URN_NBN_SI_DOC-9TEOPDI6

Alfonz Gspan - Josip Badalič: INKUNABULE V SLO V EN IJI L ju b ljan a 1957 Laini ije izdala Slovenska akade­ mija znanosti in umetnosti kot 10. zvezek razreda za filološke im (literarne vede knjigo, ki zasluži vso bibliotekarjevo in bibliografovo po­ zornost. Premalo. Ogledati bi si jo morali vsi, k i se kakorkoli! ukvar­ jajo s slovensko zgodovino, zakaj ■tu knjiga je poleg Kosovih Srednje­ veških rokopisov iz leta 1931 edina, 'ki osveliljuje in ocenjuje slovensko kulturo v poiznem srednjem veku, tja do 1500 . Taikrait se namreč ne konica le rojstno obdobje prvo- tislkov (črna umetnost se spreminja v rokodelstvo in kupčijo!), temveč se začno v duhovnem žilvljenju Evrope že porajati novi tokovi, slo­ venskemu slovstvu pa se še pose­ b ej odpirajo lepši časi in z njim i sam ostojnejše idejno vrenje. Vse ito izvira k ajp ad a iz srednjeveške kul- iture, ki so ji uitrle ipot d o posvet­ nih ljudii p rav — inkunabule. Zajetna knjiga naijiprej pouči bralca o nastanku in pom enu in- k unabul n a splošno ter nakaže raz­ voj inkuinabulistike po svetu, nato pa obravnava slovenska prizadeva­ n ja na tem znanstvenem torišču (Likawetz, Glona'r). Skledi .tehtno, zgoščeno, in vendar pregledno spi­ sana študija o ink un ab ulah v Slo- venilji. V imji je povedano, k je so naše inkunabule nastale, kdo so bili njihovi duihovni in itelesni očet­ je, k ak o so izvezane, k ak o o h ran je­ ne, k aj je v inijih pripisanega, kateri so 'bili njihovil lastniki in uživalci, kam so zidaj zašile, o čem govore in koliko so vplivale n a našo k ul­ turno rast. Vse trditve, predvsem izvirne, so sk rbn o utem eljene, po­ jasnjene z grafikoni, delnim i odtisi im zemljevidi. A vtorja sita iz iste­ g a vziroka redno p rim e rja la prvo- tiske v iStaveniijii in na llirvaškem ; tem laže, k er je J. Badaliič pred leti n a podoben način soim obdelal in- kumabulle na H rvaškem . K akor je uvodna štu d ija na široko zasnova­ na, a tudi varčno obdelana, tako je ob poglavitnih, slovenskih, stvareh nad ro b na iiln kair mimogrede odpira vprašan ja in d aje naloge, p a naj se tičejo dom ačih zjnanstvenikov- piscev, .tiskarjev ali knjigovezov iz 15. stoletja. B ibliografija našteva 847 enot. Večina k n jig je prikazana p o so­ dobnem am eriškem bibliografskem sistem u (Stilw dl), posebno n a ta n ­ ko p a tisti tiski, ki jih d o zdaj znanost še ni imela v razvidu ulil niso bili zadosti obdelani. O pom be pojasnjujejo, 'kje in v koliko iz­ vodih se posam ezna dela nia Slo­ venskem hranijo. Med lastniki se največkrat om enjajo N arodna in univerzitetna knjižnica, F ran či­ 79