J < i i A i - IZHAJA VS*K Celoleti poluletno čet.tletno >v,«0 v> •'fočr* Gorica I: ” 2-60 četrtletno K f t ' , L 18-20 • . 9p10 . . 4-60 Posamezni izvod 20 cent., zastareli Izvodi po 40 cent. — Uredništvo In uprav-ništvo: Trst, via M.iiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. Trst, 11. maja 1922, — Leto III. - Štev. 130. Glasilo Komunistične stranke Italije Povsod tam, kjer so majjnlike slavnosti organizirale na astno roko sekcije Komunistične stranke, so te slavnosti izpadle sijajno. Zakaj ? Zato, ker je za probudo napolspeče proletarske mase treba vztrajnosti ut odločnosti, poguma In požrtvovalnosti, lastnosti, ki dičijo samo Komunistično stran-l-o. Dvoumne resolucije in omahljivi nastopi, s katerimi «e obteženo vodstvo nove Delovne zveze (Alleanza di la-voro) in nje početniki, ne vzdramijo proletariata. Iz teh dejstev izvira vloga, ki jo igra Komunistična stranka pri stvarjanju proletarske edinosti. Praznovanje Prvega Majnika je izpadlo povsod najsijajnejše. Iz vseli delov sveta prihajajo razveseljive vesti, ki potrjujejo, da je ostal proletariat zvest svojim kadrom in, da se je" uprl mednarodni kapitalistični reakciji z resno voljo, da jo premaga. To dejstvo je zelo vspodluijajbče. Kljub vsej reakciji je torej ostal proletariat rde5 in je pokazal, da je Se vedno sposoben za boj, ki mu bo prinesel svobodo in pravico. Aka je pa to dejstvo razveseljivo za nas, ne more biti v veselje onim, ki so si mislili, da so proletarski kadri uničeni in da je v proletariatu zamrla volja do boja. Reakcija je divjala v poslednjem letu povsod tako močno kakior nikdar poprej. Sklepali so se in se izvrševali pro-iiproletarski zakoni. Zapiralo se je delavske sindikalne in gospodarske organizacije. Prepovedalo politično organizacijo proletarskih mas. Požigalo se je proletarske ustanove. Zapiralo delavce in delavske voditelje in najdragocenej-&a kri proletariata je močila tla velikih in malih mest v Italiji in drugod. Reakcija si je mislila, da bo z enim samim mahom razrušila kar si je zgradil proletariat v dolgih desetletjih svosjega gibanja. Delavstvo je nekaj časa gledalo ka-loor otopelo in mislilo da res ni izhoda iz suženjske teme. Ko je pa hotel kapitalizem s svojo ofenzivo ukrasti prole tariatu tudi osemurni delavnik in vse sindikalne pridobitve, je odgovorilo tako energično, da se je reakcija prestrašila svojega početja. Ni priporočljivo dražiti medveda. Medved se je razjezil, se je zravnal in pričel s svojo protiofenzivo. Letošnji prvi majnik je dan, ki. bo ostal v spominu vsega bodočega proletarskega gibanja. Ta dan je proletariat povedal, da je še sposoben za boj »n se pričel za ta boj' resno pripravljati. Za to pa gre vsa zasluga komunističnim strankam ali, bolje rečeno, Tretji internacionali. Druge stranke, sestavljene po svoji večini iz starih in izmozganih elementov, niso bile v stanu, da bi bile proletariat oživele in ga navdušile. One so si mislile, da je treba &e nadalje molčati, da se mora še prenašati udarce reakcije. Mlada Komunistična stranka, sestavljena iz najbolj! navdušenih elementov; stranka boja, ki je ohranila v sebi proletarski ponos in vse prednosti prvotnega proletarskega gibanja, je vrgla med množice parolo bqja in je zanjo agitirala povsod kjer ji je bilo mogoče. Navdušila jie kar se je dalo navdušiti. Dala *ivljpnio drugim proletarskim strankam. Organizirala delavsko zvezo in se postavila na čelo tega boja. Ona je hotela, ona je morala to storiti ker je edina, ki je pritiče po vsej pravici vodstva novih bojev. Posrečilo se ji je proletariat zbuditi iz spanja. Posrečilo se ji je organizirati proletarsko protiofenzivo. Sedaj prihajajo zanjo še težje naloge. Ako bo i-mela pri proletariatu dOvoljl podpore, bo tudi v teh novih bojih na svojem mestu in mi smo prepričani, da bo iz-vojevala s pomočjo proletariata komunizmu in proletariatu zmago. * O konferenci v Genovi je precej težko govoriti. Danes še n« vemo kako in kidaj, bo končala. Zna se celo zgoditi da je ne bo več kadar bodo naši čita-telji čitali te vrstice. Spornih točk, ki nosijo v sebi možnosti, da se zaradi njih zaključi kon ferenca brezuspešno, je prav veliko. — Najtežje in najvažnejše je pa še vedno vprašanje odnošajev med proletarsko Rusijo in kapitalističnimi državami. To vprašanje je tudi edino ki vzbuja zanimanje in, ki povzroča, da ni svet na to konferenco še pozabil. Posamezne države se sicer pričkajo med seboj radi po vojni še nei rešenih vprašanj. Italija in Jugoslavija rešujeta jadtan sko vprašanje, vprašanje Reke, Zadra in Dalmacije. Čehoslovaki se pričkajo 8 Poljaki in Ogri i. t. d. Vendar so vse te kapitalistične države edinetmed seboj; v zadevi odnošajev z Rusijo. In dejansko je res, da ima Rusija v svojih rokah usodo konference. Vprašanje je namreč kako bo ruska delegacija odgovorila na zadnjo nje ji poslano spomenico. Izgleda kakor, da ima Rusija malo volje sprejetizlasti nekatere točke spomenice. Kapitalizem bi namreč rad zopet usužnil to velikfo proletarsko republiko. On zahteva naj bi se tam ,zopet vspostavilo privatno lastnino, naj se vrne prejšnjim veleposestnikom zemljo in take druge reči, ki jih ruski revolucionarni proletariat ne more sprejeti. Najbolj se šopiri proti Rusiji Francija, ki bi rada priborila svojim kapitalistom to kar sa izgubili s tem, da so posojali denar carističnim vladam. Ruski proletariat noče tega denarja vrniti. Dovolj! je prenesel žrtev v krvi. Da bi plačeval tudi caristične dolgove, se mu zdi opravičeno odvefi. Rusija bradi torej v Genovi svojo suvereniteto, svojo svobodo in principe svoje revolucije. Ona brani tam novo moralo, nov socialni zistem: zistem kolektivne lastnine. S tem krani tU(}j proletarsko revolucijo celega sveta. drlžave zahtevale oa Rusule cesar ona ne in n p more dati, tedaj se ba izkazalo da^iso hoteli v Genovi skleniti KmarvS 'da so hoteli tam samo premlati prvo delavsko m kmetsko republiko. in z njo ■Ves proletariat. Bodoči dnevi nam bodo pokazali da »no imeli prav ko smo trdili, da’ se bije v Genovi okolu zelenih miz boj jned proletariatom in kapitalizmom, boj med privatno in skupno lastnino, revolucijo in reafcciio in nam k0®1 tudi povedali kdo bo v tem boju .P. ^0), da Selimo zmago Rusiji, je P001** Potrebno povedati. Med tem, ko se vrši v Genovi meddržavna konferenca, se je vršil v Moskvi veliki zbor ruske rdeče armade, kjer je Trotzky novedal da toliko časa dokler ne boao razorožile druge države, ne bo razorožila niti Rusija. Nadalje je dejal: Najboljši diplornaUe v Genovi niso še razumeli, da je ruska revolucija zgodovinsko dejstvo, ki označuje novo dobo socialnega žiyljenja in se je zato ne da premagati z nobenim orodjem. Od nas zahteva kapitalizem, da bi izpre-menili v privatno sedaj pri nas obstoječo kolektivno last. Kaj! bi se zgodilo, a ko bi mi zahtevali naj oni izpremene svoj sedanji privatni lastninski red in da naj izro?e tovarne delavstvu, zemljo pa kmetu? Ako ne pride v Genovi do sporazuma, tedaj1 bo šla Evropa r gospodarski propad prej' nego bi se to zgodilo pred konferenco. Vsled' svoje katastrofalne politike se bliža Francija definitivnemu polomu. Genova pa bo izrekla zadnje besede. Ako ne pride do sporazuma, bomo imeli kratko pavzo in bomo pričeli kmalu znova toda boli energično. Ako pa se bo hotelo proti nam z orožjem z namenom, da se nas uniči, tedaj bo izpregovorila naša rdeča armada, ki je vedno pripravljena, da prepreči vsak napad proti našim revolucionarnim ustanovam. • sfs •'-»>• Italijanski predsedniški minister je čutil potrebo, da skliče poslansko zbor nico. Mož je sicer v Genovi, toda, si misli, naj imajo gospodje poslanci priložnost. govoriti in mlatiti prazno slamo. In res se v italijanski zbornici govori že nekaj dni skoro na akord — o vseh mogočih rečeh. Tako so tudi govorili o predlogu glede razdelitve veleposestva. Seveda ni prišlo do nobenega sklepa. Ob tej priložnosti je govoril o tem vprašanju tudi tržaški poslanec so-drug Bombacci. Dejal je, da se s predlaganim zakonom, ako se ga odobri, ne bo koristilo nobenemu. Zemljo se mora izročiti kmetom in to brez odškodnine. Oni, ki sedaj posedujejo velepo sestva, so tudi jih dobili brez odškod nine ker sO si zsmijo osvojil* ali potom orožja ali so jo pa dobili od kraljev v dar. Ako se ne da kmetom zern ljo brezplačno, tedajt ne pomaga nič sklepati zakone. Tedaj pomeni vsa ta razprava le demokratični Spektakel, ki ima nalogo da omami in preslepi delavce in kmete, ki opravičeno zahtevajo pravico, da smejo nemoteno vživati sadove svojega dela. V naslednjih dneh se .je vršila proračunska razprava pri kateri sme vsak govoriti kar se mu zljubi. % Komunistični poslanci so uporabili to priliko, da so nastopili proti reakciji in proti vladi ki to reakcijo podpira z vidnimi sredstvi. Vlada je seveda odgovorila, kakor navadno, da to ni res in dejala, da je zakon za vse enak. Kdo verjame, pa naju * Pismo iz Jugoslavije (PROSLAVA 1. MAJA - SLOVENSKA REPUBLIKANSKA STRANKA — U-POR HRVAŠKEGA VOJAŠTVA — POSOJILO V AMERIKI — ANGLEŠKI PREMIER IN JUGOSLOVANSKI FINANČNI MINISTER.) Ne vem, kje naj pričnem, kaj naj povzamem iz splošnega kaosa, ki ga vedno bolj povečavajio naš ministrski svet in ostali sluge kraljevega dvora. Gotovo bo vsakega zanimalo, kako je potekel pri nas 1. maj. — V Sloveniji smo ga praznovali po sklepih berlinske konference vseh treh internacional. Po vseh industrijskih krajih so se vršili impozantni shodi in obhodi socialdemokratskega in komunističnega proletariata. Po rudarskih' revirjih in v Ljubljani so nastopili tudi zastopniki proletarske mladine, ki so želi za svoja izvajanja burna odobravanja med celokupnim proletariatom. Y Ljubljani je prvi govoril Makuc, za njim pa Etbin Kristan, ki je začel napadati komunizem, mesto da bi'govoru o enotni fronti proletariata proti ofenzivi kapitalizma in reakcije. Zato je zadel na energični odpor proletarske omladine, kj ga je v njegovem nervoznem čvekanju tolikb časa prekinjala, dokler ni bil pri siljen zapustiti govorniškega odra na poziv predsednika, ki nota bene ni bil komunist, ampaki njegov sodrug soc.-palriot. Resedo je dobil zastopnik omla dine — Štukelj Ciril, ki je najprej pobil Kristanova Izvajanja m potem prešel na stališče in zahteve slov. proletar sfce mladine na letošnji prvi majnik. S svojim govorom, v katerem je povdar-, jal, da je za jugoslovanski proletariat edina rešitev v odločni, razredni, revolucionarni akciji, ni navdušil samo omladine — ki koraka danes pred celokupnim jugoslovanskim proletariatom — ampak je žel tudi burno odo-PJa7anie med' odraslim proletariatom, av«i5v,8po?,na*’ da ne sme več izgubljati v raznovrstnih papirnatih mn-i proti reaklC*Ji, ampak da 1?aPočeti z revolucionarnim 8 katerim si ne bo zbal šal samo svojega obupnega gospodarskega položaja in str-; reakciio in ((Zakon o zaščiti države,,, ampak bo pre šel tudi v ofenzivo proti burtoaziji Nato se je razvil po mestu veličastni sprevod, ki jfe bil ogorčena demonstracija proti barbarstvu policijskega režima ju goslovanske buržoazije m manifestacija za žrtve belega terorja in za Sovjetsko Rusijo. — Tako bo 1. majnik J 922 za slovenski proletariat mejnik med. dosedanjo malodušnostjo m revolucionarna akcijo. — Proletarska mladina je stopila v enotno fronto z odraslim proletariatom — preko glav nekaterih voditeljev — za zboljšanje obupnega položaja delavske mladine in celokupnega proletariata sploh in postala a-vantgarda proletariata v njegovem boju proti «Zakonu o zaščiti države*, pro- ti fašistovskim bandam in VVranglovi druhali. V Zagrebu so praznovali 1. majnik soc.-patrioti in komunisti ločeno. Sprevodi so bili prepovedani v vsej Hrvat-ski. ■ V Dalmaciji so bili prepovedani shodi in obhodi. Ali kljub fašistovskemu terorju, ki je že pričel divjati v Dalmaciji, je počivalo vse delo. V Beogradu je bil prepovedan vsak shod v mestu. Zato je odšel soc.-demo-kratski, centrumaški in komunistični proletariat v dve uri oddaljeni Košut-njak, kjer se je praznoval i. maj ves dan. Iz vsega tega se jasno vidi, da reakcija v Eshaeziji polagoma peša, in da stopa zopet v boj proletariat pod komunističnimi zastavami. Beli teror jugoslovanske buržoazije je torej ojačil komunistično gibanje in popolnoma penzioniral malomeščansko socialno-demokracijo. » Vsi vladni listi se grozno vznemirjajo nad rusko delegacijo v Genovi, ki je odločno nastopila proti barbarstvom jugoslovanske buržoazije in odkrivajo najrazličnejše zveze «proti-dr/-avnih» elementov z boljševiki. Zlasti bridko jih je zadelo to, da so prišla pred vsem svetom na dan njihova divjaštva. Zato je dolgo-T>radi Pašič — ki si je pri eni zadnjih avtomobilskih voženj nekaj reber polomil — sklenil, da gre na oddih v toplice. Ali v katere je težko vprašanje, ker se boji, da bi tudi njemu kak Alija Aliagič preskrbel pot v nebeško kraljevstvo. Novačanova «republikanska stranka Slovenije» je zielo agilna po Štajerskem — Pretrgala je vse vezi s srbsko žem-IjoradniSko stranko, ki je monarhistična i^ stopila v stike z Radičem. Krajevne organizacije nove stranke se i-menujejo republikanski vaški sveti. Vlada je sklenila, da bo najela od A-merike ogromno milijardno posojilo. — O uspehih tega posojila, s katerim bo Amerika «zarubila» našo preljublje-no domovino, va?fi bom poročal, če Vi ne boste prej obveščeni kakor mi. Med vojaštvom vlada vedno vetja nezadovoljnost in revolucionarno raz-poloienje, ki (ja je zlasti ojačil upor hrvatskega polka v Plevijah. — Vlada je: zato organizirala v vsaki teti po štiri špiclie in pripravila reorganizacijo in skrajno centralizacija policije in ian-darmerije. Slatni finančni minister dr. Kuma-nudi je sklenil, da je treba štediti. Zato se je odpustilo iz službe 2800 poštnih uslužbencev, ki imajo že itak 3000 K mesečne plače, dočim dobiva kralj na uro 3200 K! — Pa naj nam kdo o-poreka, da nismo ekonomi in najdemo-krati&nejSa država. Revija «Nova Evropa» — ki nota be-ne zastopa meščansko demokracijo—je napisala v svoji zadnji številki sledečo zanimivo zgodico: «Kaj je čul neki naš dobro informirani poročevalec izza kulis genovske konference. Glavni jugoslovanski delegat, Dr. M. N .... č (Ninčič, op. dop.) stopi Je glavnemu angleškemu delegatu g. L ' .. d Geo .. u, in mu prisrčno stisne desnico. On mu odgovori: «A, milo mi je, gospod; ali, ako se ne varam, sem vas že nekdaj nekje videl? . .. «Da, gospod ministrski predsednik, leta 1916 v Londonu, za časa vojme, ko sem prišel kot finančni minister najet posojilo za našo vlado na Krfu«. «A, dabome, kako bi se ne spominjal, torej vi ste bili to, — dobro se spominjam vseh posameznosti. Pa, ali ste mar minister? «Da, sir, skoraj ves čas od one dobe, ne morejo brez mene. — Vi in'jaz, in moj stari Ser g. Pa . . č, mi smo edini ki smo se tako dolgo obdržali v foteljih izmed vseh državnikov onega časa«. «Da, vidiš, na to nisem niti mislil do sedaf. Ali sedaj vidim, ko Vas gledam, bolj ktot kdaj prej, da moram odstopiti čim prej. Samo, da se srečno konča ta konferenca, bom odpotoval v moj stari Krikijet v Welsu, da v miru in poštenosti preživim še ta kratka lita«. ((Kaj1, ali se mar pri Vas v Angliji ne rentira biti minister! Vidite, pri nas v Jugoslaviji, je to velika dobrota. Jaz sem ta poslednja leta, v vojni in po vojni, kot minister zaslužil lepe denarce. Izvolite me obiskati, gospod premijer, ko boste šli v pokoj, v moji novi trinad stropni palači V Beogradu!» ... Naš poročevalec pravi, da Je tu g*. L. G .... e prekinil govornika in zmajal z,glavo, ter se oddaljil mrmrajoč: »Blagor narodu, ki ima take ministre!« 5. V. 1022. KOMUNOV1Č. 1. maj v Bolgariji Kakor po celem svetu, tako se je tudi na Balkanu praznoval 1. maj z večjim razmahom in navdušenjem delavskih množic. Medtem pa. ko je prvi maj nik v državah še močne zakonite in nezakonite meščanske reakcije (kakor n. pr. v Jugoslaviji) mogel imeti zgolj propagandni značaj' je v državah jačjega delavskega revolucionarnega gibanja pokazal bojni značaja v odkriti akciji proti meščansko-državni oblasti. Tako na Bolgarskem. O praznovanju 1. maja v Bolgariji poročajo listi sledeče: Na dan 1. maja je prišlo na Bolgarskem do hudih izgredov, v katerih je bilo veliko oseb ubitih. 1. maj so slavile tri skupine: socialno-demo-kratična, komunistična in anarhistična. Te skupine so hotele javno in na -jVečan način proslaviti 1. maj1. Social-no-demokratična manifestacija je potekla popolnoma mirno. Komunisti so v središiču mesta priredili velikanski shod, ki se ga je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi. Mala skupina anarhistov, broječa okoli 1000 oseb, «a je tudi. v srediSču mesta na Niški ulici priredila javen shod, ne da bi ga bila prijavila politični oblasti. Orožniki so hoteli zbor razgnati, anarhisti pa so se jim uprli. Nekateri anarhisti so takoj začeli streljati, vrgli so tudi tri bombe, ki so strahovito učinkovale in je na mestu obležalo mrtvih več orožnikov. Orožniki so bili prisiljteni rabiti orožje, stre Ijali so med anarhiste. Na/ obeh straneh je bilo okoli 150 ljudi mrtvih, več pa težko ranjenih; Ubitih je bilo tudi več orožniških konj. Te vesti dementira bolgarsko vladno časopisje. Na drugi strani pa to časopisje razširja vesti, da so na 1. maja hoteli komunisti vreči vlado Stambblin škega. Balkan si je povsod in vedno enak Pri teh vesteh bolgarskih vladnih organov se človek nehote spominja na jugoslovansko meščansko časopisje, ki je za časa železničarskega štrtfjika aprila 1920.1. in rudarskega decembra istega leta (ko prede huda kapitalu, torej) razširjalo' porodila da se komunisti nameravajo polastiti oblasti. Pia iosMi Mm (Z Jesenic na Gorenjskem) Pozdrav vsem sodrugom komuni Stom Italije! Tudi mi se enkrat oglašamo v vašem listu uDelo», ker tudi mi bi radi nekoliko pojasnili svoji težki, takorekoč gigantski boj, ki ga bijemo s kapitalom. Tudi mi proletarci iz največjega industrijskega centra Slovenije' smo si jasno začrtali pot, po kateri moramo neustra&eno korakati, da pridemo do zmage. V občinah: Jesenice, Korošica bela, Dovie smo si priborili veliko večino pri državnih in ravno-tatao. pri občSnskih volitvah. Pokazali smo, da se zavedamo kot proletarci, ki delamo in ustvarjamo dobrine tega sveta. Toda to ni ugajalo naši buržoa-ziji. Začelo se je preganjanje v polni meri tudi pri nas. Zupane in obč. odbornike so n|am s silo postavili na cesto. Izgnali so nam v inozemstvo prfed-sednika komunistične organizacije. Izvolili smo druzega, toda tudi tega so zaprli in ravnotaklo tudi tretjega. Začele so se hišne preiskave po dnevi in po noči. Tudi tepenje s šibami ni izostalo. Ustavili so nam tudi naš list «Rdeti prapor». In sedaj1 namesto svojih časopisov dobivamo od davčne oblasti dohodninske pole, v katerih nam napoveduje ta oblast grozne davke. Nekaterim odtegnejo eno petino mesečne plače, drugim nekajl manj. In sicer to vsak mesec sproti. Neverjetno, a resnično. Mi stradamo v pravem pomenu besede. Reakcija pa meče milijone in milijarde v žrelo militarizma, ter Žida velike in krasne domove Sokolom, tem jugoslovanskim fašistom na drž. stroške. Ti elementi, ki pravijto da so narodnjaki, so lansko leto govorili, da bodo napadli naš Delavski dom na Jesenicah. Toda rekli smo jim: Poskusite če bo šlo! in tedaj jim je skočilo srce v hlače. Pogum imajo, toda le takrat, kadar so v senci bajonetov. Mika jih zgled njih bratcev v Italiji, toda mi smo jim pokazali zobe že enkrat in rii-ti sedaj jim ne bomo prizanesli. Malo se fclišd iz našega kraja in lahko si Kdo misli, da smo tako zadovoljni ali pa, da spimo. Toda temu ni tako. Tudi mi se borimo, kar se moremo za naš raz-iVajj. Z všlikim zanimanjem čitamo list «Delo», v kolikor ga dobimo v roke. Ker ga ne moremo dobivati naravnost, ga pa poiščemo po stranskih potih. Zelo nas veseli, da se «Delo» tako zelo zanima tudi za naše razmere Ju- goslavije. Veseli nas, ker tako lepo pro slavlja spomin na naše brate padle na Zaloški cesti, ter spomin na mučenika Aliagiča. Tudi gledamo na vas, sodru-gi Italije, vaš boj je naš. boj, in vaše zmage so tudi naše zmage. Tudi mi ne klonemo na tej trnjevi poti, ki nas vodi do končnega osvobo- jenja izpod kapitalističnega jarma. Priti mora čas, ko nam zasije zarja zlate svobode. , Pozdravljamo vas sodrugi Italije in kličemo: Živela svoboda! Živelo delo! Živela svetovna proletarska internacionala. Komunisti jeseniške kotline ^ . Jugoslavija. , j •x& ------------- . v poln nnu Sedanja brezposelnost, ki je nastala po vajini vsled nezmožnosti meščanskih vlad rešiti gospodarska krizo in po volji visokosti kapitala, daje primeren povod, spomniti se na to, kako veliko vlogo je igrala brezposelnost v Egodovinsko znamenitih ljudskih gibanjih. Francoska revolucija, ki je izpreme-nila politične razmere v Evropi, se je rodila leta 1789., ko je bila na Francoskem slaba letina, lakota in brezposelnost ,vsled katere so delavci v velikih mestih, zlasti v Parizu in Lyonu, hudo trpeli. Splošni slabi letini in draginji se je pridružilo tudi slabo svilno leto, vsled česar je moralo samo v Lyo-nu počivati 5400 svilnih vreten in je prišlo 40.000 delavcev ob delo. Beda delavcev ob tem času je bila, neopisna. Mesto Lyon je vzelo 300.000 frankov na posodo v svrho olajšanja krize. Leta 1921 je njega visokost «kapitala ustavil skoro vsa vretena v Italiji in deloma v Julijski Benečiji. Brezposelnost in beda je bila vsled tega naravnost grozna., Veriga proletariata se je nategovala in ko bi se imela utrgati jo je Splošna zveza (Con/federazione Generale di Lavoro) v Milanu zrahljala. Dne 23. nov. 1921., je sklical generalni’ strokovni tajnik Galli zborovanje vsih strokovni htajnikov v Milan, kijer se je predlagalo tajnikom, naj; gredo med ljudstvo ter na shodih povabijo delavce naj gredo na delo pod pogoji, ki so jih stavili industrijalci. Socialno-de-mokratično-mešičanski steber iz Turi na ije vsklilknil dobesedno na zborovanju takole: «Evo nas gospoda industrialci tukaj smo premagani, vzemite nas kakoršni smo>h Žalostno, toda zgodovinska resnica. Toda tudi leta 1789 ni moglo mesto Lyon z bornimi 300.000 franki (dasi-ravno je bilo nekaj) utešiti bedo brezposelnosti, ki je vsled draginje in hude zime bolj in bolj naraščala. Mnogo delavcev se je moralo izseliti, mnogi so izvršili samomor, mnogi so delali celo po 18 ur na dan, da so le mogli živeti. Filantropični (dobrodelni) zavod je nabral še 300.000 frankov za delavce zlasti kovinarje, a trgovci so nato itak že nizke plače še bolj znižali. V Lyonu se je na ta način prav zgodaj' začelo pristno delavsko gibanje in proletariat se je lotil od meščanskih strank in njih podpirajočih strank, To se je pokazalo tudi pri volitvah za državne stanove. V Italiji, zlasti v Julijski Benečiji ge je do današnjega datuma v primeru na zgornja zgodovinska dejstva zgodilo le to, da so se plače znižale,a vse najpotrebnejše za človeško življenje zvišalo. Večina proletariata pa še spi ali pa koraka v drevoredu meščanskih in socialno-demokratičnih nasadov. V Parizu je prišel proletariat prvič razločno do izraza. Pokazalo se je, da je glad najhujSi revolucionaren Delavci so oplenili jiestvins/ke in pekovske za loge, ki so bile le za imovite ljudi, med tem kor si delavci niso zamogli kupiti dragega kruha;. Bili so brez zaslužka, brez pomoči in pravice, pa so si jo sami storili, ter si vzeli kruha, kjer so ga našli. Toda hvaležno in kavalirsko meščanstvo, ki si je ravnokar pomagalo z ljudskimi glasovi pri zmagi nad fevdalizmom, je to takoj pozabilo ter se poslužilo starih «zdravilnih sredstev u komaj strmoglavljenega absolutizma in reakcije. Proglasilo je obsedno stanje in občinski zaatop je dobil nalog v slučaju zahtev lačnih delavcev — streljati na proletariat. Našel se je pa čudežni človek bogati pivovarnar Santerre, (ki je igral pozneje v revolucijskem gibanju jako važno vlogo) ki je v predmestju S. .Antoine za 150 tiso* frankov hrane razdelil med delavce. Kako se panavljajo motivi revolucionarnega gibanja različnih narodov in časa. Tudi takrat so zahtevali delavci v Parizu naj se naročilo razna zem- ljiška dela, da bo ljudstvo dobilo vsaj nekaj' zaslužka. V narodni skupščini je naslikal poslanec Marionet bedo brezposelnega delavstva, ter predlagal pomoč, ali modri parlamentarci so mu odgovorili na to, kar so odgovorili modri občinski svetovalci proletarskemu zastopniku v občinskem svetu v Trstu Cavarocchiju ko se je drznil uložiti enak predlog za tržaški brezposelni proletariat. Tedaj kakor sedaji, so imele edino tiste obrti dela, ki so imele oskrbovati potrebščine nacionalne garde. Edini mo*, ki je stal v istem času najhuj^ega pritiska z možato besedo na strani delavcev, jie bil Marat, ki je resno opominjal meščansko vlado. Izpulil je končno 15 milijonov frankov, ali vlada jih je vporabila za uredbo državnih delavnic, v katerih na bi dobilo nekoliko tisoč delavcev posla in zaslužka. Ali tudi te delavnice s slabimi plačami, katere se je povrh vsega izplačevalo z bankovci z malenkostno vrednostjo, niso bila zadostna pomoč proti ogromni bedi ljudstva, temveč so komaji zadostile najnujnejšim potrebam. Zato so bili delavci še nadalje tiste revolucionarne množice ki se jih je videlo v ustajah 1792, 1793inl795. Ko so nastopili, jie prišla č>dDam nje dosedanje delovanje in v kolikor ni odgovarjalo in se tako ustvar ja načrt za uspešnejše delo v bodočnosti. To velja za vscuko proletarsko organizacijo (bodisi politično, strokovno ali gospodarsko); zakaj naj ne bi veljalo tudi ,za Ljudski oder. To tembolj, ker je prišla pobuda aa pripravo knogresa Od zdolaj, 'od najmtajših elanov. Člani podruinic Ljild-skega odsra na deželi so si tekom časa, ko so bili navezani sarmi nase, ko so bili brez direktiv vodstva, ustvarili pmvilno nazi-ranje o funkcijah probet&arsko-demokratič-ne organizacije, četudi ni to naziranje všeč višjim organom. Zato je fle pozdravljati korak gori$kih podružnic in je želeti, da pride njih mnenje do izraza, «Brez diskusije» pa se mana iti preko trditve vodstva, da je ono «preseglo vse druge politične in ekonomične organizacije», ker se to pretirane in nelogične besede. Ako so «naše moči skromne» (kar ostanejo še ta. dogledno dobo!), ni treba prikrivati velikih pomanjkljivosti pri tej naši ustanovi, ki hoče biti Sa praletia.rako-kuLtuma. Podružnica Podgora. V nedeljo 30. aprila j« sklical) odbor Lj. odra bMžnje goriš-ke podTutaice Lj. odra na sestanek. Bilo so zastopane podr. iz Soton-a-, Renč, Vrtojbe, ŠfcevOTjana in Šti&ndreža. Razpravljalo ae je o mnogih peresnih vprašanjih, ki se tičejo nadaijtoega delovanja L.j. odra. Tukajšnji odbor kot sklicatelj, tega sestan ka je stavil na dnevni red vprašanja, katera je vodstvo Ljudskega odra do sedaj krailkomala zanemarjalo. O teh vprašanjih ,se ja vnela; živahna diskusija med prisotnimi sodTugtPo končani diskusiji! se je enoglasno sprega reeoftuciija, ki poziva osrednje vodstvo, dia ukrene kaj več za izobrazbo in kulturo tukajšnjega praleta-riata. — Sklenilo sa je tudi prirediti končam meseca junija vodiki proletarski tabor v Standneižnj s sodsOovanjem slovenskih in italijanskih proletarskih kulturnih društev. Za pripravo tega proletarskega taborna izvolijo vse zgoraj navedeno podružnice po enega člana v pripravljalni odbor. R«di tega pozivamo š» vse ono podružnice Lj. odra, ki so v bližini goriš-ko okolice, da naznanijo ime svojega za- stopnika v ta odbor podtružnici Lj. odra v fatiandrefž. — Tukajšnja podr. Lj. odra prisedi v nedeljo 28. maja svojo prvo veselico. Naifcančnejši vspored bodemo pravočasno objavili v «Deilu». Že sedaj poživljamo vaa bnaitska društva, da naj ne prirejajo na ta dan nobenih sličnih prireditev. Vam pa podgorski sodlrugi in sodru-žice kličemo: Le pogumno naprej po začrtani poti, za izobrazbo in kulturo. Podružnic-a v Benčah bo imela v nedeljo dne 21. majnika svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika, 2) tajnika, 3) blagajnika in nadzornikov. 4) Volitev novega odbora. 5) Slučajnosti. Po končanem dnevnem redu bo poročaj vodstveni (tlajnik iz Trsta. Odbor. Vsem podružnicam Ljudskega odra V kratkem se bo vršil kongres Ljudskega odra v Trstu. Dnevni red, dan in kraj objavimo potom okrožnic pravočasno. Vse podružnice pa naprošamo, da skličejo nemudoma društvene sestanke, ter imenujejo na istih svoje delegate. — Po pravilih prilite za vsa-cih 20 članov en delegat. Vse one podružnice, kčimajo poravnali račune z vodstvom, opozarjamo, da to nemudoma store ter istočasno pošljejo tudi imena delegatov in število članov podružnice, ker je od tega odvisen dolo-čilni dan kongresa. Upamo, da bodo vse podružnice to takoj storile, da po-mo imeli od vsih podružnic tozadevna poročila. VODSTVO LJUDSKEGA ODRA. * Vse proletarske instutucije vzdržujejo svoje \centralne urade z lastnimi, mesečnimi prispevki in ravno tako je dolžnost tudi podružnic L. O., ker so to potom svodih delegatov na lanskem kongresu 13. marca v Sv. Križu same določile. Ako odbori posameznih podružnic tega ne store, je dolžnost članov opominjati jih, ker vemo, da plača vsak član posebej matično pristojbino. Opažamo tudi, dasi smo že v majniku, da je še mnogo podružnic, ki Se niso dvignile izkaznic pri vodstvu ter niti dale na znanje če delujejo ali ne. Pri tej finančni krizi pa je nemogoče tajniku vse podružnice obiskati, kar je naravno, zlasti, ker ni vodstvo ie 6 mesecev dobilo od nikjer nikake podpore. Zanašamo se, da hodo podružnice vzele ta poziv v poštev. Delavska prireditev Kakor nla> drugem mesto objla-vfljeno priredi podružnica Ljudskega odra Gorjansko v nedeljo, dne 14. maja^ veselico s plesom njai prostem. VSPORED VESELICE: 1) K. Adamič: «P*seen» moški zbori L'. O. Gorjansko; 2) K. Adamič: «Vinska», mešani zbor L. O. Gorjansko; 3) K. Adasmič: «Zvezdia», mešani zbor L. O. Gorjansko; 4) V. Vodopivec: «žabja svatba«, moški zbor L. O. Gorjansko; 5) A.'Dev: «Gozdil£», tmiašani zbor L. O. Gorjianeko; 6) Zajec: «S0ava deto>, moški zbor L. O. Komen; 7. A. Grum: «Venček narodnih pesmi«, mešani zbor L. O. Lokve; S) "f «Vzbujanje duhov«, mioSki zbor L. O. Šempdlaj. 9) «Kakšen gospod tak sluga«, veselo-ignai v l.dejanjlu, igrajo domači diletant je. . 10) Ples in prosto, zabava, ki . traja do polnoči. Začetek točno ob 2 (dveh) popoldne. Kakor razvidno iz progUamia bodo nas to pili na> tej priitediitvi Sttirjia pevski zbori, ki se bodo v medsebojnem plemenitem tekmovanju vspodbujiali k vladno večji vstrajnosti v izpopolnjevanju. Ker je za Gorjanski L. O. to prv$ prireditev jrro-simo vsia- bratska druStm, da podprejo s svojim obiskom to kutorrno stremljenje gorjanska podružnice L. O. Zalb kOičemo: Na veselo svidenjte v nedeljo v Gorjanskem. Za slučaj sillabega vremena se veselica pneniese za prihodmo nededijo. Odbor. Rdeči utrinki * Znanje je moč. Edini način, da si meadni delavec nekaj prihrami je ta, da si on odtrže od ust, dia' zmanjša svoje izdatke za obleko, stanovanje in za enako. Potem, ko jle nekaj prihranil, pride brezposelnost boteaan, ki požre vse prihranke. •K Vsako plemenito delo je v aačetku — nemogoče. Catlyle. H* Prekletstva je nad človekom. Kadarkoli poseže samovoljno v življenje, ki ni njegovo, mu je hudodelska roka do komolca kruava. Prekriža se in s Kiaijnovim znamenjem na čelu moli Boga, ki ga je bil u&Cvarili po svoji podobi. Ivan Cankar: Moje življenje. Od Boga ni mogoče izprositi ne moke, ne mesiai, ne obleke, ne stirehe. Vpeljali so še drugo razliko. Boga — so nas učili — je treba .moliti.. Kapitalistom je trebtai vse plačati. Talni sklad „D8la“ Nabrafli sodrugi v Opa/tiji, poslano po sodr. M. Poščič L. 260.— Občno konsumno društvo v Idriji L. 1000.— Martinič Josip, Rukavac, za odstotke L. . 12.80 Grgič Silvester, Prosek L. 2.80 Mladinska zveza v Spodnji) Idriji L. 20 — Strokovna orgaji-izac. toam-vjer. namjiešdenikov v Opatiji L. 50.— Košanski komunista: Dolgan Leopolld L. 10, Kaluža Fnanc., Cucek Anton, MialHečkan Ivan, Dolgan Mihael, Skuk Anton, Hrvatič Anton, po 5; Obreza Ivan 3, Dolgan Franc, Penko Štlefan, Siajn Anton, Mare-tič Ivan, Dolgian Kart po 2; skupaj L’. 53.— Ljudski oder na Kontovelju L. 25.— Nabral sodr. I. Šime: Šime I. 7, Pina I., Loje, Nikola, Ive, No vlak, Andrija po 3; Milica, Lucia, Giorgio, Stalila, Bu-drovič, Miaaičie, Ive po 1, N. N., N. N, N. N., EeMco P. po 2; Ovčevič, Marcel, Mariotitia po 4; Egidio 10; N. N. 5; Stipe dinar. 8; Ivica dinar. 7; skupaj L'. 67.— skupaj din. 15,— Vsega skupal L. 1,505.60 din. 15.— Prej izkazanih L. 15,498.65 din. 15,— Skupaj L. 17,004.25 din. 30,— * - ZA KOLEDARČKE Anton Verčon, Skrilje L. 10.- S-tiarc Karol L. 30.- Srebrnič Jožef, Solkan L. 145.- KoSanski komunisti: Brhs.es I-von Stefančič Jožef, Jaksetič Fr., Srebat Jakob, SČIabnik Franc, Željan Ivan, Branovac Anton, SpeHč Jožef, Juk Kart, Biš6s«k Mihael, Gerbec Anton po L. 5; skupaj L. 55.-Kamunistična sekcija v Sv. Andrežu L. 150.- Vsegla skupaj L.J390,-Prej izkazanih. L. 430.- Skupaj L. 820- Za brata in sestro Aliagica NABIRALNA POLA Čezsoča: Anton Cuder, Ivan Ivančič, po 3; Cuder Feordinand, Bizjak, Miroslav po 2, Zvomik Ivan, Bizjak Joifc, Čopi Franc, Mle-kuš Alojz, Isola Seraf in, Perdtu vek Anton, Komac Jožtef, Hrovat Anton, Mlekuž Andrej, Kutin Srečko, Komac Anton, Cuder Eliza, Bizjak Karl po 1; skupaj L. 23.-— NABIRALNA POLA Sovodnje: Ivan Cotič, Devetak August pa 5, Andreg Tomič, Rudolf Kuzmin, Pahor Franc, Cotič Franc, Petejan Jožef, Tomčič Josip, Tomčič Ivan, Gaslin Andrej, Ci-jian Franc, Butkovič Karl, N. N., Kuimar Anton, Prnič Jožef, Devetak Rok, N. N., Kumar Just po 2, Tomič Jožef, Covdek Ivan, Ci-jan F,rane, Črnič Anton, Petejan, Ivan, Tomšič Ludovik, Cotič Jožef, Mirko Kuzmin, Ceščut Franc Devetak August, Potejan Jožief, Ivan; Pedi con. Avgust Deveto k. _____________ Manjin Cpščut, Cotič Franc, Pte-tej®n Ivan, Uršič Franc, CeSčuii F name, Devetak Franc, Tomšiči Alojz, Franc Visinlin, Cotič Anton, Devetak Jožef, Tomšič Leon, N. N. po 1; skupaij L’. 67.— NABIRALNA POLA podružnice Ljudskega odra §.(l3veTj,an: Komijanc, gostilna Lenardič po 5, gostilna Mailigoj 4, Karol Rožič, gostijlna Vogrič po 3, Josip pl. Reya, Josip Knee, Pavle Mtali-goj, Franc Mialigoj, Josip G ravna r, Franc Tetrfcič, Bianchi, Mo-derič, Josip Rožič, Ak Maraž po 2, Ivan Knez, Vincenc Terpin, Josip Terpin, BoStjan Iterai Fr. Klara, Alojz Lipič, Alojz Škorjanc, Mihaieil Velušček, Knez, Klanjšček, Andrej1 Prinčiči, KaroJ Ersstič, Aniti Hlede, Alojz Pintar, A. Knez, Josip Bizaj, Josip Gravriar, Figbl, Drobiž, Cirii Dornik, Rem. Koršič, Julijan Gravnar, Jernej Bratuž, M. PJa*. nišček, Boštjani Bkde, Anton Hite de, And,raj Ciglifi, Markočič, Josip Markočič, Drufovka, Karol Klanjšček, Jokin, Josip Humer, Rudo Dornik po 1, Miačus 0.50, Gabrijelčič 0.85, Neimenovan0.30; skupaj L. 78.15 NABIRALNA POLA Štdlfa Av gust — Piliskovioa — Gorica: Štolfa Avgusti) 4, Širca Ato j z 3, Henrik Štolfa in Franc Žerjali! po 2. Tomaž Gomolj 1, skupaj L. 12.— Vsega skupaj L. 180.15 Prej izkazanih L. 721.05 in dinarjev 5 Skupaj’ L.901.20 In dinarjev 5 Ljudski govornik Kakor gftoboko rezdjoOi plug je prola-t!ar,ska revotocijia dvignila iz globočin ljudskih množic mogočne sociallne ^Dasti, duševne velikane in hrabre sipoinobnb bojevnike. Vsa te aHIe bi ne prišde mtctiar na površje, bi nikttar ne dobite prKiike, da r.aizvijejo svoje diuševne zmožnosti pod kapitalistično, monarhistično vlado. Revolucija je ictvigmla iz nižin, pozabljenja in duševne simrti 'tise,Se, ki stajo daaies v razrednem, baju koil veliki ljudski tribuni, kateri, dasiravno n.so imeli prilike, dla/ bi se izobrazili v šofta-h in zar vddih, ;iizvrš'ujejo velliko delb med ljudsko množico, ki še tava v nevednosti. Večino t'eh se ne more samatrartfi kot «go-vormike», toda vzli.c temu so go verniki, ki razumejo s svojo pripmsto, do srca. segajočo besedo prikleni iti nase posSušatce iz mase. ipriprosicga 'lju'dstlvia< Kaj treba našemu ljudstvu spoznanja in resnice! Vsi vi težaki na polju slovenske kulture: obuite škornje, nategnite jermena, povežite cule, zakaj1 — «To ni za ljudstvo!# • . / V spoenanJu, da naft ljudstvo ni kulturno, sta si edina obadva stara slovenska tabora. Tako dobe časih celo naj-hujši sovražniki mirno zatišje, da sc poljubijo v slogi in bratstvu. Nekbč j« na Dunaju vodnik naroda oznanil vsemu svetu: Naše ljudstvo Je zaostalo y m glasov; napuednega proletariata Pomladi® zbyjewi@ Pomladno zbujenje slovenskega 'proletariata v najoddaljenefH gorski vasi. Slovenski proletarec se je začel zavedati, da edino v Komunistični stranki najde pravo svojo zastopnico in za-ščitnico. Sedaj mu postaja tudi jasnejše, zakaj so se morali komunisti ločiti od socialistov. In medtem, ko se mu zbuja spomin na Številno velike organizacije izpred razkola, uvideva, da potrebuje Komunistična stranka samo resnih in zvestih, discipliniranih in e-nergičnih bojevnikov, ki se bojujejo za ‘delavsko osvobcejenje brez besed in zunanjih rdečih znakov. Ker samo taki 'bojevniki morejo zopet ustvariti edinost proletarskega razreda. Dobro loči med prijatelji in sovražniki Hvljenskih interesov delavca. Naprednemu delavcu in kmetu ne Uidejo niti hinavska prizadevanja inteligence, ki poskuša zopet s prižnice in šolskih pultov omamiti mozeg ljudstva. Omamiti z duhom cerkvene poslušnosti in patriotične vdanosti. Vse to vidi slovenski proletariat v Vsakdanjem političnem boju in zato prihaja v vrste komunistov. Pozdravljeni Prvi maj je pokazal, da se more na 'komunistično organizacijo tudi računa- li. Dobro so se obnesle najmlajše sekcije. Ko so v istrskem okrožju pristopili karabinjerji k naši zastavonoši, Članici prve Zenske skupine, da ji odvzamejo zastavo, jim je ta odgovorila s p s klikom: Bandiera rossa trionferai Delavci okraja pa, kjer je bila zastava nasilno vzeta, se kesajo in zakleli so se, da bodo v bodoče branili svojo zastavo\ proti vsemu in vsakemu. Bandiera rossa trionfer&l Kobarid : že leto dni je minulo, kar ni glasu iz našega trga. Kot da bi tu vsi komunisti, katerih nas je bilo vendar dosti pomrli. Kakb je to mogoče? Imeli smo ,vendar Se lansko leto ktrapfco politično organizacijo, ki je štela do 200 članov. Kje so vsi ti? Nočem spravljati na dan vseh tistih prepirov in kapric, radi katerih danes društvo takorekoč spi, ampak čas bi bil, da se stopi zopet in sicer trdno na noge, in na strogo komunistični podlagi ,ter da se organizacijo obnovi. Treba pa jte zato trdih, prepričanih komunistov in resnih, inteligentnih ljudi. Gofljačev in kričačev je bolje da ni zraven. Kdor nima ideje in resnosti, ter dobre volje za. delo, ta nam samo škoduje. Samo po gostilnah ne bomo nič napravili in nič rešili. Združimo se torej, dragi sodrugi zopet v naši organizaciji. Strnimo trdno naš« vrste, da nas naš dan ne najde nepripravljene in da bomo tudi mi čvrsto pomagali pri obračunu z buržoazijo. Povsod vre %okjoli nas in vse se zbuja. Mi tudi ne smemo čakati, da nas bodo žele drugi s palico budili. Bliža se polom buržoazije in to bur-?uji dobro vedo. Postajajo ža krotkf, pa bodo šo bolj, ker vidijo, da se jim hiša nad glavo podira. Oni vidijo, da z veriženjem in oderuštvom nabrano bogastvo ne bo imelo teka. Nič več se ne bodo vozili z avtomobili in nič več ne bodo imeli narod za norca po raznih shodih in konferen-cah, kjer s šampanjcem, požrešnostjo in vlačuganjem rešujejo svoje narode in dajejo pohujšanje celemu svetu. Proč žnjimi! Mi jih ne potrebujemo. Delat naj gredo na polje, za drugega itak niso; da si vsaj svoij kruh pošteno z&slu^ijOi Iztrebiti moramo temeljito vso to gni lobo, streti naše okove. Bliža se boj, boj na življenje in smrt, ali pravzaprav boj je že tu. In kdo bo zmagal? Ali se imamo bati? Nas je ogromna večina in . z nami čuti in se bori zavedni proletariat celega sveta. Njih je le peščica. Organizirajmo se torej;, vsi v enotno fronto, v eno bojmo vrsto in zmaga je naša. In takrat tudi nam zasije res solnce svobode, solnce, katerega rdeča zarja nam že sveti od vshoda. Sodrugil Naji bo kionec omahovanja. Vsi, M ste izkoriščani, Iti ste prezirani in zatirani, v naše vrste. Ta je pot, ki vodi ki lepši bodočnosti. Vse, vse drugo ‘.je prazno. Ne verujte slepilom in oblastnim modrovanjem pahloglavih mogočnežev in njih petolizcev, ki vas pitajo samo z narodnostjo, drugega pa nimajo za vas. O, oni so šc boli medna-rodni kot mi, zlasti ko gre za kseft m žep. Oni prokleto malo žrtvujejo za narod «nesebično». Od tebe para pa zahte vajo, da nosi poleg vseh drugih bremen, še narodno breme. . Današnji naš položaj je obupen, kaj treba skrivati. Gremo naproti vedno večji mizeriji. Pri nas v Kobaridu in okolici bi bila najbolj1 potrebna gospodarska zadruga. In v prvi vrsti bi imela za to skrbeti naša oboževana inteligenca, ker ima najbolj čas. Ali gospodje, narodni stobri, se raje zabavajo z «marjašem» in «Konigrufnom», kot bi se nekoliko potrudili za svoj bedni narod. Nimamo se na koga zanašati, dragi sodrugi, kot sami nase; pomagal nam ne bode nihče. Pomoči si moramo sami. Mi nimamo od nobene zastave prav nobenega dobička. Pod vsako nas čaka samo hlapčevstvo, biči in verige. V boj torej! Strnimo se pod našo rdečo zastavo, ki je edina simbol našega vstajenja in osvobojenih. Na dan vsi in pokažimo da smo tudi mi ljudje, ki hočejo živeti življenje vredno človeka. Uničimo trote in pijavke ki se redijo od naših žuljev in naše krvi. Naj' živi komunizem, edino upanje vseh ponižanih in naj se trese buržoazija. Urno se bliža naš dan. Živela svoboda vseh proletarcev! Živela Sovjetska Rusija; Živel komunizem! Kobariški komunist. ToSmistsk® Poljubili Tukaj pri nas bomo enkrat — kakor se mi zdi — zelo kulturni, ker je skoraj vsaki večer sestanek tistih narodnih ob ljubarjev. Do danes se seveda ni še nič izkazalo, čakajmo .. . Sedaj upeljujejo ljudske tabore. Pa mislim, da jih ne bedo dosti imeli, tudi oni ne; s svojo organizacijo mečejo, pesek ljudem zmeraj bolj v oči. Eni so že sprevidli, mislim da bodo tudi drugi. Še danes ne vedo da so se bili po frontah in molili za cesarja. Koliko so trpeli mraza in gladu oni in doma njih družine. Pa .vesta vendar delavec in kmet, da tam niso bili z nami gospodje kakor so tukaj, da bi nas rešili. Tam so nas le na sovražnika potiskali, tukaji se pa postavljajo na prste kakor petelin na gnoj in naši narodni jim vse verjamejo. Če pride kldo, kateri zna dobro govoriti našim kmetom in da jim bo trdil da je osel — Bog, pa bodo verjeli. Tako so tudi nekatere ženske in dekleta. Tako so še pobožne da je strah. Bilo je ob pogrebu rajnega g. kaplana Kantusa. Res je bil dober človek in ne političen; vsakemu je prišla solza na oči, kadar so mu zapeli nagrobnico. Ampak kakor sta dve od Marijine družbe jokali, nisem še videl. Sem mislil, da ne bosta več veseli. Seveda sta odbornici Mar. družbe. Drugi dan je bila neka poroka, sta pa plesali in se veselili da sem mislil, da ne bosta več žalostni. Je res čudno biti tako pobožen. — Pri nas so punce skoro vse v M. družbi. Dve sta bili pri pogrebu bolj veseli, sta bolj radi govorili in §e zabavali. Ali jih ni naznanila, ena izmed teh dveh zgoraji omenjenih žalostnih pri duhovniku. Ta jih k sebi poklical in podučil kako mOrajo živeti. Take stvari se godijo, da jo res čudno, kam gleda mladina. Fantje in dekleta, skupaj! Kmetič na polje, duhovnik pa v cerkev! Fantje, dekleta, ne pustite se voziti za nos. Gu-bite svoj! delavski stan, da ne bode delavec tlačen. Združiti se je treba v naše vrste, da razbijemo verige, ki nas tiščijo. Živela Tretja internacionala. Delavec. Tolmin Drago «Delo»I Sprejmi moje najsrčnejše pozdrave. Mi v Tolminu se imamo skoraj dobro, ali naša stranka namesto, da bi se širila, razpada. — Tukajšnja delavska zadruga ne pripozna-va več delavskih pravic, ne pozna več delavskih pravil, niti delavskega umika. Tako da naložijo nočnemu čuvaju kar 14 ur — za to ker je dosti brezposelnih delavcev. Čuvaj dela od 6 zvečer pa do 8 zjutraj. Kaj ne da je to lepa refi, in vrh tega tako skromna plača — 18 lir. Kadar se pritožiš čez to, pa ti po* reče g. direktor, da ve, da je naporno, pa da on ne more nič pomagat. Se obrneš na notranjo komisijo, pa ti bo obljubila vse drugo za poznejSe čase, samo da ne zniža službenih ur. — Kakor ti je mogoče znano so zadrugarii sami gospodje, zato pa gledajo samo za svojo Korist, za drugo jim ni mar, če li zboliš ali krepaš. Mnogo naših somišljenikov hoče zapustiti naša društva, ker vidijo ,da naši gospodi voditelji slabo hodijo. Drago «Delo», mislim da ne boš hudo, ker sem tako jezičen, krivica žge bolj od ognja. Sedaj pa, drago «Delo», te prosim o-prosti moji slabi pisavi. V drugo lepše, sedaj se mi mudi. .ji t Tolminski komunist. Delavska zadruga, o kateri govori dopisnik, je domače konsumno društvo v rokah gospodov zadrugariev torej. To društvo nima nič opraviti z Delavskimi zadrugami za Jul. Benečijo, kaj še s Komun, stranko. Toda dokler se vprašanje zadrug v slovenskem delu ne reši, naši somišljeniki naj ne zapuščajo takih konsumnih društev. — Kako pa se morejo imeli Tolminci dobro, kljub temu, da morajo nekateri delali ■ti m in v očiglecl temu, da «razpada Komun. str.», to seveda ni tako lahko razumljivo. Morda bo s. dopisnik skušal to prihodnjič pojasniti. Bovec KAKO SMO MI PRAZNOVALI i. MAJ Gotovo je vsak radoveden, kako smo mi obhajali v naši luknji prvi maj, ta pravi praznik proletariata celega sveta. Odkrito povemo, da ni bilo ne shodov, ne obhodov, ne sličnih stvari. Ni bilo videti ne rdečih kravat, ne šopkov. To so pravi komunisti; se nam bode očitalo! A naše čisto gorsko srce in pamet nam pravita sledeče: Vsak človek si lahkb natakne rdeč trak ali nagelj, nosi tudi rdečo kravato in rdeč robec; pa vendar ni komunist! V glavi mora biti komunistično razumevanje, v srcu pravo sočustvovanje z bednim, teptanim proletariatom! Srce moTa goreti in dejanja morajo govoriti! Nositi komunistični znak in ne sočustvovati s proletariatom to je podlo! Nositi rdečo kravato in delati deset do dvanajst ur, ter tako odjedati kruh mnogim družinam, ki trpe pomanjkanje in bedo; imeti rdeč nagelj in zagovarjati akordno delo, to ni komunizem. Na take sodruge mi še pljunemo ne, ker niso tega vredni! Imeti pravo srce, videti zmeraj koristi svojega sobrata, sotrpina, ki mora tudi živeti; vedno in povsod zastopati koristi trpinov, delavcev, s čigar žulji žive vsi drugi: to je prav, to je komunistično čeravno ni tu rdečih znakov. Da ne zabredemo predaleč povemo, da smo tudi mi praznovali prvi majnik pošteno in tiho, z enim sekcijskim sestankom! Vsi smo poslali svoje misli nad zvezde, to junaku proletarcev, k mučeniku buržoazije, k Aliji Aliagiču. Njemu smo posvetili 1. maj! On, ali bolje njegov duh, naj živi v naši krvi! Naj proletariat že enkrat opusti absurdni egoizem, najl ravna vsak delavec z drugim delavcem kot z lastnim bratom! In konec bode vsega. Vsak proletarec naj trdno stoji za svoje pravo, da ga doseže za brezpravno rajo kmetov in delavcev! In ko bo proletariat z enotnim nastopom zdrobil kapitalizmu vrat, tedaj se bo naš Alija nad zvezdami smejal in rekel: Nisem se zastonj irtvovall Kakor je prišla Kristusova kiri na Jude in one, ki so ga križali, tako naj pride Alijeva kri na vso buržoazijo! Proletariat, vsega si ti zmožen, vse lahko napraviš, samo če si edin in složen! Delavci predramite se vsaj po letošnjem prvem ma ju in stojte ramo ob ramo. Vsi delavci od najnižjega in priprostega do visoko mislečega uradnika, fci ni nič druzega ktot kapitalistični sluga. Najlepši spomenik Aliji pa postavimo, če vsi proletarci pokažemo, da žrtvujemo kolikor v naši moči za njegovo sestro in brata! To bo živ spomenik1, ne mrzel kamen! Če ta dva ne pogineta, ampak; z našo pomočjo naprej živita; bodeta hodila po stopinjah svojega brata. To bo naš ponos, delavcil Tudi mi v Bovcu smo nabrali skromno svoto 139 lir. Veliko premalo! Ali kolikor je pač mooi v tej brezposelni dobi! Vse se mora vzeti za dobro ! Tako smo mi praznovali naš' 1 maj! Dež je lil cel dan. Upamo da ga bomo prihodnje leto bolj sijajno praznovali. Pri lepšem vremenu. Naplepše vreme za nas pa bode takrat ko bo na Rombonu vihrala sovjetska rdeča zastavat Živel solidaren proletariat! Živela III. internacionala! Živela sovjetska republika. ", -..... Solkan Tajništvo Komunistične sekicije pozivna vse one člane, kateri niso še plačali prispevka za* nove izkaznice, naj to poravnajo v najkrajšem ča3u! Skrajni čas je, da si nabavimo nove izkaznice. Denar pobira tajnik v prostorih L. O. v torek, sredo in petek od 20—23 ure zvečer in nedeljo od110—12 ure. a Tajništvo. Standrež Iz naše vasi se prav poredkoma kdo oglasi v «Delu». Podrobnosti imamo dosti, katerih se pa v tem članku ne bom dotaknil. Delujemo tudi mi; mogoče še bolj ka kor v kateri drugi občini, čeravno se malo oglašamo v »Delu«. Imamo nekaj ljudi, ki se dela za komunizem ne ustrašijo. Kakor povsod drugod se tudi pri nas nahajajo ljudje, ki bi si radi vse v e-nem dnevu pridobili oziroma v enem dnevu postali milijonarji. To so listi ki kršijo osemurni delavnik, katerega si je delavstvo s težkočami pridobilo. Pri nas, kolikor nam je znano, imamo do sedaj le enega takega in še ta je nedomačin, kateri bi delal rad kar cele noči. Dobro znan je pri nas pod imenom mož iz cementa, dela pri g. Ma-roniju, cementarju v Gorici. Ni nam žal, afco delavec dela in zasluži, ako je potreben. Pripoznati pa moramo, da smo vsi potrebni, da je veliko brezposelnih. Tudi ti ljudje morajo živiti, dobiti morajo toliko, da pre živijo sebe in družino. Da ne bodem pa toliko pisal o tem, priporočali bi možu iz cementa, da naj pusti tistih par ur na dan, katerih dela več (dela namreč il ur vsak dan) drugemu, da tudi kdo drugi zasluži za svoj vsakdanji kruh. Take ljudi štejemo za izdajalce delavnih vrst, taki ne spadajo med delavce, ker kršijo delavske pogodbe, osemurni delavnik in vso kar si je delavstvo s težkim trudom pri dobilo. Ti delavec, odpri oči in spreglej. — Drugič koj več. Proletarska umetnost •»— MARTINIČEVA: Proletarsko dete Gledam ja dete, u čeznji neduSno, kad slina mu cedi iz mršavih ust; motreči kruh, voče u izlogu sjajnom i muca, i šapie i siše prst svoj. %' ^ Bližam se k njemu, a telomi drhče jer muka je uočit dečji osmeh suh; čula sam utrobu koja bunca, uzdah olovan dignuo mi grud. Gledam ja dete, trpeče nedu*no ... Šlo goji u srcu taj maleni stvor?! Zar oH upale u očnice mlade glad da ih stiska, a steie umor? Eto stradanje, i to nas iivotom vuče, gura, sili, dUe i stvara od nas roj, koji če, kad plane trpljenje naše, dignu mr-nju slepu, da uzme zalogaj svoj. Bilje Težko življenje se je začelo v naših Biljah. Ni bilo veliko število brezposelnih do sedaj, od sedaj naprej jih bo toliko več. Prišli so delavci dol iz Italije in zasedli opekamo, «last» grofa Coroninija. DomaS delavec pa jih gledal kako znajo oni. Vprašam biljenske delavce: Ali le bilo tega potreba? — Ne prijatelji, ne, tega ni bilo treba. Zakaj je v Biljah že polne 2 leti delavstvo neorganizirano? Zabredli ste prijatelji črez koleno in ne morete več ven. In ko bi bilo danes vas 300 organiziranih bi sami vi delali, pa ne "tulcu. Pa tudi za polovico plače ne, marveč kot lanskega leta za polno plačo. Radi tega ne delajte sedaj! toliko vetra, zakaj so prišli Italijani, ker se lahko reče da ste jih sami Micali. Mora se res obžalovati nekatere tako rekoč slepe, ki so sledili štriku, katerega so držali glavni izdajalci iz Bilj. Ampak izdajalci bodo prišli že na dan! Ze sama beseda izdajalec je grozna, kaj pa še !čin? Strašna bo obsodba teh; vajeti (redhje) vas čakajo za določeni dani Ozrimo se malo na občinski svet. Ne vem zakaji smo to gospodo izvolili? Da napise po zidovih briše, in v ta namen denar troši? Mar naj se za druge občinske, svete dolžnosti potrrudi! Se najbolje bi bilo da bi se gospoda pobrigala za občinski vodnjak, katerega ljudstvo posebno v Britofu nujno potrebuje. Ubogi ljudje se morajo pokorit veleposestnikom radi vode. Kaj pa ako im ti-lo še vodo odrečejo? Prisiljen bo ubogi človek rabiti smrdljivo vodo iz potoka. Potem kar se tič® občinskih cest in sploštaega reda v oblini. Nekatere gostilne imajo preveč svobode. Torej naj občinski svet pazi raje na ena- ke podobne slučaje, nego pa na druge nepotrebne reči. Bivši gosp. župan je znal kaj drugače urediti razmere v občini, akoraV-no je bil enkrat v «Delu» imenovan «medved». Kdor ga je nazval «medve-da» je lahkOmiseljn človek. Mislim ,da za sedaj je dosti povedanega; drugič ob enaki priliki povem malo več. — Torej Bilje so postale po domače rečeno «šorota}ds> kapitalistov. Še ona peščica komunistov, ki je obstojala je poteptana, namreč poteptana po svoji lastni volji. Kako ne, ko bolj ko je človek revež., bolj se povzdiguje. Posebno dan nedelje, ko si šarpo obesi. Potem v Biljah niti ne mislit o zadružništvu delavstva. Isto tako glede nabiranja za brata in sestro Aliagica. Vsak se posmeja, ko se mu stvar pojasni. Oni, ki se temu smejejo in še druge nato nagovarjajo, se smejejo sami svoji neumni pameti. Prijatelji ne smejat se Aliagiču, temveč občudovati ga junaka jugoslovanskega proletariata. Ker on ni izvršil svoji čin radi samega sebe. Ravno nasprotno, sebi v pogubo in proletariatu v dobroto, ker on je dobro vedel da gre v smrt, ko je šel na ministra Draškoviča. Radi tega prijatelji, občudujmo njegov čin in imenujmo ga junaka med proletariatom celega sveta. Njegovo sestrico in brata pa obžalujmo, ker sta ostala siroti. Radi tega kličem: Bodi rau zemljica lahka, slavnemu junaku jugoslovanskega pro ietariata! Naj živi sovjet, naj živi revolucionarna ideja! i Delavec. Gradišče nad PrvaSSno Pred dvemi leti so tu zgradili na novo županišče. Velikanska stavba podobna bolj kakšni graječini, kakor pa namenu za katerega je določena. Ponosno stoji sredi razvalin nekdaj tako cvetoče vasice. Vlada nima denarja, da bi to potrebno spet popravila, ima pa denar za nove vojašnice, farovže, zaporo, pustolovščine i. t. d. In v to ogromno stanovanje, kamor bi se lahko naselil cel bataljon vojakov, so nam poslali lansko leto prečastitega Župnika, ki je pred leti služboval v St. Vidu pri Vipavi. Zakaj je poslal prezv. škof ljubljanski f Bonaventura prečastitega iz svoje škofije na Goriško, to je še malo znana — Drugo postno nedeljo je prečastiti med sv. mašo razlagal kakor običajno vsako leto prezv. nadškofa pastirski lisi Vsebina tega lista je samo hvala papeža in katoliške vere. Meji posameznimi točkami >4e prečastiti razlagal kafcšno moč ima katoliška vera in ginljivo primerjal vse male in sovražne države, tudi posamezne sovražnike sv. vere. Poltena obiral Martina Lutra, Mohameda, Ferrerja, a najbolj se je zaletal v krivoverca Husa. Hus je po njegovem namreč: trdil, da je kat. ljudstva nevidno. — Prečastiti je vprašal: Kako je nevidno? Saj vidim jaz vas in vi mene, in se pri tej-le opom bi krhko' krohotal. (Jaz pa menim da je Hus rekel, da je katoliško ljudstvo nevedno in ne nevidno.) Med tem točkami se je prečastiti spravil tudi na komuniste in Sovjetsko Rusijo. Tl*obil je svojim vernikom, kakšna katastrofal na kazen je obiskala neverno, boljše-viškio Rusijo. Pozabil je pa prečastiti povedati, da je enaka šiba božja udarila 1891.1., ko so bili še ruski kmetje in delavci še vsi pdkorni svojemu carju in njegovim popom, grofom in pra-sitom. Pozabil je tudi prečastiti povedati, da je kazen laktote zadela lansko leto sveto Francijo, katoliško Avstrijo, buržoazno Jugoslaviji in krivoprisež-. no Italijo. Od vsih tih katoliških držav ni vedel prečastiti ničesar povedati. — Sovjetska Rusija mora biti pokončana z ognjem in žveplom, kakor je bila svoj čas Sodoma in Gomora. Končno še to. Naša vas šteje dkoli 600 prebivalcev, Sami mali kmetje, mali obrtniki in rokodelci smo. Veleposestnikov ni tu. Malo kakšna vas v okolici je tako proletarska kot je naše visoko GradišCe, in vendar se dobijo tu 1 j ud jte petih strank: komunisti, na-prednjalci, klerikalci, Sokoli in seveda tudi čuki. To poslednjo VTsto je vcepil prečastiti kmalu ko nas je posetil in seve ljudje verujejo zato da je Bog kaznoval brezverno Rusijo. Mislim da se ne-motim, če rečem, da bo ta poslednja stranka danes takia zvana demokratična ostala na cedilu med goričkimi Slovenci. Dalje se ti-le ljudje ne zavedajo, da je njih prava zaMtnica Kom. stran- ka v katero spadamo vsi kmetje in deN lavci brez razlike narodnosti. Delavci in kmetje! Mi si moramo misliti, da nam je bolj bližnji furlanski kmet in delavec kakor pa naša slovenska buržoazna inteligenca, katera ni nič boljša od pijavk druge narodnosti. — Jaz, kot komunist kličem: Živela Sovjetska Rusija! Živela Tretja internacionala! , Rihemberg Zaželjeni majnik smo dočakali in žnjim prebujenje narave. Ven iz prašnega mesta, v veselo naravo! Goriška postaja en sam gaj — seveda v naravi. Ker že peti maj je tu po tisti grozepolni vojni, ki je to pokrajino v marsičem spremenila, a rane na pohištvu, v. družinah, se še počasno celijo. Obiskal sem najprvo svojo rodno vas Rihemberg. Rihemberg je svetu znan po svoji preteklosti. N. pr. za časa prevrata 1848 1. je ta kiraji igral veliko vlogo. Kakor po celi Goriški, so gospodovali takrat tudi v Rihembergu grofje. Tu je bil goriški grof Lantieri, ki je gospodoval na proslulem gradu (takoirae-novanem «Sivem« gradu). V tistih časih je imel grof vse pravice, vsa lepša polja so bila njegova. Obdelovali so jih pa naši predniki, ki so delali «robote*. — V zgodovinskih knjigah stoji, da so še za časa zasedbe teh krajev po Napoleonu (začetkom preteklega stoletja; kaj pa še prej?) naši očetje orali zemljo, vpreženi kakor živina. Kdor se je temu upiral je bil enostavno vtaknjen v «Straf-bataljvn». Ako se je kaji dobro obnašal po 9 letih (malo prej ali pozneje) je prišel zopet domov — robotat grofu. Tako se je postopalo z našimi pradedi. Cela stoletja so trpeli, tlačanili stradali. Ko je bil lok prenapet, je po Čil in udaril epega, ki gaje napenjal. Zgodilo se je to 1848 1. Zbrali so se vsi gradu pokorni kmetjie-tlačani, prepojeni z duhom uporništva. Zagrabili sa po domačem orodju (orožju) kosah, vilah, cejx>ib, pikonih itd. ter na volovih' — oboroženi kakor so mogli — pridrli pred Rihemberški grad. Tu so začeli plačevati grotfu. Obkolili so gTad, planili noter ter odnesli in sežgali vse davčne arhive. Ali kakor na več krajih ob takih dogodkih se je pojavil tudi tu izdajalec v osebi grofovskega hlapca, ki je izdal kmete goriškdm vojakom. Ti so upomeže pretepli, razgna- li in vodje polovili. Glavni voditelj je bil Ivan Gradnik iz Tolminskega, nlte-gov namestniki je bil Ivan Sever. Prvi je bil umorjen na grofov ukaz v Gorici na Travniku (pri lsrivi trti), drugi so bili vrženi v dosmrtno ječo, Slava njih spominu. Takb je končal po večini vsak upor naših očetov proti krivičnim grajšča-k»m. Slovensko ljudstvo kaji rado pozablja ne vse to. Ravno v Rihembergu, se dobijo še mladeniči (zaslepljeni po učiteljih in farjih), ki kličejo listu »Delo«: m dovoljen vstop v našo občino} O, zapomnite si dobro vi zaslepljenci nezavedni, tudi v Rihemberg bo prodrla «Delom, kakbr je že prodrlo v vsako naprednejšo vas Jul. Benečije. Živel Rihemberg, nekdaj tabor revolucije. 9 Proč z gospodo! Vižovlje Z velikim veseljem smo pričakoval! naš veliki praznik prvega mejnika. Ko-, lika veselih src je prepevalo slavo nje-mu, a žalibog brez uspeha. Domačin neznanec je razobesil na&o rdečo sa-: stavo. Plapolala je veselo, boginja-ma-' ti naših src. A malo fiasa; tega n«, smem zamolčati, Po tako dolgem času spet smo vsi želeli na plan, s svojim prepričanjem. Zmiraji nam je bil spomin na srcu, kaktor »opek najtljubšega! nam cvetja na prsih. Nadejali smo se boljšega napredovanja. Obžalujem to usodo. Žalostno preveč žalostno, na#e veselje se je razkalilo y potok! solza. Vsi se lahko izjo&emo nad tem dejstvom. Kaji se godi na naiih tleh nismo slutili niti od daleč ne. — Danes afutraj šla sem v zgodnji uri na plan. Zagledala sem v zraku plapolati na*o slovečo zastavo. Vfstrepetala sem od veselja in radosti, in vzkliknila sem: Spet si oSvela med nami zaklad naših sm! Domačini, možje in fantje so se udeležili shoda v Nabrekni. Nato je prišlo par fašistov. Prioli pa so karabinjer#, M so zavfeazali sneti sastavo. Nevem Jcedaj bodo naša srca. spet poskakovala radosti veselja in svobode. 'Članica Lj. O. v Vitovljah. kulturi sto let, naše ljudstvo je neumno in zabito. In takoj je zvonilo in potrkavalo tisočero zvonov na zelenih holmih prostrane slovenske domovine: Obrekovalec ljudstva! Tako sta si edina obadva tabora in obadva tabora ne vesta, koliko grenko resnice je skrite v tem nekulturnem kulturnem boju, v teh kulturnih besedah o nekulturi! Ko sem prvikrat slišal tisto brutalno očitanje: Ne delaš za ljudstvo, vi vs! ne delate za ljudstvo! — sem bil ?J°boko potrt. Naravno je, da človeku ne more biti prijetno pri srcu, ce mu ]pok!iican besednik narodov zaluči v obraz. Nepotreben s svojim delom vred! rojcute in obesite se vsi po vrsti v Latermano-vem drevoredu; ljudstvo bo vedelo o vašem pravičnem koncu prav toliko, kolikor je vedelo o vašem delu in življenju! . . , Moj občutek je bil podoben bridkosti človeka, ki je romal ponoči zaspan in truden tri dolge ure; in Ko se mu zdi, da že svetlo okno svojega doma vidi, spozna nenadoma in ves prestrašen, da stoji na tistem križ-potu, odker je bil nastopil sv.oje klaver-no romanje ... Kaj torej? Dvomil nisem mti za trenotek, da govore ljudje resnico, da pojo cerkveni zvonovi neskaljeno pesem: da ie to iakoimenovano kulturno delovanje iz-jubljeno in brezplodno kakor voda v pesku. In da je tisti modrijan pravično nesedoval o vislicah v Latermanovem drevoredu ... .... V tel bridkosti in potrtosti me je prijel usmiljen človek pod pazduho in me |e yodil v krčmo. Nastežaj je odprl du- ri, iztegnil ,je roko in jfe govoril telo pametne besede: Ne žaluj1, prijatelj! Saj je resnica in pismo, da vi vsi ne delate za ljudstvo; da je vse vaše nehanje in trpljenje nepotrebno, če mislite, da darujete ljudstvu; da vas ljudstvo ne razume, kakor ga vi ne razumete! — Ampak', prijatelj: sursum corda! Ne delujete za ljudstvo zato pa delujete za narod; ne trpite za' ljudstvo, zato pa trpite za narod; narodu darujete in narod vam bo hvaležen! ... Nisem razumel te globoke modrosti, toda prijatelj, ki je bil usmiljen, mi j« razložil stvar na jako prijeten način: Glej to prostrano, zakajeno, slabo raz svetljeno izbo! Glej te ljudU Njih obrazi so grobi, v njih očeh ie več skrbi in sovraštva, nego učenosti, njih roke so težke in okorne, njih obleka je zakrpana in posvalkana, iz ust pa jim žganje smrdi ... Glej, to je ljudstvo! .. . Njih lica so groba, ker so ožgana od solnca ,njih roke so težke in okorne, ker so trudne od dela, v njih očeh je skrb in sovraštvo, ker so ugledale krivico, iz ust jim smrdi žganje, ker je šampanjec drag . . . Glej, to je ljudstvo! . . . Stopi Predenj m mu beri Maeterlincka in vVedekmda, pa ti bo odgovorilo: Ne norčuj se, kanalja, zakaj dolga so tvoja ušesa ... In 6e boljše ti bo odgovorilo: Plačaj, kultura, kar si dolžna mojemu delu, nato se mi po-kloni, da se ti poklonim tudi jaz .... Tako, prijatelj, sva videla ljudstvo, poglejva še narodi prijazna, mize so bile pogrnjene. In za mizami je sedel črno oblečeni, veseli, M Ji' glasni narod. Njegov obraz je bil rdeč in vroč; iz lic je puhtelo vino, v očeh jo gorela prešfernost življenja. Pa se je vzdignil izza mize lep in postaven gospod, pn>rkal je s prstanom ob kozarec in je izpregovoril: Gospoda slavna! Ker smo tako lepo zbrani, jte potreba, da pokažemo kletim sovragom, kdo da smo! Kaj je slovenski narod? Slovenski narod je teptan.. Natakar, zapri duri, da ne bo smrdelo sem tisto ljudstvo s svojim žganjem in tobakom . .. Teptan je, pravim!. Ampak po krivici uživa naš narod to preziranje in zaničevanje; visoko se je vzdignila njegova kultura — taki zapri, ti prokleto ljudstvo! — in na® narod je stopil v r^vno vrsto z drugimi mogočnimi narodi! Zatorej zapojemo lahko s ponosom .... In po salonu je veličastno zaorila himna: «Slovenec sem» . . . Nato so hoteli zapeti še «Hej Slovani* toda glave so klonile in glasovi so umirali... . Ljudstvo se je razšlo že zgodaj, ker je bilo trudno, narod pa je ostal pod mizo \n je smrčal.... Moj prijatelj1 je bil hudoben.toda vsa ka resnica je hudobna. Pokazal mi je narod, kakaršen Je v polnočni navdušenosti, ki je najbolj odkritosrčna in ki najočitneje razodeva naše kulturno stanje . . . Naši narodni prazniki, veliki semnji naše kulture, niso bili drugega nič, nego polnočna navdu&erioet ... S kakšno glorijo so pozdravljali prvo slovensko u-metniško razstavo! Človek bi so bil mislil, da j« napočil nenadoma dan vstajenja.1 da je nafta umetnost rešena, naša kultura rehabilitirana da stopimo lahko z jasnim obrazom pred narod, ki je rodil Michelangela! Ampak komaj je zašlo solnce, so pobegnili slavnostni govorniki v krčme in so se muzali ih smejali: To je bil hec! Takega pa še ne! Ali ste videli tiste packarije? Počenega groša bi ne dal zanje vse skupaj! Jakopič pravi, da je naslikal svetnika, pa je bolj podoben ljubljanski barabi ali pa tržaškemu fakinu, kakor pa svetniku! Ljubši mi je žabji pildeki za šentklavžem! ... Prej si govoril v vstajenja dnevul — se začudi mlad poet. Slavnostni govornik1 pa ga usmiljeno pouči in okara: Vstajenja dan, kultura, umetnost, znanost — to, pesniče, so polnočni strahovi! Pameten narodnjak jih kliče podnevi, zato ker ve, da ne pridejo; opolnoči pa jih pusti pri miru! .... Še prijaznejša Je druga zgodba, ki sem jo nekoč že opazil. Napravili so velik shod, imenitna manifestacijo v lečeni, izobraženi, navdušeni, dostojni narod; ljudstva ni bilo od nikoder in ga tudi treba ni bilo: ne sodilo bi bilo v dvorano nič boljše, kakor delavec v «Piccolovo» redakcijo. Nastopili so govorniki drug za drugim, dolga vrsta jih je bila. Govorili so, da se je zemlja tresla in da so meni, ki sem mehak človek, stopile solze v oči. Tisti večer .sem bil prepričan, da je slovenski narod enkrat za vselej rešen, ali pa da bo rešen vsaj naslednje jutro ob prvi zori. Po dovršeni slovesnosti sedejo slavnostni govorniki v krčmo, brišejo ei potna čela in se muzajo: Toliko dela za tako neumnost! Kaj pa nam je treba univerze! Če bi jih imeli trotfe: v Ljubljani eno, v Šiški eno in na Vrhnifcu eno, — jaz bi šel na Dunaj I — — Pa si teko lepo govoril! — se začudi mehkobni poet. Slavnostni govornik pa se razi juti: Kaj govoril! Ali misliš, da bom govoril o naši nekulturi? Saj sem narodnjak! Navadi se razločevati med mislijo in besedo, med pametjo in navdušenjem! Mi govorimo o kulturi, zato ker je nimamo; ko bi jo imeli, bi molčali o nji! In osramočen je povesil glavo poet.... Tudi tretja zgodba je prijetna v precejšnji meri. V Ljubljani so postavili„,Pjfttonu Prešernov spomenik, Prešernovega duha ni bilo; na semnju je bil narod, ljud stva ni bilo! — Popoldne šele je prišlo ljudstvo. In ljudstvo ni slavilo praznika, ljudstvo ni bilo navdušeno, ne za Prešernov, spomenik, ne za vseslovanski boben, ne ik in so napravili vetiko slavje. do jemt slavljen: ali Prešern ali njegov spomenik, ali oče Janez Bleivveis, ali župan Hribar, So ni natanko dognano; dognano Je le toliko, da je bilo takta veliko in imenitno slavje, kakoršno-ga narod še ni doživel; vse je bilo brez mere navdušeno, posebno zategadelj, ker se ni vedelo zakaj. O Prešernu je vedel tisti narod le toliko, da je rad vino pil, da ie živel v divjem zakonu m da je zaljubljene pesme pel; o, spomeniku je vedel toliko, da je neizrečeno neokusen — ampak slavje je bilo lepo in lep je bil dan. Lep je bil dan, še lepši je bil večer. Toliko cviSfca so še nikoli ni stočilo v UuMiani, toliko slovesnih govorov se še nikoli ni govorilo, celi potoki najglasnejših fraz so curljali po ulicah in so se stekali v Ljubljanco. Narod je bil navdušen in je na veličasten način dokazal motivi-lastnega slavokričanja In bobnastega vsesl^vanstva. Zakaj na semnju je bil ■ • • * < ' ne za fraz curljajoče potoke. Ljudstvo je prišlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi danes Mudstvo samo — svetel cilj na gori. «Najvett sveta otroKom sliši Slave, tja bomo našli pot —»• . .. Takrat se je jasno pokazala silna razdalja med ljudstvom in narodom. Morda sta čutila to silno razdaljo obadva, ljudstvo in narod — morda sta videla aJaadva tisti brezmejno široki, brezda- nje globoki prepad, ki ju lo*i od nek-dai in ki je do vrha napolnjen s smrad-ljivo vodo smradljivih fraz Stvar Je tedaj teka: liud tura tuj% najpdu paje znana samo po ifliSffrm mil je lo pretveza za pijano navdušenost Na tak način visi naš« kultura v zraku, živi sama Svoje življenja— in kadar nekoč pogine, se nobeno oko ne bo solzilo za njo, narod in ljudstvo bosta živela Bvoje življenje v miru in nemiru dalje, kakor sta živela doslej. Ljudstvo ima svojo cerkev in svojo prižnico kakor Je imelo cerkev in prižnico pred tristo leti; kar se naroda tiče, je Da aa njegova navdušenost Marko Pohlin tudi dober; — in imenitnih imen imamo naposled že toliko, da jih je zadosti za tiso? narodnih praznikov ... Resnico oznanjata obadva tabora: kultura jte nepotrebno tako ljudstvu kakor narodu! (Daljte prihodnjič.) . ; i . Vm * ■; - . m H li Krasa Klerikalno-delavska zveza Po Krasu kakor drugod' po slovenskem delu Julijske Behečaje, hodijo a-gentje ala »čeki in prirejajo shode pod psevdonimom «Delavsko-kmečka zvezna. Ribarijo kjer le morejo, tudi tam kljer sploh ni rib, ne vode. En taki »peSkador« je bil dne 23. m. m. v Gabrovki na Krasu pri Komnu. Sklicali so shod, katerega se je udeležila cela vas in tudi par ljudi iz bližnjih vasi. Ob cirfca dveh pop. pride govornik v osebi nekega Kemperla, spremljan po gosp. Dr.ju Abramu. Ko vidi gosp. Abram, kdo so poslušalci se Obme in jo brao popiha. Omenjeni Kemperle se predstavi gostom in pri mizi jim začne razkladati svoj načrt, kakor da se gre za ustanovitev odborov delavsko-kmeoke zveze. Njih resničen namen je, da bodo ti odbori, ko bodo poevani, takoj v njihovem taboru, to je v 'klerikalni stranki, kd dela nato, da k» se pripravi teren, da zapusti on% politiko, ki je «brez programa». Kemperle je vprašal tudi pojasnila, ali je tam kaj komunistov in ali jih hoče v svojem govoru napasti. Navzoči, bili so sami komunisti (razun enega), so mu odgovorili, da jih je samo en par in da 'jih zagotovo more-napasti in to bolj ko more. Začne se shod. Predsednikom 'je izvaljen domači župan sodrug Žerjal. Kemperle začne razvijati svojo revno znapost, tako da so ga bili vsi navzoči kmalu siti. Nekdo ga vpraša na| raztolmači program Delavsko-kmeč 'ke zveze. Kemperle vrže iz žepa en izvod pravil in eden izmed sodrugov ga pobere. Pravil je nadalje, kdaj je on isti dan, zjrutraj vstal in da je imel že shod v Kobiljaglavi, kjer je vdobil že nekaj Članov k 5 lir in da oni rabijo denar za shode i. t. d. Kemperlu je odgovoril s. Vrabec, ki te razkrinkal Delavsko-ktmečko zvezo. Ta zveza ne dela ničesar drugega nego to, da pripravlja pot novi slovenski klerikalni stranki, katere naloga bo po-neumnjevat slovensko ljudstvo. Rezultat shoda je bil ta, da ni eden zavednih delavcev in kmetov v Gabro-vici se ni dal preslepiti in Kemperle je prišel in Kemperle j'e odštel. To bodi vzpodbuda in obenem svarilo sodrugom in resno mislečim po dru-gpi oblinah. škrbina Drago mi «Delo»! Od kadar sem jaz naročen nate, sem v zadnji tvoji številki prvikrat nekaji či-tal o naši obfiini. Ker mislim, da malo naSih sodrugov zna, kakšne komedije in lumparije se igrajo v škrbinski občini, hočem š© malo pojasniti našo zadevo. — Volili smo v občinski zastop, kakor po drugih občinah, dne 15. januarja. Šli smo v dvoboji kaklor delavci in kmetje, ki se zavedajo svojih pravic. Na dan volitev smo bili vsi pripravljeni že zjutraj in čaklali smo na g. komisarja. Ali njtega ni hotelo biti ne od desne ne od leve. Mi pa smo vseeno čakali vsi kot en mož kljub slabemu vremenu, in čeravno je bilo 40 cm snega. Na-*i sodrugi niso se ustrašili čakati pozno v noč. Zapazili smo že odi daleč en voz ki je fel v našo vas. Šli smo hitrih korakov gledat, kdo je prižel. Bil je zdrav niik po svojem poslu in en g. uradnik v njegovem spremstvu. Ta gospod' nas vpraša če se vrtijo pri nas volitve. Mi mu odgovorimo da ne, ker ni še g. komisarja. On nam pove, da je bil on i-menavan za komisarja v Škrbino ali na njegovem pooblastilu ni bilo pravega imena, zato ni hotel udeležiti se volitev. Rekel je, da če je g. župan zadovoljen in če mu naredi pooblastilo, da jgre na volišče. Zupan pa je to hitro napravil in volitev se je začela ob 4 in pol zvečer. Naši sodrugi so bili naenkrat na volišču kot en mož. Od nasprotne stranke pa samo en par z g. kanonikom na Selu; drugi so odšli domov. Volitev ije trajala do 8. zvečer, in sklenilo se je, da se bo nadaljevala drugi dan. Drugi dan se je volitev nadaljevala. Ali za malo časa je prišel g. župan z dvema kričačema in ustavil valitev. Rekel je, da ni veljavna, ker ni pravega komisarja, ter da stoji on na komunistični podlagi, da je z nami — ker oni so takoj videli, da je zmaga na naši strani. —• Tako se godi pravičnim, da ne smejo priti na površje. Ali prišel bo dan plačila tudi za njih! Potem smo mogli čaflaat do 9. aprila, do oljčne nedelje, na nove volitve. NaiS nasprotniki so delali velike napore, da zmagajo. Podkupljfe-vali so ljudi z vinom in s Snopsom, s ponudbami za delo in za živino in varali so nas s vsemi mogočimi obljubami. Kljub celi komediji in vsem lumparijam so dobili naši nasprotniki narodnjaki komaj' par glasov več kot mi. Kako bodo ti gospodje delali pošteno za blagor občine, sem jaz radoveden. Mislim da iz take moke se bode pekel slab kruh. Mogoče pa le malo časa. — Upamo, da si bodo najši trije zastopniki tudi znali pomagati in gledali za korist delavstva. Saji bodo zastopali polovico Občinarjev, saJ so tudi oni sami delavci in pošteni komunisti! Tudi naš g. kanonik se je lepo ob-naSal. Hodil je po naših kleteh, se ga poSteno nažvižgal in nam obljubil da ne bo šel volit. Ali letos je vino močno in sladko in g. kanoniku je zmešalo glavo. Ali opekel se je revček! — Jajca bodemo v bodoče mi sami jedli. Ni mu treba, da pride v našle hiše pobirat da rove ojb velikonočnih listkov. — Na dan izvolitve novega g. župana se ga je naš g. kanonik zopet tako na*vi2gal, da ga i^i mogel niti sam nest spat, Se bomo Se oglasili. ' Mladi komunisti. Ako ponovijo jugofaSisti ie kje eno 'fakinih svojih lumparij, bo treba s primernimi sredstvi poskrbeti, da zadnjikrat. Slovenski komunisti ne bodo pripustili proletariata rut deteli samolast-nosti slovenskih lupanov in uradnikov. Se razumemo? Goijaniko pri Komnu Dne 14. maja t. 1. priredi tukajšnja podružnica Ljudskega odra svojo prvo veselico. Na'tej veselici hočejo marljivi člani te nainovejše podružnice pokazati sad svojega vež mesečnega truda. Na vsporedu veselice se nahajajo nekatere pevsike točke (meSani in molki zbori) igra-enodejanka in ples s prosto zabavo. Od par bližnjih podružnic se nam je 2e obljubil korporativen dr uit veni obisk, tako da bomo imeli na veselični dan prvikrat po dolgih letih razun domačega pevskega zbora tudi sosednje bratske zbore. Za našo vos, ki v tem oziru gotovo ni razvaje- na, Bo to dan občega veselja in ponosne samozavesti lastne moči. Prosimo še druge podružnice, da bi nam blagovolile čim preje naznaniti, če bi hotele katera sodelovati s kako pevsko točko. Veselica se vrši na proste min se v slučaju slabega vremena prenese na prihodnjo nedeljo. » Komen NESREČE. V torek dne 3. maja je udarila strela v Mavhinjah v neko hišo, ki se jo gradi. Nesreča je hotela, da je ostal mrtev zadet od strele delavec-zidar Colja Josip iz Gabrovice pri Komnu. Truplo pokojnega Colje je bilo pripeljano v domačo vas in tam pokopano. Pogreba se je udeležila več njegovih prijateljev in sodrugov. Zapušča vdovo, poročil se je šele pred par meseci. * V sredo 4. maja zgodila se je druga nesreča na cesti pred Komnom. Kmečka delavka Štefanija Umek iz Komna je nesla v družbi še dveh žensk seno iz bližnjega gozda. V bližini Komna pri-drdra avtomobil in revica je po nesreči prišla podi njega. V nevarnem stanju je bila z istim avtomobilem pripeljana v tržaško bolnišnico. Brestovica Po 50-letnem mukepolnem življenju je tu zadet od srčne kapi umrl s. zidar Carla Poli. Njegovi sodruari delavci pri Stavbinski zadrugi Jul. Ben. so pokazali svoje spoštovanje do pokojnika z mnogoštevilno udeležbo na pogrebu. Vodstva Stavbinske zadruga, zavedajoč se tudi ono te težke izgube, je poslalo lep venec rdečih nageljnov. Na grobu je izrekel par besed v zadnje slavo s. Stenico kot zastopnik Stavbinske zadruge in osebni prijatelj pokojnika. Pogrebna slavnost se je končala z nabiranjem za mali kamniti nagrobni spomenik. Pri pogrebu sta bili zastopani tudi zadrugi «Carsica» in «Giovinezza». Hvala vsem tem, zlasti pa vaškemu ljudstvu, ki se je mnogoštevilno udeležilo pogreba. Istra Rukavac stvo, da boste za dobljeni denar popivali teden dni v pustu?! Zaslepljenci, ne vidite strašne bede, brezposelnosti in izkori^fanja nas vseh? Meščanstvo pije našo kri in nas tepta na vse mogp-če načine da nas uniči, in vi ji sledite? Sliši se in vidi se od vas kaj in kako delate: Ni enega ni med vami, ki bi se zavedal svoje proletarske dolžnosti, ni eden ne pozna načel zavednega proletariata. «Dela» ne čdtate. Ako bi ga kitali bi bilo malo drugače. Ne bi toliko plesali, niti popivali. Prispevali bi raje Tajnemu skladu našega proletarskega lista, kakor vsi zavedni Primorci. Lep zgled dajete zlasti vi odrasli možje svojim otrokom. Bodo tudi oni delali tako. — Vi mladeniči, odstranite se od lllj takih mož in pojte na našo pot. Ples in popivanj‘e je stara navada vaših nezavednih očetov! , Mladina bazoviška! Poglej okoli sebe in videla bodeš, da ni povsod tako, kakor je med vami. Čitajte «Delo» in glasove iz dežele, da vidite, kako se oglaša zavedna mladina proletariata iz drugih krajev. Izkoriščanje nes vseh s pomočjo «pustne kase» pustite na stran In vi možje, dajte raje lepših zgledov svojim otrokom in mladini. Živeli zavedni delavci in kmetje, komunisti! Živela revolucionarna delavska mladina in njena organizacija. Živelo »Delo«! Izletnik-delavec, ia i Bin i iiiii Bmizvotji Kiamjumiteliičhe imtorn&aksinale .mjiaiti. To so je pofcaaaJlo na konferenci se delti na štiri dobe to- Eiicer: P-rvia do-bat -je cld ammervvairiake kkmfenanics ck> počabklu ruske revolucije, druga doba cid kanca, foto' 1917, do znamegia P>o-'-zh'ia mieka komunistične stradke koft-oam Ma 1918, tnefe dete od tagai časa dlo .prvietgai kongresa Komjun-istiičnia in-teiinatciictniaOb (poSe^kcim iMa 1919) -iin- četrta dieto od! dlrtuigiegia dia tirlEi!|jie®a. kon-greetai KamurtaltKcia tiaterocaciRiaSo. Pi'via. dicfciav cii ZimimiariwafcMd& ken-feireiniM idiot ruska mrJiuictije -je v gotovimi icE&ni £pa5e'.inia\ ci:iba K-ama:in.i&t,ič«. no ilnilie-malaTCiniafe. Gilaivinlai nialoga, f.ieto-g>a čiasai j© obstlcijaliai v. idaaiM usMosUa-viffivi cL'giainiiaai'x'.iiiča3i2ig:ai dekivaimiiai; ta-Mrtastfcfi BirigtitDiaalicirii.čnii poskusi ea biii §3 vtefcinct osJo-fihrcEKa^pai z^Uifecla.. S po-čeiilkiai je a‘.si’ia. našai stnjaaVial frlu.lka bal j-vii»ku') iplepel-inictmiai seirra, ko jta iizicMa. ob PROSLAVA PRVOG MAJA. Po prvi put u ovom mjestu manifestirali smo u povorci prvi maj, naš blagdan rada i borbe. Manifestacija bila je sjajina. Njoj se priključiše sve naše okolišne Kom .sekcije, kao što i lijep broj- simpatizanata. Od odredjenog sa-stanskog mjesta solidarno krenuše u povorci sa ervenim barjakom in uz pje vanje «Intemacionale» do drugog mjesta gdje se obdržala skupština pod vedrim nebom. Govornici u svojim lepim govorima očrtali značaj prvog maja, te u isto vreme govorilo se za udedinjtenje proletarskog fronta. Zato bio je i pozvan socialpatriota gosp. Granz, da ču-jemo njegovo mišljenje. Prihvatilo se, da se u tom pogledu održi javna skupština na kojajl če se govoriti o potrebi jedinstvenog fronta. Nakan skupštine htjeli smo da nastavimo sa povorkom prema Jušičima, Matulji i Mihotičima, ali u ovam planu zabraniše nam oni, kioji predstavljaju siju buržoaske diktature. Radi toga da izbjegnema sukobu, radje se razili nego li da se proliva fcrv, defk jai nije vreme, ali zato reklo njim se, dači če ipak dan osvete i dan obračuna. Neko ji od karabinjera zapovjedi&e, da se skine i spremi erveni barjak ,ali naša hrabra drug§rica zastavonoša nije to htjela ocl-mah učiniti, okrenu-la jim ledja i sa zastavom pojuri medju drugove, i svi zapjevaše pod razvitim ervenim barjakom «Internacionalu», te napokort grupa za grupom, počela se razi laziti sa pjevanjem revolucionarnih pjesama. Nakon što se mnogo drugova razišlo, neko ji ostadoše po gostionama, onda provdfcatori sa špijunima i izdajdeama i fašistima navališe sa oružjem u ruci na našia mirne drugove, zapavjtediše im «gare ruke» i onda pretraživali dže-pove, upravo na lupešiko-razbojnički način. Doznali smo za podle izdajice, koji su dali povoda, da je došlo do one lu-pežke navale bi jeli h gardista. Domače izdajice materinske krvi, to su vam oni koji bi htjeli, da budu sve i svašta, a nisu niš ta drugo doli prostački denun-cijatori i ulizice uniformiranih 'kozaka, i svih onih zakletih neprijatelja proletarske klase. Našao se jedan prostadki glupan po nazivu Lampiča koji je trčao sa bijelim gardistima po selu i gostionama tražiti naše nekoje drugove, za fcajeg je držao da imadu oružje. Tom prilikam nasilne navale zatvoriše dvoijicu naših dru-gova, od kojih je jedan več ispušten iz zatvara. Naskoro biti če ispušten i drugi drug. Opozoruiemo sve one izdajice, bolje če učiniti da drže jezik za zubima, Jer inače proči če zlo. Na veliki svečani dan prvog maja prikazali smo, kako radnička klasa več punih 30 god. svetku j e veliki i značajni dan rada i borbe kaa simbol rad. revolucije. Radni narod' Rusije več od i&jL7 godine slobodno, ponosno i po-bjednički slavi taj veliki dan oslobo-djenja. Na isti dan klasno svesni proletariat celoga sveta, svečano pozdravlja djelo oalobodjtenja i usksrsnuča rus-kog radnog naroda, te u isto vreme po-zivajuči radnu potlačenu masu, da i svi mi zajednički ovršimo to veljiko djelo Bvoga proletarskog oslobodjenja izpod jarma kapitalističke tiranije. ■Napred radni narode, udruži se! Oslo bodjenje radničke klase mora biti djelo samih radnika. Živio prvi maji i svetska proletarska revolucija. V Bazovici ple&ejo Lepo vreme me je napotilo, da sem napravil kratek izlet v bližnjo vas Bazovico, kjer vladata še vedno «Bog in narod» in — inteligenca. PriSedli v vas sem kmalu zapazil «velik javni ples», na katerem se je prav brezbrižno zabavala'mladina. Iz radovednosti sem vprašal nekega sodruga, kdo je priredil ples in v kake namene. Odgovor Je bil ta-le: Ples so priredili člani «pustne kase» za svoj* dobiček, katerega si razdelijo ob pustu. Vprašal sem nadalje, je-li to samo mladina. Ne, mi odgovori sodrug mislim da bode več možev kakbr mladeničev v kasi. To je lep zgled za proletariat, kaj ne sodrugi ?— Nato vprašam prireditelje plesa: Je to vaSa organizacija, v tej kaši, s katero prirejate plese, da lažje izkoriščate to naše revno in ubogo ljud ipju-čie^kiu s\iaov:fi!3 vcljima .v števiOM 33. sivK>)jL-£ial gCiarailk mamii roiatmfesti pridili vej mi; to sa jo zgtcdl:to ci^kaji liedtav po pr,ICti!ikiu vct'q». Neeflciv miaimifeisHia; sa j® glasil: «Nom inter-na c ior, i 'd a». — ((Druga inti3Tml3idr4"flfila je imrCIvai, pine.m'aigiaina pet 'Cip.orriluTiiziiriiu. Dali zi apioiritiuniz-mdm, živet!« cicl apc^tuimisiDciv’ in. tadia.-iiatov o?u\s- Lenin v svojem člianikU: «Položaj in naloga socialistične ivbtemaei>amle». kcracteimi okllobra 1. 1914. (V kii^iigiL: «Proii toJcu».) L©nin< jls. refceil' ntaidVJie: «Dnutgia inter ini3‘.a:onnl'a jie slicmifia; em:č|o« ddlžniost, je iizrvT«liflai ndčKfis? p**iiipr;3wlljiaSlnioi dielo, ki j® oimicigKuaiŠia privohnia .citigtalmizaciljia pro* leftatrdaCia v čiaaui dicib«, ko je fciXo k*aipiiti9iliisltii*n)c> Eiu^lniJaOvoi majsiOtnej,-Sa to :v- itSobii »sijibAteirePesia/ fcapiiKailjstič-mgai reEVicijiai. To t<& dogradiSo v saadin-ji reanščino iiniterniaision!alo». Te 'beiHtedtei je niapisail epidtag Lamiin že v počeHtku lBtlai 1914 v čdiatnte «Inter* TizdoTtala in obramba očetnjave». Ob sspdmčlniu nta> prefbetkfe čag& si nismo ziatmiogii zajfcaijiia, dlai m ta mnenja defllilii' le maloštevilni sodrugi. Skupii-ma «ZiitmfmieirwailldiJke 'letv.ie&», kii re je zdnuiiiliai niai zdimimCTvvaliclfeikii konlanen-c.i, jte sitaviilii v s'\'cyi Teacllucijd sledečo zaihiieivla: . ((Gliatrciranoe proti) vojirviim fensidltoro. Izotop sociiaffistiičiniih 'mmisbriciv1 iz meS-četnškJih vkd. Rezkrimkanje kapitani-sK&nag&i im1 pino(f;ide'Hivu.rK(ega ziniačaija .-vjciine ipo eociaJMiriSnii/h pci-iliainioiih naz gavpnniice v dtržavsuih ztonih, ka/kor tu-, dir v Maeh soclaKeftičnih časepien^, kateri-se moraijo, ako pioilinetoa izdiaijuti taijino, patom: podteKrnskib virov . . . . Niaidlailije: Orig«niizjiranj)ei ciestintih dieimon^ sliilalovj pnoitii: vSiadtam, raizšinjatrnje misd-nanddinie aoikid^trimoetii v vajmib ziaikop.ih in podlpiirainije gcspodiairsikih sitaivk de-lavsDviai z maimianoiini dru se — ako mogoče — iste aprameni v poltftiiAnse bo%. v Kientailu, kieir fcaim šo imietlia noše misli že -mnoga TOfo i vpliv, kiaifeor v> Z;iim-menvalid.u. Pa tudi orgnmEeitari&no' ee je pričela aiimim!tcwail!defeai ieiviica tesno zdlriužier«iihi>. Na#a pcavlalCTainijai s aadir.u-gi lfeiviipa, nietmetkia, frairucosikie,, štvioarske, rusko te Avicdfike eitlranke, ki so se vršila pmedl 'n'iš:imi odlpcCicmainijoini v Rm-ivjo, ■to -je kinvailui* za februarsko reMoluoij-o, 30 nme&ai vutasinika že pam.ani prlviih pred p-ripnav aai konferempo Tratijia iiniberna-citirale. Qd -spamMi lefta 1917 priiddb.iiviai .geslo: «Za Tretjo internacionala)), iv Rusiji vžcfeKo ve& pcteiania ini ipolij-ui&inosilli. Ze P^i nijiameim1 nopfcvlu jie združila Tre-tja ijnl!iaikitaciionialla svbUo. uaddio z cino pjacrJajaiska iievaluiCd-je. V islti meri, kakor -ja zimiaugavisla riavoluciifa, jo pridic>-hntaila miasl' Tratijia toilanraacčoniaJla. l>n kilii roari kaker e« jo uftnji^atla rcivaluei-ja v Ruailjd &a 'je trfiriavaOo euailiš&e Tnruja jnfemaiciicittaite križam siv^Aai, po vaah drž-alviah. Koncem lella 1918 j>3 stepni rarsdiniji ciditer KcfrniunisliKmia jihiiiaibarjictaaile, k)al;ens[miu vteldlno bcijj pripadli nsr.ln:iOna mitegia-, kofc tvodiffelij Trebje initennaeio-mafe, z cidlpriiiim) pismom pundl nemške tiplairtaikfeitia č,n aivffinijslfcs kicimm^iiste. Pravzfiočiein. je b'il tia -kfcpik s tem; da -je tklticaliai lamgieškiai Laibouir partiy medimsu-rcdlno konifeinanca v Lcm'siainine ziai dnie 8. jiamaiarja 1919. Osrednjii Gdfciar Kamiu niisliiona Miailmaicaiarnale iaJjiaiviljia v tem pismu, da ne manaj uideliežili tie ko-n-fs:l?juce., -na kateni se bodo zibraLi eo1-ctiiailpiailiriiotijia \r.išh držiaiv. (Kakor smo se iziriaiziilii tiuidi proti, zlicigllaiani Stokiholim-sfeii kanfermci.) Osriadlnijli odbor ja tar krtet K-latvil niai vee sadruge razinih dtr-žaw z.a;htewo, dla. cidp-o\-^do svojo udlefež-fco .maj tej kcinferemoi. V tema pismu je careidaiijit odbor ctrneml tudi vse orgfi nieacije pa rajnih državah, ki so bide ra strairtiii Trenja iraberniadioniailie ti'Sto dcibo. Medi torni sa: K'amun)i^M:-Sna ttjnainiklai Finokie, Esiloraiijie, Lifcvinake, Bcr.lcirtuiaiije,. UknaijiiWe, PdLjisIkia im Ho-latnduke. Obrnam omianija .osradlnjii od-blcir cirli dte'1 dteSavetmai, v Šividi, Itailiji in S vadiji, ki jie, dasi- ivi socialietii^ni. sfaran)-kii, m steatr«: Trotjie iraterniararanale i'n zagavarj'a ntjlemO sltiaJišče. Poleg1 tega smo iimeili na ne&i straini že tuidi, četu-dii dlakama«, TCiditeUje' im rujih sfedilce kiclu Miacileiainša v Amgliiji, Detaai v Ame riikii1 dinj Dariota v P-naimcijii. To so približno vsa sile, ki ern'o jih imeli tisto dcibo za seboj. Dne 24. jiaimuiairjta> de. stopil osneUmjti o(d bcir Koimnumi stične stran kie pred komu-niisiis celetjia sveta z zahtevo, dla se ude-Mii;iO privejga komgra;a Komiumlii?!tičm3 Bntetalaiciiiciniais. To .povaibilo je picdipi-sEmici od oisredimjega odl>aria Komiu-nistič na .imternciaioinia,1e, niatdiaiTjie po imazerri-sfem uimdiut Kcimiuinislbičinie Bfma'nke Hicfljiska, kia/kjor tudli cd isbagai avstrij-eiko-neim^feih kcimiumatov, ru-sksgia uw-ciia -cpnadln^agiai odlbtora, Komuiniističtne elirlsimkla, Fli,ni:i!aildiui ea je pisalo o temi: «Ne sme se, niti v mislih sprotiti namere, povzročiti raz cepljenje, ali or-gizmfiziranj® notve internacional'«». 'f".<■/ Nia tej- kofnferieinci sto nastopni neika-teri stkma*,inKJ» raizburrljeinš iin. kol! bes©*; prdti misliii, orgainMnaimjTa) Trietiie inltter-TDErtciloniafle; vi?fii/na je izjflivila.: «Mi ni-igmio pfliš-lii' ir.iii to potsvietaviJinjia, da siDa-viimo tKirujfliie novi iintenneciiona-li«. Iz tiegta. se naaviiidi-, kako je bilo težatvlno na W kicmtoienlci, bariti se pro. Že prvi ss&bamak vi Lugiamu. sa je posta^ vid na steiiifiče, dia se nasme << ni kogar obsojati*. Kakor da, bi bilo miagoče, boriti se zopet teko iadiajslivioi, na da bi ee ga obsioijialo iw »imenovalo praivim imo-imami: izdasjalstvo. KciniEan&nioa: v Kopern-hagfiimu Jo bilai potniižainiai na navadilo komedijo, ker miikdo ni i>mel poguma, izreči Jo eno adiktniibo odiliočmo besedo. Lfttndm&km kanifcmenca je sttoiriiai ta, kar je zahtevala amgileAfca ta fraincoska boifrioiaizija, toda mii-pa podpira mostove nifdiseftioijlnega «odpuičmtja». 2ieinfiik;ai konlerenica v Bernu se je dr-žeffia tr/dino fiildstoakiih nazorov, da se ne s mi? mikcgiar obsofjatt«. Tfitkia je otsmačil pisec teh A^t takirat-mi ipoliožaB v čijamlkiu: «0 odpuičanju in njega prerokihv. (V knliigi: »Proti toku#.) . Toda/ dalo, kiil g® je izvrgla aimimer-wa/Ddska «leiviic«i>> ni bilo brez uspeha; seme vsejano ie pričelo kimialu poga- toda posrečilo se ji 'Ve, ta revolucijo o-mejiti in oslabiti, ter obenem organizirati prot&upor.u (Gfej Eiiinan 29. omenjena brošura) Te beseda sa Mia napihane po prvih porazih spa/rtak^holv v Ber-l.imiui. Toda v teh dneM'uh ae nikicimmr ni sa-mjalo, dla >ba sociialdlem^Tlatska stranka ttvpilifla v bodoče teto .vialiiko cppiro bur-žiciaziie, v bosih profci' riavoliuciiji. Na pnvietmi -kiclnigiijsu. še rnii blilllo toIIko šitetviilo cirglaniziaidij: zaist;op3inih; dišite na isliem so imeliai plot večinii saiimo akado-nrični pcanien. V pozivih sot bili; cilji iin tekltiika Tmtje iinltfemiffldiicmiaile v 12. točkah orli stalni. Prtvii konKtrea se jie držal po votlimi teh drv&najst vodilnih tolčjc. Teda .na vi-iaiki naičih1, delo je bilo aa-pofieto ini Tratijia iinfiarnaiciionaliSi ee je si-vpriilia, koit orgatniizacitja z valiko bo-dočnoisitjioi dm eti^o. Leta 1919-20, to je wi čaaui med prvim im dirugiim kicingreisiom. Kcmiumiistične iinltiermaciionBlle pirled!9tawl|jiajo dobo naj-viihannajSegta' niara^čeviamja. Tretje iroika so n.atstiopili na dlrugem kai^grosu tudli vo-dliteiiiL kot1 Criepten, Ditttman in po Hli'l/lquitui vodami odipIciHilainci ameriške gicoiiailiistli-čine sitinaink3, jitd. Tistii Mte je pilišLa Kioimunistiičina im-tormajciomala v, niefvarnosti, diai jo taki CEintoističnii efllamiaata pr^aviijo; ona je ploisitiailia. ti siti čas tekoirekoč meda. Blokada je Sovijiaiska Ruisitjo im vo-dšte/i oisredindi odlbioir KdmuiniistiSne in-tETiniaciomailla m dolge mesaoe na.zdvoj.i-la. V drugih državah se j*a le zelo malo vedieilo o resmiiičiniih namiemih Komiuini-slične i;inll3TPiaic.ionaile iimi immogia voditeljev" ae jfe vdlaijalo umislim, da bo Tnatjo iintiarmaicicmailo popolnoma lahko spre-nnenilM v crgalniziaoiljfot, ki sa ne bo sko-rej- nič raiziloi-ielvailiai od Druge initisima-oiicrjale, vsaj po bisliviu. To miišJ.jomje je uraerit zolo cianaču-joče, littailiijamsiki vcrJlitcLj oontirumlašev, MocVgUifiini, kpi ae e i.ipcimiliadi- 1920. iz-neikiel za pristop k Tneijji internlaici.oiniaiM 'irt ja ta avio/j ikonaik ina sJedtafii siačilm o-pravjčeviali: «Zakaj ne bi stopili v Tretjo internacionalo^ n To mami piač ne nalaga nikiaikih posebno težk/ih dicMmos®. Enikinait. na. -ir.i:sec se i®vriši;ivaln€- miu odboru fino razgledni co, pa je z a-driva kon^iaina im aioer brez poD&bnie be1-žalve. Ko jo Kcim. šmitomaidaniaite vddala nevarnost -je bite prirmonsima že j® niagiba si3imici:tb':amrDe sban:i'.|i tatoj poit/rahne kot-rake da to pnapreffi. Iz tega davi ra tistih zramiih 21. točk, 2sairadi katerih se je vrnete kaHmeje tatoa flillna borba. Ko -se ijia dragi fcomgee Kdm'. _in!barn-ar ciuntaite tiaiko cjbivaTCVal zi oziirom na oamtmmfafše, sa ja ločiil im oflistil tudi vseh liaviiičarskih stlriairiekih sketeotv. — Drugi kcinigna? je že tiakraS adloJinio nat-s'cipil piici‘ii idaslfgiji Konmunistične dalien-uikia sEioemfce Nemčije. On te zavr-miii1 tondiaiico leiviAaT^sv, ki aq se iztfiakli zciper udcilečbio kidmiuimii^liov v bojih Sj.';&i:wniih icrgaindiziaicij. Om lei storil ta ki:i i;lk, daj bi dcibiil raama s;midilkiail>istič-ne 'crgalaiaaiai.je, katar na priimiar I. W. W. v Amerikii na svcijo stran. Teim si-tem pia, mi odlsiicpil« miti koraka cld s‘a-l.išrl3i, 'ki-, ga je Komi. itmterinlaciiiOiniaila srna triate kol ptiaivega, V tl-iklu' kibai 1920-21, v dobi, ki leži moi Drugo iim Triat.jo imbermaiciiiclnailo ee je pokg.k> imaVdušerajie, ki je Vizikipalo takoj pa kOntoui svetovne vajine, s teko voliko silo. Tako je Potoval tretji kongres v čiasu’ mlafinictslli im pe J. iti on ega >nlaiz'sldlctva.Tyj/a^ T:i=itii- 6as pai je prišlla tudi huribaKica k siabii, kar je oijiaičiilio; v gioito-\li miren.- tuidi aliuižlaibtoikie siocailldemo-kbai:i;ije. Ecinir'?ka komfenatam, prvai kon-foranicai po vojini, ki je Drugo iinter-.niaicitiniiilo zcpeB vspctsillajviiia, jte bite spoi5i?.t.ka Od buiržiqaiziife ziasmeihieivana. Paplreiji omdnijianii prirtfiesor Posrstieir je phiil: nEdM pozivni vap-gh. bermsike ktinfereinto obstoji, v sporaizum/u q vpna. šanju mladlnarodinih daliaivekih plastlav#; (glej s&rSiTi.- 30 omtinijieimaga, episa). Tcida sedaj Midi buržoaiziija, diai ji je Druga in Druga. i.m ploi iiDtianrsOiciicmala služila piriav vspešno. Nasprlrflrlikli Komiunistilč-ne linterimaiciioinlaile: Aml5ite(rdaim; Druga •iln-termaciioDiaSiai, Druga im pol iintemna-citomate (diumaM-ta), pla ee skušajo sedla j združiti. Treitljlii kongres je morai raSuniafii s pci-iamnetjšiimi razvojem praleterske re-vokroiije, kiakOr je tla priičatavail prvi kforgres. Dobi razmiariama lahkih zm-ag KicunrJinkstiifima inferimacioniafe je aledila dcibli, v toaitiari se ie- bilo iplolbreS3a boriti za vsak koraki, ko je bilo mtoiglo^a te s siflimimli tažavtami izttrgati buržidaiziiji in inij'£inliim sltuglami, amistandlamceim' posto-jiainike, pdiagama, eno z® drugo. Sediaij ^te taikltika iin pfograim: Kdmu-.nisi!lične inteririactiomite z ziadleisllno nai-tenčnictstjlo orisana. -Kamiuimisti&nfai in-teiriniaioiiciniaite jie Bitpite v dobo ongani-z.iranjtt. V ktu, med drugtiirm ba tretjim kongresom, so staa/mka iprikJjtfian-e Tretji- interniateion.ali. pa v^eih dlržiaivah zelo ■maraslie im piridablile rJa. moči im vpiiiviu, Sada.i je mi d.Tža^e na sveto, kjer bi -me bila Kom. in-teriniaoionala modna i-di> uidteJiežmiejo. Franicceka- ikomuim^lič-ma sbriaimkiai datei piopoilirjeimia pravilno, ko posvačiai mlatim- neviažinum vpina^a-nijiarmi im nalicg.aoii vfiO avajiO poraorlnoab. Tako nia primor jfe poavdllUa vpiražairajiu glade rtaidoirmaabnuh vollitev ivtaliko pozornosti ira to Je billioi piovsami pravilno. Tudii Kcmuni stična atirankia Nemčija 3e diaMia pnaviilino, to je na pr.imier siveto-Mafla 'SV.oijifmi čilamomi, da ma bi brlo pravilno, ako bi bojkotirali Valitve v Thueringenu -im Sateonlijii, kjer je bila ttakiožvana eoedalistličnia vffiada odvusna od' njjiih gJiaeoiv. . ' NfflS-e sfcrMmke r.aivwaij(ol popajnomiai pra villno, ko izavcjarmajO v boijtu' zoper Am-siilarldiamljko inibeffimaicicinialo Sirokovrih ongiariifflaicij taktiko pofesmega zasada-uiia im z® s&duj' me drve maipraj proti cdSočnumiui -nisp3idui .ma mjama tr*dmjave, kil za s*3d/3fii še niiao zaivzetne. Toda med 'tem ko se naše stranke bore z zapreka• vra, ki sa jim stavljene na pot od junakov Druge 'im Druge in pol internacionale; med tem ko one odstranjujejo obrambe, s kotnimi so se te zavarovali, pa ne izgube izpred oči svojega, glavnega velikega cilja, za katerega se borijo. Gliavma geslo tnetijieg«. kongnee)3i je bilo torej: «Na delo med masoh Popreijšmi odilomki v razvojni Komiu-nfiistiŠno, iLnterniaoiiciniaille so se lzrazaiii v tom, icto’ sa .dteflavakia mtasa limote,^ reklu bi, religiozne ob^iuto n«pnaim nui. Toda doKmi odlomlki so. sa waali. itu* v nomavialdm-i orgtamizaitoričinu slabost« posamegindh diriapk kakor. tudi. ciste Ko-mumi a'ič ne imterrtftiei artaue. TiiSti čas je bili komumiizenni zia proletariat breizte-tena, četudi silno vabljiva idejai. Pa .tudi sediami/a doba j'i te .v temi slična. Ne samo kbamumizem srnmv temveč tudi komiumiMičn© Pirgta!mia3cije, morajo prodreti v široke nnaise lljudtetivn. V državah starega evropsic^a. delav-skiega giibainja se -mloim Komunistična i-piemlajciiortaillai boriffi prtoli cDvojnem« oc/vražniku. Na enii striaini je do zob o-borožiamai buiržioaziiija, -nai drugi ^;aire e»oc.i aldeimokra.tičrne Kinainke im stookov-•ne 'Orgamaaicije,. ki so desatlette ,OP^a™' ziirate lir vodile datevstivo in katere vodijo sedaij siistetrmaltidetni boj- _ Z navdušanijieimi samim' s® P®~ monamo več boriti proti Amfeterdlamu i>m Drugi in. ppl' intemiaicaoinaH; nam organiziranosti micirHmo ^aivtotn nasprobi trikratno organia/itiamost- Giefw: «Na delo med ntaso» ae razumeva od. tret-jegai kongres® -v tam smruslu. Kadar bomo premagadi1 zmete ini napake oportunistov, potom botmo šeJe nosptnotoi-koro zadali smrtmi udarec. V začetem rednemu ,tada sediaij še po-čaisnem oblagcimjiu buiržiciaizne iin, sooiail-dlaimakraibičinei tirldin/jlave, v zapečetlam, do sediad' šiei nekiatiko Bbeitavljaijioičiemi or1-ganiizatori&meimi dlelu, kii ima n® zunaj še malo ivitlisa, vidljja posaimazniki padanje upliiva Tretje irfennlaieiiamaite. ker po večini'na poznajo nuieine kiomipiicira-■notstii i.m njenih težav. Tako je pričel Mairtov gcvciritii o «mraifenij.u» Kom.u-nisitiičine intermiaiaiianale, klatenemu 'S8 je pridružili binezzimačajnii Levi, kii- preteka grelnike t/:il®a zi3radii «paidiajočfeg!a vpliva« kormuinisfov in tožli o padlanju iriiiiih vpliva, v Nemičiijli.: Ito dOkaizOvialti ja sedaj častnai in«tcnga, te pialitičirna pnoipa-lioa. Saviadai £ie pa tudli najdejo *med toomiuraisti člaini, posebno med mlladi-mi, kii 'verujieijo tom prerclkom^ aikora-v- . mo -ni rakiakega. povoda- za piasimiziam'. Prvo telo Kcttmuiaiisfličima imtiemaicio->nate je bilo zaradi tegai «.lažjem, ker ja šla tediaai skezi cvatra&o, eamj-aj.očo mila-doRt; sedaj- pa je dozorjenia in1 kot toka stopa v težjo odlločliaino doto svojegia dete. Komunfeiti^na anltortniaeiicinala je bila rojena pod gestami mežčaimate vojne. Ta meščanska vojpa pa bo morate n!a v-siaik' rnačiin- koraka!ti preko dahe spre-mieimib, ki bodo poJožia,ji razburkiate do vrhunca ini ga zopet ahlaifite im ostebe-lia; te piriikiaiKeni -se lahko tpazuje že sedaj-, tu pa tam. Na vistaiki naičini pai so čaisi' dlaivnO že mimuili, kiaiharei opeva maka franiaoiaka vojaška pešam v sledečih verzah: .... Ume guena plus tegiitiiimie — ' - ‘ Cest liai guere a bi ziapcpadlii klaij pcimiami mod-nlaircdino združenje aiseh delavcev zla prvo1 viadb žuljaivih -rok ma sveitui .... Tcdia ,priseli bo čas, ko bo te gospoda rpozmailia, dlai Knemili mi tukaj- za Kotmu-mistii&no inibeirmaicliioniailO, paič pa etmo mi vtiii taifkiajjl aai amiago pralletlarSkie revollii1-cliiio, kiztore ergamizaitlor je Kjamumistnč-na iatlOTiriSicioniaite. — Dai, teka jla, vi spreiahrlndtinia gospnoldteL PeisUl feictfuimL bcdlete Mi to zapapaidrli gospodte — ker vi ste vialiiki iakiusbve-niki. — Viii ivi&trui;iatia saima to, »kar se laihiko ivizame brnz truda v roke im po loiži niai.doliočisno meisto». — Siamo ne^ kaj. časiai še gcepodla moja. Kadlar bo svetovnlai revbiluidija nrapnaMtite Se en, ala diva koirsalkrai naprej., kadlar ba sovjetska ■moč oswoa'iili3i še eno Biti dive državi, tedaj1 bcdlete šieile v stanu spoznati paiaivi rr.(edln«i:iodinfi en^sstteivlnd pomen Kamiumir stične initernaiaomale. __________G. Z1NOVJEV. Po svetu Kaj so vse naHi v krmlje.vstvu egiptovskih faraonov? — V grobiščih egiptovskih faireonov (vladarjev) v Liaihumu in Gura-hu v zgornjem delu Egipta se vrše žie delj časa izkopavanja in muzej pemnsvl-\ainskagla vseučJUiščiai v Amerika je dobii od flsim že več sto predmetov. Ema maj-posebnejših zanimivosti, katere je dobii rečeni muzej, je model pivovarne, ki je star okofti 3700 let. Kan rečeno, model je bil narejlem okdld 1800 let pred Kristusom in kiaže. da je bilo pnil njem zaiposflenih okoli dvanajsti oseb, ki ao izdeloval:« pivo iz ječmena. Celo ječmenovih luščin eio * šli za, ki?iko pest. Med drugimi) aaninnivi-mi pneidmeti stla tuidi (fva čolna z vesli in jambori, ki stat «nosila duše mnKVih Egipčanov preiko Niila.» (Taka je bila vera star rih Egipčanov o neumrjočnostt duše.) — Dabiffo se je tudli več kipov izrezanih ia tega:, ki predstavlijajo d/eliavoe prenašajoče žito. * Aorto — zdravilo proti jetiki. Pariški zdravnik dr. Oantfetr® Je obvestil medicinsko atoademdjo v Pariau o novi metodi zdTaivlienje OuberkuJoze. V svoji spome-nicf opo«flri* najprej na dtejstvo, to niti ediem: od dcdiavc«v M delajo pri pečd zli žfsanje apna- na otoolel na jetiki. Zato je zeRio ugoden, ker je mogel zabeležiti 40 odstotkov ozdraVidenja. Slične poskuse z istim re-zuHteitom je napreuvij i« tudii) neki njegov srtanovaki kolega. . » 12 UREDNIŠTVA Kobarid, A. G.: Po&lji ge; tudi o bliZnJih krajih. Škrbina, t. A.: Prihodnjič. , Solkan, J. S.: Kaj je * onim ^ispev- kam? Pošji ga nemudoma »M P» odpiSi! Gradilče pri Vipavi, A. L.: Kakor vidito je drugam. __________ Izdajatelj: htvrfevaln« »jdbor Komuniitiibo »tranke ItaJije. Odgovorni »rednik: Egidio Genaari < Tiskarna: »U Lavoratore".