Gospodarske stvari.
Nekaj o sadjereji za spomladanski čas.
Vsak kmetovalec, kateri na prihodnost misli in ki se trudi prihodke svojega zemljišča pomnožiti brez ozira na to, ali se uže njemu samemu ali pa potomcem njegovim obeta sad takega truda, prizadeva si zdaj v spo-mladnem času skrbeti za sadno drevje. Ne bo tedaj odveč ponoviti tudi na tem mestu nekaj splošnih naukov za sadjerejo.
Kaj se tedaj priporoča pri starejem drevji ?
Kakor je človeku, živini potrebna in koristna snaž-nost, enako služi tudi drevju. Ne zamudi tedaj vsako leto pri sadnem drevji osnažiti deblo in veje stare gra-pave kože, pod katero se skriva in redi vsakovrsten mrčes, ostrgati dalje mah, med katerim je drevesu posebno škodljiv rumenkasti ali pa sivi, vedno bolj in bolj se širijoči mah.
Dalje glej, da se odžagajo vse suhe ali na pol suhe, pa tudi zdrave veje, ako so pregoste, in enako tudi iz debla ali debelih vej rastoče vodene mladike.
Ako stareje drevo peša, prepričaj se, od kod to izvira; ako bi bila tla, na katerih rasto, premokra, glej, da odpelješ preobilo mokroto; ako ga objeda mrčes na koreninah, okoplji jih, skušaj mrčes pokončati in primešaj med prst tu in tam kotrana ali druzih neškodljivih smrdljivih reči, katerih se mrčes mnogokrat vsaj ogiblje; ako miši pokončavajo korenine, zopet opraviš nekaj s kotranom , ali pa natakni po luknjah cunj namočenih v petroleji in še pomazanih z voženkom.
Ako drevo peša zarad premale rodovitnosti prsti, iz katere si išče po koreninah živeža, obžagaj drevesu veje bolj, kakor pri navadnem snaženji, okoplji vso okolico drevesa, napelji tje razgnojene prsti, posebno prsti razgnojene mešanice, komposta, polivaj ob dežji razko-pano prst z gnojnico, kateri je primešane zadosti vode, in ako treba, napravi krog drevesa s kolom primerno število lukenj ter nalij po njih gnojnične mešanice. Varuj pa se rabiti pri tem močnega gnoja ali močne gnojnice, in pa to celo ob času suše, bodi-si zimski, bodi-si poletni čas.
Ako ti sad starejega drevesa ne ugaja ali drevo sicer lepo rastoče ni rodovitno, zna se priporočiti, da tudi nekaj bolj priletno drevo požlahniš s cepičem bolj primerne rodovitne vrste. Toda ravnanje pri takem cepljenji mora biti nekaj drugačno, kakor pri mladem drevescu. Cepiti se ne sme na premočne, prestare veje, tudi se mora drevesu pustiti dosti druzih vej, da preveč ne oslabi, ampak najbolj se obnese tako cepljenje, ako se drevo tako rekoč skrivaj in polagoma spravi v žlah-neje pleme; potem pa, ko se je cepič prijel, se drugo iL slednja leta požlahneni del ali požlahneni deli polagoma speljavajo v glavne veje, memo tega, ko se ob enem nepožlahnene veje tudi polagoma zatirajo.
Znano je, da si sadjerejci s takim požlahnovanjem igrajo in tako na eno deblo vcepijo veliko število različnih sorodnih vrst sadja. Pa to je le igrača, so po-skušnje; pomenljivo pa je za sadjerejca, ako po tej poti prerodi drevo iz malovredne vrste v dragoceno vrsto, ali si izredi iz nerodovitnega drevesa bogato-rodovitno.
Ni treba dostavljati, da vse natančnosti pripravljanja in pazljivost pri požlahnovanji, katere v to pripomorejo, da se spodleti, enako in še bolj veljajo pri požlahnovanji starejih dreves, kakor pa pri mladih, ker v tej zadevi sta si človek in drevo zelo podobna; kakor otroka laglje obrneš na pravo dobro pot, ga laglje odvadiš grdih, pa še ne zastarelih razvad, ravno tako boš laglje požlahnil mladega živo rastočega divjaka v žlahno hruško, v žlahno jablano, tako ti bo še mogoče drevescu zravnati na vse vetre zveženo deblice, ko se nasproti v prvem slučaji enako požlahnenje pri starem drevesu težje posreči, o zravnanji pa celo ni več govora.
Glede snaženja sadnega drevja ne smemo na tem mestu zgrešiti dostavka, da se drevje enako obvaruje starikaste kože, škodljivega mahu, različnega mrčesa, pa tudi poškodovanja po divjaščini, ako se, toda boljše v jeseni, po vsem deblu dobro namaže z vodeno mešanico apna in ilovice.
Še kaj več o tem, posebno o varstvu zoper različne rane in bolezni pri sadnem drevji drugo pot.
131
Nekaj o sadjereji za spomladanski čas.
(Dalje.)
Govorili smo zadnjič, kako ravnati s starimi drevesi posebej. Danes hočemo spregovoriti nekoliko, kako ravnati z ranami po drevji ne glede na starost. — V tej zadevi imajo sadjerejci, ki rast in življenje opazujejo in vsakovrstne pomočke poskušajo, mnogo sredstev, posebno zanimivi pa so ravno v tej zadevi nauki in skušnje lani umrlega slovečega sadjerejca dr. Lucasa,
kateri sledeče priporoča: Za pokrivanje drevesnih ran priporočajo se: drevesni vosek, drevesno mazilo in kotran.
Drevesni vosek za pokrivanje ran rabi se zdaj z najboljšim vspehom mrzlotekoč, obstoječ iz smole, vinskega cveta (špirita) in nekaj lane nega olja. V ta namen stopi se na žrjavici 1 kilo smrekove smole, nadalje 150 granov = 10 lotov varno ogretega vinskega cveta, ki se potem smoli prilije, in konečno pridene se še dve žlici lanenega olja ali pa nekaj loja. To se vse dobro premeša in ko se ohladi, spravi se v plehaste puške, ki se dobro zapro. Ako se tej mešanici doda za oreh veliko natrona, postane še bolj voljna.
Drevesna mazila se zdaj, odkar je kotran znan, prav redko rabijo, ker so vse slabeje. Tu in tam se še nahaja raba mešanice tako-le napravljena: vzame se en del frišnega blata od govedi, pol dela apnene šute od zidovja in pol dela lesnega pepela. — Drugi zopet priporočajo za mazilo drevesnih ran poleg enega dela pepela dodati še četrti del telečje dlake.
Kotran od premoga pa je najboljše, najvspeš-nejše in tudi najceneje mazilo za drevesa tako, da bi ga moral vsak sadjerec zmiraj imeti pri hiši; posebno koristen je kotran pri ranah, ki gredo čez les. — Navadno se kotran rabi mrzel, drevesne rane se pomažejo ž njim, kotran se zaleže v lesne razpoke in srkavnice, zabrani s tem pristop zraka in ^mokrote, rana se zaraste in drevo je rešeno. — Še bolj kot mazanje z mrzlim kotranom priporoča se mazanje z vročim ko-tranom, to posebno tam, kjer se je rakova rana ali rana perečega ognja izrezala. Videti je, da vroč kotran zamori vse one male rastlinice ali sokove srkavnice, v katerih še kaj bolezninega tiči. Vspeh kaže, da se nobene drevesne rane ne zaraščajo tako urno in lepo, kakor one, katere so bile pomazane z vročim kotranom. To pa, da se rakove drevesne rane popolnem očistijo vseh bolezninih delov do zadnje pičice, je ravno pogoj ozdravljenja; sicer se rana ponavlja, dokler ni drevo vničeno.
Kako drevje varovati poškodovanja, dalje tudi škodljivih gob in mahu, omenjeno je bilo uže zadnjič, da je najboljše sredstvo, debla in veje namazati z be-lenjem, napravljenim iz frišno gašenega apna, kateremu se v ta namen, da dalje drži, primeša nekaj goveje krvi ali pa limaste vode od strojarjev. — Ako pritlokovo drevje zelo nadlegujejo peresne uši in enak mrčes, se priporoči tudi najbolje, drevesa čez in čez naškropiti s takim belenjem, ker se s tem pokonča tudi zalega mr-česova. — Zoper plesnobo in druge bolezni na perji sadnega drevja, posebno ako se te pokažejo kmalu v poletji, priporoča pa se najbolj žvepljenje, to je, potresanje z žvepleno štupo ali žveplenim cvetom. Da je ta pomoček pri boleznih vinske trte dostikrat edino sredstvo rešiti kaj pridelka, je vinorejcem uže tako znano po velikoletnih boleznih vinske trte.
O belenji naj dostavimo še to, kar smo uže pri drugi priliki omenili, da to varuje drevo poškodovanja po div-jašini, ga varuje škodljivih mahov in pomladi kožo.
Kako varovati drevo zmrzline, o tem govorili smo tudi uže ob drugi priliki; ako tukaj še nekaj omenimo o tej zadevi, storimo to z namenom, da tudi zdaj spomladni čas sadjerejci v dveh ozirih mislijo na odvračanje škode po mrazu.
Prvič je gotovo, da je drevo tem bolj občutljivo zoper mraz, kolikor mokreja ali bolj vlažna so tla, na katerih drevo raste, tedaj je zdaj spomladni čas sadje-rejcu prilika dana, preobilno mokroto od drevesa obračati in odpeljavati, ali pa premokro prst sušiti s tem, da ji primeša cestnega blata in druzih prst sušečih tvarin.
v drugem oziru imamo spomladi drevesa varovati onega mraza, ki nam pokonča brstje in cvet in s tem ves pridelek. — In kako moremo drevo obraniti takega poškodovanja? — Odgovor je težak, ako govorimo o velikih škodah, prizadetih po nenavadnem vremenu, namreč zgodnji gorkoti in kasnejim mrazom; nekaj pa se pri nekolikem drevji da zabraniti s tem, da se ob času prezgodnje gorkote rast pri posameznih drevesih zadržuje z nakidavanjem snega vrh drevesovih korenin, s pokrivanjem korenin bodi-si s slamo ali vejami itd. Ako se tako posreči zelenenje in cvetenje drevja zadržati, se s tem more tudi rešiti pozebline.
(Dalje prihodnjič.)
132