»o mod pe-l člansko vlado in našimi strankami do-
segel podroben sporazum. Komisari-jat se odpravi še ta teden. Sredi decembra sc razpišejo volitve. V tem čase končno in popolnoma reši vprašanje železnlčarske pragmatike.
Zagreb, 11. novembra. Baron Škerlec je s svojim tajnikom odpotoval v Pešto.
CESAR GAUTSCHU.
Dunaj, 11. novembra. Cesar je baronu Gautschu povodom 20 letnice, odkar je ku-rator Terezijanske akademije, izrekel svoje popolno priznanje in popolno zaupanje.
SnODI ZA LAŠKO UNIVERZO V TRSTU.
Trst, 11. novembra. Zadnjo soboto in nedeljo je bilo na južnem Tirolskem in na Primorskem vsega skupaj 37 shodov za ustanovitev italijanske univerze v Trstu.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V BOSNI.
Sarajevo, 11, novembra. Vprašanje predsankcije jezikovne predloge, ki jo je predložil dr. Mandič, je zadelo na težkoče. Izvedelo se je namreč, da se mažarska vlada upira uvedenju izključno hrvatskega in srbskega službenega jezika v Bosni in Hercegovini zaradi vpliva, ki bi ga imel tak korak na sosednjo Hrvatsko.
ANGLEŠKA MORNARICA V PRI-HODNJI VOJNI.
London, 11. novembra. Pri banketu, ki ga je priredil londonski naclžupan v »Cuildhallu«, je mornariški minister Churchill odgovoril na zdravico v čast vojske in mornarice sledeče: Britanska mornarica bo v prihodnji vojni razpolagala s 150.000 mornarji in pomorskimi vojaki, torej bo presegala prvikrat število moštva, ki je bilo mobilizirano za časa vojske proti Napoleonu. Ta sila, ki se je nc da primerjati z nikomur drugim, bo dvakrat večja kakor ona tiste pomorske velesile, ki ima največjo moč za Anglijo, t. j. Nemčije.
POMNOŽITEV ITALIJANSKE MORNARICE.
Rim, 11. novembra. Novi minister za mornarico, kontreadmiral Millo, je ugotovil začasen proračun v znesku 500 milijonov lir za gradnjo novih ladij. Večji del vsote se baje vporabi za nabavo eskadre naddreadnoughtov, poleg one eskadre, ki je že proračunjena.
KAKO SODI O POLOŽAJU V ALBANIJI ALBANSKI ŠKOF.
Dunaj, 10. novembra. Semkaj je prispel leški škof Burci, ki ga cesar jutri sprejme v avdijenci. Časnikarjem je škof izjavil, da je po Evropi razširjeno napačno mnenje o položaju v Albaniji. Res da je sicer, da so med raznimi političnimi voditelji huda nasprotstva, ljudstvo samo pa da mirno opravlja svoje posle. Kljub temu, da se je vrnilo na tisoče ubežnikov, vlada v deželi popolen mir. Vse albansko ljudstvo pa nestrpno pričakuje kneza, ki se mu bo zvesto in vdano pokorilo.
KIEVSKI PROCES.
London, 11. novembra. Tukajšnji židje so poslali rodbini oproščenega Bje-lisa 1000 funtov šterlingov.
Dunaj, 11. novembra. Izid kievske-ga procesa poizkušajo tukajšnji židje izrabiti za obnovitev Hilsnerjevega procesa.
SOKOLSKO BRATSTVO.
Zagreb, 11. novembra. Tukajšnji srbski Sokol je priredil svečanostno akademijo, ki so se je udeležili tudi slovenski sokoli iz Brežic in hrvatski sokoli iz Zagreba. Med zabavo so hrvatski sokoli tudi intonirali priljubljeni marš: »Malena je Dalmacija«. Srbi so to smatrali za motenje eminentno srbskega slavlja ter so se sprli s Hrvati, ki so demonstrativno med hrupom zapustili veselico.
K SLUČAJU KUGE NA PAR&IKU AVSTRO-AMERIKANE.
Trst, 11. novembra. Danes zjutraj so iz lazareta pri Miljah izpustili kakih 100 oseb, katere so bile na parmku »Sofija Hohenberg«, ko se je primeril slučaj kuge. Vseh oseb je 206 in ostale izpuste te dni, ko prestanejo petdnevno karanteno. Parnik so skrbno desinficirali in z žvepljenim dimom uničili veliko množino podgan, ki so bržkone kugo zanesle na parnik.
KOLERA V ZENICI.
Sarajevo, 11. novembra. V Zenici se kolera grozno hitro širi ter je od nedelje na ponedeljek bilo novih sedem slučajev, včeraj pa zopet sedem slučajev kolere. Več oseb jc žc umrlo. V Sarajevu vlada vsled rapidnega širjenja kolere v njegovi bližini velika razburjenost.
SKALOVJE ZASULO ŽELEZNIŠKI TIR.
Selzthsl, 11. novembra. Pri Selzthalu se jc na železniško progo udrlo skalovje in zasulo progo 20 metrov daleč. Brzovlaki na Dunaj vozijo preko Solnograda.
DEVETINOSEMDESET TRGOVCEV S
ČLOVEŠKIM MESOM ZAPRTIH.
Varšava, 11. novembra. V noči so tukaj aretirali 89 trgovcev z dekleti, med njimi tudi poglavarja te tolpe
SNEG V AMERIKI.
New York, 11. novembra. Po vse! Ameriki močno sneži.
NOV »ZEPPELIN«.
Bregenz, 11. novembra. Danes popoldne je novi vojaški vodljivi zrakoplov Zeppelinovega sestava izvršil nad jezerom pri Konstanzu prvo poskuš-njo zračno plovbo, ki jc dobro uspela,
Llubijonske novice. •
lj Predavanje pisatelja Finžgarjfa
se prične danes točno ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
lj Šentpetersko prosvetno društvo \ Ljubljani vabi k predstavi, ki bo v nedeljo, dne 16. t. m. Igrala se bode igra »Sv. Elizabeta«, Začetek igre ob pol 5. uri popoldne. Vstopnice se dobe do četrtka zvečer pri gospodični Lini Strah na Sv. Petra cesti 75, od petka dalje pa v »Katoliški Bukvami« in pri trgovcu Iv. Podboju, Ker se čisti dobiček te predstave porabi v dobrodelne namene, in sicer za šentpetersko Vincencijevo družbo in za obdaritev otrok o priliki društvene božičnice, se obisk toplo priporoča.
lj Slov. katol. izobraževalno dru« štvo v Mostah je priredilo v nedeljo v »Ljudskem domu« igro »Roža Jelodvor-ska«. Igra sama je slaba dramatizacija znane povesti; posamezni prizori niso v nikaki notranji zvezi med seboj. Kar se uprizoritve same tiče, moremo društvu lo čestitati, da je vzgojilo toliko dobrih igralcev in igralk. V splošnem naj pohvalno omenjamo naše občinstvo, ki s svojim obiskom kaže, da ima res smisel za resno dramatsko umetnost in da je v tem oziru daleč pred ljubljansko inteligenco. Odredbo, ki določa stojišča za ženske zgoraj in za moške spodaj, priporočamo vsem društvom, ker je skrb za red potem lahka. Grajati pa moramo nepotrebno ploskanje na stojiščih pred začetkom dejanj; upamo, da bo ta opomin zadostoval.
lj Trg Tabor mora ostati nezazidan,
Na našem magistratu so se zagrizli v to, da morajo trg Tabor pokvariti kolikor se le da. Nekateri ljudje na magistratu morajo vsako stvar v Ljubljani pokvariti. Ne morejo prenesti lepih, urejenih ulic, ne pravilne regulacije, sedaj so hoteli pokvariti tudi trg Tabor, ki je za bodočnost in razvoj Ljubljane velikega pomena. Zanamci bi imeli silno čudne pojme o Ljubljančanih z leta 1913., ako bi pustili ta trg lc količkaj zazidati. Ker na magistratu niso mogli prodreti s tem, da bi trg popolnoma zazidali, so v zadnji občinski seji sklenili, da se prvotni načrt za regulacijo trga Tabor vendar izpremeni, da bo mogoče vsaj en del trga zazidati. Proti temu sklepu je vložil danes pritožbo občinski svetnik Štefe na deželni odbor.
lj Zaprta Čevljarska uli~a. C. kr.
policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je dalo nabiti po ljubljanskih ulicah sledeči razglas: C. kr. policijsko ravnateljstvo smatra potrebno, da zapre Čevljarsko ulico od Turjaškega do Jurčičevega trga radi demoliranja hiše št. 3 v Čevljarski ulici za vozove in pešce ocl 12. novembra do preklica. Za stranke, ki stanujejo v tem delu ulice, je odhod in dohod dovoljen. Prestopki tc prepovedi se bodo kaznovali po cesarski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo ocl 2 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 clni.
lj šentpeterski most zaprt za vozni promet. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je dalo nabiti po ljubljanskih ulicah sledeči razglas: C. kr. policijsko ravnateljstvo smatra potrebno, da popolnoma zapre šentpeterski most vpričo njegovega slabega stanja za vozni promet od 12. novembra 1913 do preklica. Prestopki te prepovedi so bodo kaznovali po cesarski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 z globo od 2 do 200 Iv, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
lj Umrl je v deželni bolnici Anton Z e 1 e n k a , sobni slikar iz Opatije.
lj Delo zlobneža. V nedeljo popoldne je nek zlobnež zastrupil petim šišenskim lovcem pet krasnih lovskih psov v lovišču pod Sv. Katarino. Stvar ima v rokah že državno pravdništvo storilca pa baje žc tudi poznajo.
lj Ribiški adjutant gospoda župana n!, kakor bi kdo utegnil misliti, morda privatna oseba, ampak je uradnik, menda za seclaj v XIII. činovnem razredu. Če ga raz-žališ, kar se lahko in hitro zgodi, prideš pred paragrafe, in § 312. bi ti utegnil zmleti in zdrobiti predrzno glavo. To je pa že ža-ljenje, če dvomiš, je li je bila prejeta podpora »geholt« ali ne. Brezdvomno je bila to navadna uradniška plača. In da ne bo dvoma in da se bodo jeziki zavezali, bo, kakor tujemo, g. župan v eni prihodnjih sej predlagal, da se mu definitivno dodeli
sulčarski adjutanl in da se napravi tudi posebni fond, iz katerega se bo plačevalo v prihodnje rotovško — športno uradni-Uvo.
lj Slovenska drama v deželnem gledališču. V sobotni številki smo poročali o slabem obisku pri resni dramski predstavi pretekli petek, ki je bila namenjena v prvi vrsti — inteligenci. Mnogo slovenske inteligence je bilo namreč tisti večer pri »Slonu« pri predstavi dunajskega »Fledermaus kabareta«. Tako kot v petek, je brez »klerikalnih intrig« slovenski drami vedno manjkalo inteligentnega občinstva, ki je sicei mnogo debatiralo in vpilo o slovenskem gledališču, pri slovenski drami pa puščalo v gledališču zevajoče sedeže. Prihodnji teden bo menda obisk boljši. Pripravlja sc igra »Vodiška Johanca« ali »Telečja kri v L j u b 1 j a n i«. To bi bilo za publikum, za čegar kulturno vzgojo skrbe šund-brošure slovenskega naprednega učiteljstva. Ker je letos bilo gledališče prazno celo pri »Mlinarju«, pa za nadomestilo pripravljajo iz »Narodne tiskarne« drugo primerno igro: »Thei-meica t dr. Kokalj« ali »Strah za pametne ljudi«. Tako bo morda za inteligentni publikum v Ljubljani rešeno slovensko gledališče. Zanimivo pri tej gledališki dramski mizeriji je, da so naši Ljudski domovi v Ljubljani in okolici pri vsaki predstavi vedno polni. Gospod Borštnik bo prav storil, ako z dobrimi ljudskimi predstavami ustvari novo gledališko občinstvo.
lj Občni zbor skupine »Prometne /veze« v Ljubljani (južna železnica) se je vršil zadnjo nedeljo zvečer. Govorili so: gg. državni poslanec Gostinčar, zastopnik centrale na Dunaju, Scliwab, in Gostinčar Ivan. Za predsednika kraj-ne skupine je bil soglasno izvoljen g. Milavec Jakob.
lj Samoumor. Včeraj popoldne se je v realčni telovadnici obesil bivši razna-šalec časopisov, 661ctni Avgust Verdin, pristojen v Ljubljano. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok samoumoru ni natančno znan, bržkone je pa nekoliko k temu pripomogel alkohol.
lj Nesreča na ulici. Včeraj popoldne se ga je bil nek delavec, ki se je s kolesom peljal po Florijanski ulici, preje tako nasrkal, da je padel na vogalu Flo-rijanske ulice ter se na glavi tako poškodoval, da so vsega okrvavljenega odvedli v trnovsko stražnico, od tam pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Semenj za kože in kožuhovino se bode vršil v ponedeljek, dne 17. t. m., in sicer kot navadno v skladiščih »Balkan«, trg., sped. in komisijske del. družbe, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33.
DEMONSTRACIJE V ALZACIJI.
V Zabernu (Spodnja Alzacija (Elsass) So bile velike demonstracije proti častnikom. Med poukom vojaških novincev je govoril poročnik v, Zoster, kako se morajo rekruti na straži zadržati. Rekel je: »Če napade stražo sodrga, naj z vso silo tolče! Ne boste kaznovani, marveč še posebej poplačani.« Trdi se, da poročnik ni mislil na Alzačane, ko je to govoril, a stvar se je zvedela in Alzačani so to nase obrnili. Razburjenje je vedno bolj naraščalo. V Zabernu so bile 9. t, m. pred častniško kazino živahne demonstracije, dne 10. t. m. popoldne so se pa zbrali demonstranti pred Zostnerjevim stanovanjem. Zostnerja sta morala dva vojaka z nabitima puškama domov spremiti. Zvečer so se
0
Za šibke kosti
Otroci, ki se branijo zavživati ribje olje, imajo posebno nagnenje do Scottove emulzije ribjega olja. Ta vzrok je opozoril zdravnike, da vporabljajo pri malih pa-cijentih za ojačenje okostja Scottovo emulzijo namesto navadnega ribjega olja. Scottova emulzija podeli zaradi svoje bogate vsebine kosti tvorečih sestavin, mlademu organizmu moč otroci sc postavijo trdno na noge in začno kmalu sigurno in veselo tekati okrog.
OdloČite se torej tucli svojim bledim in slabotnim otrokom dajati dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, du Vam bodo isti debelolični in živahni. -	3
Cena originalni stoklenici K J 50. Dobi so v vseh lekarnah. Rilor pošljo 50 vin. v ztmmkuii na Scott & Bowne,« .ra b.U., Dnno j \ 11. iu so sklicuje na ta časopis, dostavi so mu ena poS. potom lokamo sa poskuinjo,
pred Zostnerjevim stanovanjem demonstracije v največjem obsegu obnovile. Ker je bila policija brez moči, so nastopili ognjegasci, a niso mogli na demonstrante vode brizgati, ker je množica cevi raz-rezala. Šele ko so vojaki prikorakali, ki so več oseb aretirali, so se demonstranti razkropili.
Gospodarstvo.
g Ljubljanska kreditna banka naznanja, da sc vrši subskripcija 250 mil. kron 4,/u% ogrskih državnih blagajniških nakaznic per 11. okt. 1916: a) kot zamena za dne 1. januarja 1914 dospele ogrske blag. nakaznice iz leta 1910. s kuponom 1. jan. 1914, ocl srede. 12., clo inkl. torka 18. novembra, 1913; b) proti plačilu v gotovini, in sicer 18. novembra t. 1. po kurzu 95 Iv. — Naročila sprejema ter daje vsa tozadevna pojasnila Ljubljanska kreditna banka.
Kurzne cene
dne 10. novembra 1913.
Državne rente.
4°/0 konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4°/0 konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jut) 4'2° o avstr. velj. papir, renta febr.— avg.) 4'2°/0 avstr. vel], srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosta . . , 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 »/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4°/0 ogr. renta v zlatu..........
4°/o ogr- renta v kronah iz 1.1910. . . 4'/2°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deže no posojilo iz 1.1888. 4 '/2°/o kianjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 l/2°/n kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolt. železnice . . . . 4% obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4°/0 drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4°/0 drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1. 1864. po 50 gld. a. v. 5"/o don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 30/0 avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Baz lika biidimp. iz 1. 1886. po 5 gld.
ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rndeči Križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. . RudeČi križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888. . . . .......
Tiirške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrsKa banka...........
Ang o-avs.njska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka..............
L)ubljanska kreditna banka.......
Union banka ...............
ŽivnostensKa banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine ...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov.................
20 mark..................
Sterling...................
Rubelj ...................
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avs r. kredit, zavoda v Ljubljani.
K	h
81	10
81	—
84	20
84	25
104	35
81	60
81	15
98	55
80	35
S8	50
92	50
93	—
80	90
81	50
92	75
91	—
1625	
440	—
694	—
352	_
267	50
279	50
246	_
25	75
62	50
51	50
31	—
44	75
15	_
228	25
27	! —
020	25
2060	_
334	75
51	25
410	
399	_
584	—
262	50
606	_
690	40
106	50
785	50
777 ■	-
19	08
23	55
24	09
254	*"
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idoeo precizijsko-nn-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nitri pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Geib,^ Kpakot 340»
Za neugajajoče denar nazaj. 3734
Dekle
vini,
iz poštene hiše, 16 let stara, ki je dovršila osmi razred z dobrim uspehom, ter je že vnjena v trgo-želi vstopiti v kako trgovino kot 3454 Ponudbe je poslati na „J. Z 91" Kamnik, Gorenjsko, (poštno ležeče).
učenkg
imitiiiiiiiniiiHiiiiiiiiHiiim
Išče se
3433
Takoj se oddajo:
lepi prosfori sredi mesta, pripravni za vins« o klet, skladišče ali delavnico.
Ravnotam krasen hlev s pritiklinami za dva konja. — Med državnim in južnim kolodvorom velik prostor za leseno skladišče. — Naslov se izve v upravništvu tega lista pod štev. 3461. (Znamka za odgovor!)	3461
Išče se zanesljiv
3466
za dobro idočo mlekarno blizu postaje s približno 2000 K. Nastopi se lahko takoj. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo Slovenca pod „Mle-karna št. 3466."
Tržne cene.
Cene veljajo za 00 kg.
Budimpešta, 10. novembra 1913.
Pšenica za oktober 1914 . . .	1133
Rž za oktober 1914.....8-84
Oves za oktober 1914 ....	7'24
Koruza za maj 1914.....6'34
pošten in izurjen za veliko delo se takoj sprejme pri Francu Pelko, Rudollovo na Dolenjskem	3464
Preklic.
Podpisani preklicujem in obžalujem vest, s katero sem svojega učenca J. Č. obdolžil tatvine v moji hiši.
3462	L. š., mizarski mojster v V.
•.	Tsa.
s posebnim vhodom pri boljših ljudeh. — Ponudbe na upravo ,,Slovenca." pod štev. 3433.

Št. 23,329.
3467
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potoni
zgradbo cestnih kanalno
na Hartouski cesti, Prloozii, Sredini Ssa Srsibsrfeuem nabrežju,
v približni celotni dolžini 1000 m.
V zmislu predpisov in uradnih formularjev sestavljene ponudbe je vlo« žiti v zapečatenem kuvertu z napisom .,Ponudba za zgradbo cestnega kanala na Karlovski cesti in Prulah" clo
19. novembra do 10. ure dopoldne
pri mestnem stavbnem uradu.
Preden še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znašajoč 5 o/o ponudbene svote.
Podlage in pripomočki za razpis, oziroma za ponudbeno obravnavo, sc clobe proti plačilu 8 K v mestnem stavbnem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. novembra 1913. Št. 23849. 1PK	•	i
Razpis ustanove.
Mestni magistrat razpisuje s tem V
Dragotin Zagarjevo ustanovo
obstoječo iz obresti glavnice 11285 K 42 v.
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti potrebne osebe iz bližnjega sorodstva pokojnega ustanovitelja, g. deželnega blagajnika Dragotina Žagarja: če teh ni, tucli potrebne osebe iz daljnega sorodstva.
Ako pa ni nobenega potrebnega sorodstva, imajo pravico do tc ustanove reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto, tako imenovano ,,gmajno", kjer so novi naseljenci.
Prošnje opremljene z kazilom, event. sorodstva z ustanovnikom in pri morebitnih prosilcih, ki ne stanujejo v Ljubljani, tucli z dokazilom uboštva je do vštetega
5. decembra t. I.
vložiti pri mestnem magistratu.
Prošnji je priložiti na vsaki način svoj rojstni, oziroma tucli poročni list
Mestni magistrat ljubljanski.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1913.
Danes in vsak dan do četi tka:
Šolski mladini priporočljivo i
In Množine«!
Sij krščanstva proli
lopi,Ideal'
(V tem znamenju bodeš zmagali)
Slika ima tudi slovensko napise.
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1-3, 3-5, 5-7, 7-9, 9-11. V nedeljo tudi ob 1Q> 3 zjutraj. Cona: K 1 90, 160, 130, 1-, - 60.
Po svelu.
Zakon proti kartclom v Rusiji! Rusko trgovinsko ministrstvo je izdelalo zakonsko predlogo glede na trusle in sindikate. Rusko trgovinsko ministrstvo smatra snovanje takih kartelov za neizogibno v revnejših deželah, Zato jih noče zatreti, pač pa preprečiti, da bi se zlorabljali. Pogodbe trustov in sindikatov se morajo naznaniti vladi, in njihovo delovanje mora stati pod nadzorstvom države. Ruska vlada zahteva torej registriranje in nadzorstvo kartelov, da se prepreči umetno draženje cen. — In v Avstriji? Ministri in poslanci so popolnoma pozabili na kartelni zakon.
Izstradan milijonar. V Odesi so našli občeznanega milijonarja Modrijan umirajočega v njegovi hiši. Umrl je na poti v bolnišnico. Kodrijan je živel zadnjih 17 let kot samotar, odkar jc njegov brat, ki ga je zelo ljubil, izvršil samoumor. Kljub temu, tla je dobival velike dohodke s svojih posestev, je umrl vsled lakote, kot je dognala zdravniška preiskava. Ali se mu je otemnil um, ali pa je hotel na ta način izvršiti samoumor, se ni moglo dognati.
Nekoliko pariške statistike. Leta 1912. j,e bilo v Parizu 31.611 porok; v 61 slučajih je bil ženin 25 let starejši nego njegova nevesta, v 7171 slučajih so bile pa neveste starejše nego ženin. Od 2905 vdovcev jih je 813 znova stopilo v zakon šc preden je poteklo pivo leto po ženini smrti; 57 jih je bilo, ki so že 25 let živeli kot vdovci. Vdove se mnogo manj ženijo; tako se jih je od 2525 vdrugič poročilo samo 21. in še med temi večinoma take, ki so bile že po 20 let vdove. 19 ženinov je bilo 75 in več let starih, dva sta imela že 78 križev. Mnogi mladi zakoni niso dolgo trajali; tako je bilo ločenih šest, parov, v katerih mož ali žena še nista imela niti 20 let. Še slabše je pa med starimi zakonskimi pari, med katerimi sc jih jc ločilo 60, ki so bili že 75 let stari. — Najpogosteji vzrok za ločitev je »težka žalitev«; radi nezvestobe je bilo lc 400 ločitev. V 253 slučajih je nezvestobo zakrivil mož, v 173 žena.
Biseri v obedu. Iz Filadelfije poročajo: Ruski turist Jurij Rogovy je jedel nedavno s svojo ženo v neki restavraciji ostrige. Prva ostriga, v katero je Rogovy ugriznil, je vsebovala nekaj trdega, kar je Rogovy vrgel na tla. Ko je ugriznil šesto ostrigo, našel je zopet nekaj trdega. Pljunil je stvar a' roko in po pregledovanju mu je padlo v glavo, da je ta kamenček mogoče biser. Šel je z ženo k nekemu draguljarju, kateri mu je ponudil za kamenček 5000 dolarjev. Prva trdina v ostrigi je bil biser za 200 dolarjev.
Želja na smrt obsojenega. V So-mersetu, Pa., so dne 23. oktobra obesili nekega Harryja K. Thawsa, toda preden so ga peljali na morišče, je prosil, da naj mu napravijo dober obed, kar so mu tudi ugodili. Pečeno gos jc polagoma obiral skoraj dve uri. Ko sc je enkrat do dobra nisitil, je stopil zadovoljen pod vislicc in plačal svoj zločin s smrtjo. Tliaws ,jc pred šestimi meseci ubil pismonošo Harrisona Browna.
Linčanje radi razžaljenja. Iz Mon-roe, La., poročajo: Črnec Warren Eaton, ki so ga dolžili, da je rabil napram neki beli ženski neprimerno besedo, je postal žrtev linčanja. V zgodnji jutranji uri, dne 22. oktobra, je udrla velika množica ljudstva v iečo, se polastila jetnika ter ga obesila na neki brzojavni drog.
Grozna družinska drama v Pragi. V noči 4. t. m, je ustrelil v praškem predmestju Smichovu bivši tovarnar suknja Arnold Skorkowsky iz Humbolca svojo ženo ter ranil obe svoji hčeri, nakar je izvršil samoumor. Med transportom v bolnišnico je mlajša hči umrla. Skorkowsky ie menda izvršil grozno dejanje v duševni zmedenosti.
KNJIGOTRŽTVO.
Iz Trsta in okolice nam dohajajo pritožbe, da se Valjavčev Laško-sloven-ski slovar v tržaških knjigarnah ne dobi. Naznanjamo s tem, da sta knjigarni »Gorenjec & Comp. Trst, Via Caserma 17 in F. FI. Schimpff, Piazza della Borsa 12 bogato preskrbljeni z izvodi Vn-Ijavčevega slovarja in sc dobi tam po isti ceni kakor pri nas 3 K 80 vin. za vezan izvod, če sc kupi isti pred L decembrom t. i. Pozneje pa bo veljal ta slovar po vseli knjigarnah 4 K 50 vin. izvod.	Katoliška Bukvama.
Šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. 1 K 20 h, vezano 1 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta slovarček obsega besede, ki se rabijo v navadnem, vsakdanjem življenju ter jc prirejen s posebnim ozirom na samouke. Pri vseli besedah navaja namreč tudi posamez-
ne oblike, radi česar je praktično bolj poraben kot drugi podobni slovarji.
D i s r a e 1 i: Vstaja Škenderhego-
va. Zgodovinska povest. 60 h. — Šken-derbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se nc straši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko je mogočno narodno gibanje med slovenskim ljudstvom, se bo ta povest brala z velikim veseljem in vplivala navduševalno.
B o u r g e t - Kal a n: Razporoka. Roman. Cena 2 1\, vez. 3 K.
C h a m pol: Mož Simone. Roman. Cena 1 Iv 90 h, vez. 3 K. —
Dejanje teh dveh psiholoških romanov je markantno in značaji ostro risani. Posamezne osebe izražajo v vsakem dejanju svojo individualnost. Čudovito naravno in vendar tako namenoma si značaji nasprotujejo, in ravno s tem drug drugega pojasnujejo. Kdor bo bral ta romana, imel bo celo dejanje tako živo pred očmi, kakor če bi gledal nad vse zanimivo dramo, uprizorjeno na odru.
GLASBA.
Dr. A. Faist je izdal še tretji zvezek cerkvenih pesmi v slovenskem jeziku, in sicer dve božičmi, ime Jezus, tri sv. Rešnjega Telesa, tri Srca Jezeusovc-ga, dve sv. Jožefa in eno sv. Alojzija. Prodajo jc prevzela Katoliška Bukvar-no, in sicer stane partitura 2 K, vsak glas 25 vin. — Pesmi so preproste, pa jako lepe, prav, kakor jih mi potrebujemo, in to je zanje najboljše priporočilo-	P. II. Sattner.
Deset adventnih pesmi za mešan zbor, zložil Anton Grurn, organist pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Part. 1 K 40 v, glasovi po 20 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Cerkveni zbori bodo prav radi te nove napeve uvrstili v svoj repertorij. Nobenih drugih napevov nam ni tako manjkalo, kakor ravno adventnib. Poleg Angeli-kovih in kar jih je v prvem delu Foerster je ve Cecilije, nismo imeli drugih. Pevovodjem po deželi so te prikladne in melodiozne pesmice posebno dobrodošle. Vsako jutro, celo adventno dobo je takozvana, »zorna maša« s petjem in orglami. Primerne napeve za. te maše smo najbolj pogrešali in je gospod skladatelj z izdajo svojih najnovejših pesmi vsestransko ustregel. Besedilo napevov je deloma staro, deloma novo; tisk prav lep in razločen. Z ozirom na potrebo teh, za naše razmere zelo primernih in ljubkih napevov, kakor tudi na. izvanredno nizko ceno, jih kar na.jtople.je priporočamo in želimo, da si .jih vsaka cerkev nabavi.
Asperges me in Vidi aquam od istega skladatelja. Cena izvodu 60 vin. Tudi tc skladbe zelo priporočamo, ker so tudi prav lahke, a vendar zelo lepe in ljubke. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Sanatorium Emona" ?'iMbfiani'
............................... ..........Komenskegaulica4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medieinalne kopeli. Lastnik ln Set-zdravnik: Dr. Fr. Dorganc, primar I. kir. odd. dež. boln.
^Zanesljivo dobro
blago za moško in jenske obleke najdete	3-128
»Pri Škofu"
Ljubljana zraven škofije. (Pa^Uc na podobo škofa pri vhodu.J
U prvem nadstropju jc veliko skladišče ugotovljenih oblek.
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. Miklauc
a, Molijo slov. 3, jj
(Medena ulica).	■
■
Poseben oddelek 1. nadstropje S Cenik na zahtevo brezplačno ■ in poštnine prosto. 2622 n
BB9BSBBBBBBBB0BB3BI
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo, — Cena lončku zjamstvenim pismom 1 krono	336
Poštni predal 12,160 Ogrsko
! Odkar zaltrkulem in iužnani!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutitn zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega rodil nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke S L A D I N pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-strafie 109, Radeckyplatz Josefstadter-straBe 25. V Gradcu: SackstraBe i. 109
Avtomate posli
rZa podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, ii K 2-40. Povsod naj-boljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bedrk, Aloisgassa 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.44t>.
BXHX3
UU Mri
Mr
Zamaike
iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špec. trgovine izdeluje tvrdka ii »
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. — Električni obrat. — Direktni uvoz probkovine iz Španije tn Portugalske. — Zahtevajte cenik in vzorce! — Zaloga raznovrstnih stanjolovih
kapsljev za steklenice.	31%
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	K
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X

Modni salon
Ljubljana, Židovska ulica št. 3
priporoča vsakovrstno moderno nakitene klobuke in športne čepice za dame in Popravila iočna.	deklice.	3425 3	Cene nizke.
lniii klobuki m&m u zalogi
Vsako sredo in soboto se prodajajo
ostanki različnega blaga
za obleke in perilo skoro polovico cenejše kakor v celih kosih pri tvrdki „HERMES" Brata Wokac, Sclenburgova nlica štev. 5, v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte). 3378
siitene srssšcg, sposSsajs mapes in MssSe " i, nogavice, ciokoli
Hifflls, ksžJsSasasrasiii __„.___„ __„
čepks, šfišfsišlgs, SsolenogrKlce žrsBSiaStseareacc, žižsg^gice m siriage prednsefe sa gaspssie
priporoča

Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.