NAŠI DELEGATI

Delegat je posredovalec In usklajevalec vol|e ddovnlh Ijudl In občanov
V minuli mandatni dobi smo uveljavili delo-vanje skupščinskega sistema v občini prek de-legatskih razmerij v skupščini občine in skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti. Pre-hod od odborniškega sistema v delegatska ra-zmerja ni bil preprost. Namesto odbornikov je bilo treba uveljaviti delegacije in konference delegacij, ki so na podlagi proučenega gradiva opredeljevale svoja stalisča o posameznih /a-devah z dnevnih redov skupščin ter delegirale svoje delegate v zbore skupščine občine ozi-roma v zbore skupščin občinskih SIS.
Prešli smo na kolektivno obravnavanje zadev, saj posamezne zadeve iz pristojnosti zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih SIS obravnavajo celo na zborih de-lavcev v združenem delu oziroma na zborih de-lovnih ljudi in občanov v KS. Seje skupščin se torej prično s sejami delegacij, v pomembnejših zadevah celo z zbori delavcev oziroma zbori delovnih Ijudi in občanov pa končajo z obrav-navo posamezne zadeve in z odločitvijo o njej v pristojnem zboru skupščine občine oziroma skupščine občinske SIS.
Pri takem načinu dela delegat ne proučuje gradiva sam, temveč ga mora glede pomemb-nejših zadev obravnavati z delovnimi Ijudnii in dobiti njihovo stališče. Tega opredelijo v dele-gaciji in uskladijo med delegacijami na konfe-renci delegacij, ki tudi delegira delegate v zbore skupščine občine oziroma skupšeine SIS. Delegat ni nosilec oblasti, temveč posredova-lec in usklajevalec volje delovnih Ijudi. Odbor-nik je v skupščini odločal v imenu voiivcev, prek delegata pa odločajo v skupščinah delovni Ijudje sami. Dobro delo delegata ni le v tem, da pozna probleme svoje delovne sredine ali sre-
dine, v kateri živi, temveč mora poznati tudi probleme občine in širših družbenopofitičnih skupnosti ter na podlagi mnenj ali stališč svojih sodelavcev oziroma soobčanov spoznati skupne probleme in stališča ter jih v posamez-nih zadevah upoštevati pri razpravi ali odloči-tvah.
Pri oblikovanju teh stališč mora biti delegat anga-žiran. saj jih je dolžan s polno odgovornostjo prena-šati v pristojne zbore in se tam dogovarjati o skupnih stališčih, ki so odločilna za tako ali drugačno odloči-tev prislojnega zbora oziroma skupščine. Te odloči-tve pa niso vedno v skladu s stališči delegatovih sode-lavcev ali soobčanov, temveč so v končni odločitvi dostikrut korigirana s stališči delovnih Ijudi iz drugih (emeljnih samoupravnih skupnosti ali celo iz drugih dnižbenopolitičnih skupnosti.
Za opravljanje svoje delegatske funkdje je nujno potrebno, da se delegat dnižbenopolitično in sa-moupravno usposobi, dobro spozna delovanje dele-gatskega sislema in problematiko sredine, v kateri živi ali dela ler da je čimtesneje povezan z družbeno-političnimi organizadjami, organi samoupravljanja pa tudi s strokovnimi službami temeljne samou-pravne skupnosti, iz katere izhaja.
V veliki meri je delovanje delegata pogojeno s stopnjo razvitosti samoupravljanja v temeljni sa-moupravni skupnosti in od odnosa družbenopolitič-nih organizacij in strokovnih delavcev do samon-pravljanja in delovanja delegacij in delegatov.
Iz vsega tega sledi, da je delo naših delegalov družbenopolitično in samoupravno dokaj odgovorno ter da brez dobrega poznavanja družbenopolitičnega sislema in brez ustreznega sodelovanja s temeljno samoupravno skupnosljo, v kateri so izvoljeni, ne morejo uspešno opravljati svojih delegaCskih funkcij. Temeljne samoupravne skupnosti pa so dolžne v in-teresu dobrega in aktivnega delovanja delegatov za-goloviti tudi možnosti za njihovo delo in delo delega-cij.
Z.T.