Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka 2 din Slovenska beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročnina: Letno 24 din, polletno 1Q din žtevilkeTlT""""*" II ——— ^ Ljubllani, 14. novembnTl94o"~M"l*""ll'l7""l^^M""l‘"ll*""^""‘"*Tr""l,'^^^^^*rcH<*V Dr. Dinko Puc: Preidi* 1 Ji reizkusnja narodov Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? Oton Župančič. V svojih mladlih letih se nismo zavedali, kaj je vojna. Rojeni smo bili v dobi dolgoletnega miru in v državi, ki ni bila naša. Gledali smo spričo tega na vojaško prganizucijo kot na inštrument, ki nima druge svrhe kakor vzdrževati obstoječe za nas krivično stanje, to je držati nas v robstvu, — ter ogrožati na drugi strani enkrat tega, enkrat drugega soseda, ne da bi videli za tako ogrožanje pravi moralni motiv. Avstrijska armada nam je bila nič drugega kakor orodje imperialističnih teženj monarhije. Naša mlada inteligenca je bila zaradi tega z malimi izjemami razpoložena antimilitaristično. Sanjala je o možnosti uredStve vseh narodnih sporov potom razsodišč in mednarodnih sodišč, sploh o možnosti večnega miru. Svetovna vojna je bila bridko razočaranje. A vendar so narodi že med njo govorili, da je to zadnja vojna. Cim je končala, pa je nastal po vsem svetu enoglasen krik: Nikdar več vojne! Ustanovilo se je Društvo narodov, ki naj bi v bodoče preprečevalo vojne konflikte. Toda preprečiti ni moglo niti enega, vojne so se ponavljale in zdaj tu zdaj tam je vedlno znova izbruhnil oborožen konflikt, dokler ni vzplamtel znova ves svet v strašnem vojliem požaru. * Ali se sploh dajo preprečiti vojne? Da odgovorimo na to vprašanje, je treba preiskati vzroke, ki tirajo narode v vojno. Včasih so se vojevali, ker je bila razžaljena osebna čast kake vladajoče osebe; zaradi kozarca vode; zaradi kakega mejnega konflikta; iz verskih nagibov, da bi se podvrgel svet enemu, edino pravemu bogu; največkrat pa so vojne nastajale zaradi gospodstva-željnosti vladajočih, ki so v blaznem precenjevanju svojih moči hoteli zavojevati ves svet, kakor Aleksandler Veliki, Timurlenk, Napoleon in drugi. Toda nastajale so vojne tudi, ker so se uprli zasužnjeni narodi svojim gospodarjem, ali pa iz gospodarskih razlogov, ker kak narod, kateremu je drug močnejši zaprl pot na svetovni trg (predvojne Srbije!) ni mogel Več živeti, ali pa iz socialnih razlogov, ker kak narod ni mogel več prenašati krivic, ki mu jih je prizadela ureditev družbe. Ti vzgledi seveda niso popolni. Toda že iz njih se vidi, dia se dajo vojne preprečiti le v redkih primerih. Kako bo prepričalo kako razsodišče imperilistično orientiranega državnika, da nima prav? Kako zasužnjen narod, da mora še nadalje ostati v robstvu ali pa njegovega gospodarja, da mu mora dati svobodo? Kako bo kako sodišče odvzelo kaki državi brez boja pridobljene ugodnosti ter jih dalo drugim revnejšim? Svet je še premlad in slabo organiziran. O večnem miru je mogoče govoriti le takrat, kadar bo tvoril ves svet eno človečansko celoto, skupnost svetovnih združenih enakopravnih držav, ki bo objektivno pravično urejala svetsko produkcijo, konzum in politične pravice. Do takrat pa bo preteklo še mnogo tisoč let. * Zavedati se moramo zaradi tega, da živimo v času, ko bo treba stalno stati budno na straži zia svoje pravice. Pripravljeni moramo biti braniti jih z orožjem. To pa pomenja brutalno povedano, da mora biti vsak posameznik naroda vsak hip pripravljen dati življenje za svoje ideale. Umirati je težko. Prav posebno težko je umirati v cvetu mladosti, ko še nisi nasičen lepot in sladkosti življenja, ker še nisi okusil peze in grenkost njegovih. In vendar ni drugega sredstva! Ako hočeš braniti uspešno svojo zemljo* svojo ženo, svoje otroke, ako jim hočeš zagotoviti boljšo bodočnost v svobodi, moraš zastaviti svoje življenje v borbi na nož in ne oklevati. Ljubezen do domovine mora biti jačja kakor ljubezen do življenja. * Morda smo grešili v svojih metodah državljanske vzgoje, da tega naraščajoči mladini nismo dovolj jasno povedali. Ni koristno narod vzgajati v brezskrbnosti ter v mišljenju, da je zdaj saturiran in da se miu ne more nič več pripetiti. Spominjam se, da po prekatu ni bilo dobre volje žrtvovati kaj za narodno-obrambna društva; češ sediaj smo v nacionalnem pogledu zavarovani in stvar državo je, da skrbi za take stvari, če pa je ljudstvo nagnjeno k brezbrižnosti tam, kjer gre le za denar, koliko bolj je dostopno uspavajočim argumentom, kjer gre za življenje. Kajti umirati je težko. Strah pred smrtjo pa ustvarja neznačajneže. Zaradi dogodkov v preteklih letih smo videli marsikje, kako so bile osebe, poznane dotlej v javnosti kot dosledni in značajne — prilagoditi se naenkrat tudi novim sistemom. Marsikdo je bil pripravljen žrtvovati svoje demokratsko prepričanje ali svoje nazore o socialni ureditvi družbe ali celo svoje mišljenje o svobodi, samo da se izogne borbi in ne izpostavi svojega življenja nevarnosti. Kdor pa je pripravljen na kompromise v teh zadevah, bo iskal tudi kompromisa, če bo stal v bojni črti, ali pa izgovora... <5*J »"£- J '55*^5 'ti*. Usodepolni trenutki so pred nami. Verujemo, da nam bo zaradi naše korektnosti in popolne nevtralnosti mogoče izogniti se vojni. Toda ta možnost ne sme niti za hip oslabiti naše obrambne sile in niti za hip zmanjšati naše pripravljenosti, dati svoje življenje, — ne za režim ali sistem! — marveč za domovino. Le kdor se bo povzpel tako visoko, da mu lastna žrtev ne bo pomenila nič, bo mož, ki se ne bo bal ničesar, ki bo krepko in pogumno koval usodo svojemu narodu in sebi. Sedanji čas pomeni preskušnjo narodov. Ne bodo je vsi prestali. Umirati v robstvu pa ni naloga svobodoljubnih ljudi, zato se morajo naučiti umirati v borbi za svobodo. Nek angleški državnik je rekel: «Nemcev se bojim, ker znajo umirati.* In res je: le tisti narodi žive, ki znajo umirati. Le narod, ki veruje vase in v svojo moč, ki se ne boji smrti, bo živel! Vprašanje sokolskega vaditeljstva Pod tem naslovom prinaša «Jutro* v št. 42. od 14. oktobra 1940 krajšo razpravo, v kateri ugotavlja, da število vaditeljev pada, toda iz previdnosti ne navaja razlogov, ki vodijo do tega. Posebno zanimiv je poziv, naj vsi bivši voditelji zopet poprimejo za delo. Zanimiv predvsem v zvezi z nedavnimi dogodki v ljubljanski župi, ko odgovorni krogi — smatramo namreč, da je poziv oficielnega značaja — niso tako gledali na to vprašanje. Bravcem bo mogoče še v spominu članek, ki je bil objavljen v «Slovenski besedi* štev. 8 od 9. oktobra 1939. Pod naslovom «Sodobne metode* je bil opisan način, kako je uprava Sokola I. izključila 19 svojih najboljših vaditeljev in telovadcev, ki so istočasno vodili tudi dlelo v župi. Vsa sokolska javnost je takrat z ogorčenjem odklanjala metode, s katerimi je nastopala uprava Sokola I. proti bratom, ki so hoteli «ob raniti Tyrševo misel čisto in neoskrunjeno, organizacijo pa samostojno in neodvisno od vplivov, ki bi se hoteli okoristiti na njegovi idejni in orga-nizatorični misli*. («Slovenska beseda* 9. okt. 1939.) Še jasneje je bil prikazan položaj v »Slovenski besedi* z dne 8. febr. 1940 št. 2. V članku 4, na dolgotrajno ječo pa okoli 650 radikalov. Med na smrt obsojenimi sta bila tudi Nikola Pašič in Aca Stanojevič, ki pa sta se rešila v inozemstvo. Dejansko ustreljenih je bilo 20 radikalov. Zdaj so jim postavili spomenik — v času, ko se radikalna stranka zopet bori za pruvtice naroda. Izpolnile so se Pašičeve besede: cNarod ljubi žrtve in mučenike, da jih slavi in poveličuje.* Trboveljska je zvišala rudar jem mezde Med 1 rboveljsko premogo-kopno družbo in delavskimi zastopniki je bil dosežen sporazum, ki ustreza zahtevam, ki so jih postavili rudarji in delavci stranskih obratov. Predvsem je družba pristala na zvišanje temeljnih mezd v vseh kategorijah povprečno za 10 do 21 odstotkov, in sicer z veljavnostjo že od 1. oktobra, tako da zdaj znašajo v 1. kategoriji din 56.25, v II. kategoriji din 50, v III. kategoriji din 46, v IV. kategoriji din 44 in v V. kategoriji din 34 na dan. Prav tako so zvišane mezde v apnenicah in kamnolomih, in sicer v I. kategoriji na 48, v II. na 46, v 111. na 44 in v IV. na 54 din. Tarifa za akordno delo in funkcijske doklade se tudi zviša za 10 odstotkov. Družba je razen tega ustregla tudi drugim željam delavstva, zadevajoče razne dopolnitve kolektivne pogodbe, deputate in druge ugodnosti, tako da so se pogajanja vsekakor končala z zadovoljivim rezultatom za delavstvo. Politični pregled Notranja politika Spričo razmer, v katerih se nahajamo, je razumljivo, da v našem notranjepolitičnem življenju ne moremo zabeležiti prav posebnih dogodkov. Z vladnim odlokom so bile pri nas razpuščene vse emigrantske organizacije, kakor tudi zveza jugoslovanskih emigrantskih združenj. Iz veletrgovine z živili so bili z vladno uredbo izločeni vsi Židje, pa tudi prosvetni minister g. dr. Korošec je odločno nastopil proti Židom s tem, da je predpisal numerus clausus za židovske učence na vseh učnih zavodih v državi. V Udruže-nju rezervnih oficirjev je bil postavljen vladni komisar. Vlada je zopet uvedla znatne omejitve v prtometu z motornimi vozili. Prometno ministrstvo je ukinilo na naših železnicah celo vrsto vlakov, s čimer je noše gospodarstvo in potniški promet močno prizadeto* zlasti v Sloveniji. Velike težave so še vedno s preskrbo prebivalstva z jedilnim oljem. Z vladtio uredbo so bile ustanovljene mestne aproviza-rije po vseh večjih mestih države, pri nas v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Trbovljah, Škofji Loki in na Jesenicah. Prisilno se morajo tudi v vseh industrijskih središčih ustanoviti industrijske aprovizacije. Močno razgibano je notranje življenje in urejevanje razmer v banovini Hrvntski. V Zagrebu je bila nedavno ustanovljena narodnosocia-listična stranka. Hrvntski ban je izdal za prihodnje leto> izredno ostro ukrepe proti kmetom, ki puščajo velike komplekse svoje rodovitne zemlje neobdelane. Hrvatske-mu banu so bila dana zelo obsežna gospodarska pooblastila glede ustanavljanja, poslovanja, odtujitve in likvidacije gospodarskih podjetij na ozemlju banovine Hrvatske. S tem je postal hrvntski ban nekak gospodarski diktator na Hrvatskem. V Dalmaciji se bori Hrvatskn se-ljaška stranka v besni borbi z združenimi nasprotniki, frankovci in komunisti. V Zagrebu je imel jugoslovanski katoliški episkopat svojo izredno škofovsko konferenco, katere sklepi pa javnosti doslej še niso bili sporočeni. N j. Vel. kralj Peter II. je opravil zopet več študijskih potovanj po državi, na katerih se je podrobno seznanil z življenjem prebivalstva in z raznimi zgodovinskimi znamenitostmi. V Bosni so si tamkajšnji muslimani zopet močno v laseh. Oba njihova voditelja se postavljata za političnega .vodilnega naslednika pokojnega dr. Spaha. Razlika je predvsem v tem, da zagovarja dr. Behmen čim tesnejše sodelovanje s Srbi, dr. Kulenovič pa s Hrvati. Pri nas v dravski banovini so vse stanovske organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev poslale skupno deputacijo k banu g. dr. Marku Natlačenu in mu izročile spomenico za nujno izboljšanje njihovega gmotnega položaja spričo vedno bolj naraščajoče draginje. Uradno poročilo službene poročevalske agencije je obvestilo našo javnost, da sta postala žrtvi min oziroma podmorniškega torpeda zopet dve veliki jugoslovanski tovorni ladji. Za našo trgovsko mornarico pomeni to izredno težak in hud udarec. Naše mlado civilno letalstvo je zadela zopet nova katastrofa. V neposredni bližini Borova je takoj po vzletu strmoglavilo na tla moderno potniško letalo, pri čemer je našlo smrt 7 oseb, med njimi vsa tričlanska posadka letala. Pravega vzroka nesreče oblastva doslej še niso ugotovila. Ljubljana je pretekle dni prisrčno pozdravila v svoji sredi novega divizijskega poveljnika, bri-gadnega generala g. Ljubomira Stefanoviča, ki je prevzel svoje odgovorno mesto od svojega brata, divizijskega generala g. Dragoslava Stefanoviča, ki je odšel na dolžnost pomočnika IV. armijske oblasti v Zagreb. Dobili smo na mesto generala g. Nediča, ki je pretekli teden odstopil, novega vojnega ministra v osebi 69-letnega upokojenega generala g. Petra Pešiča, ki je svoj čas že zavzemal to važno in odgovorno mesto. Iz poročila finančnega ministrstva smo izvedeli, da so bili dohodki države v prvi polovici letošnjega proračunskega leta za 1.200 milijonov višji od dohodkov v isti dobi preteklega leta. Ob proslavi 23. obletnice Sovjetske Rusije je priredilo sovjetsko poslaništvo v Beogradu svečan sprejem in banket, o katerem se je precej gostobesedno razpisal ves jugoslovanski tisk raznih političnih smeri in svetovnih nazorov. Kot žrtev sedanje vojne je v naši domovini prvi prejel ognjeni in krvavi krst zgodovinski Bitolj, ki so ga neka sovražna letala 5. novembra opoldne strahovito bombardirala in razdejala. Na mesto, ki je v osvobodilnih bivših vojnah itak grozno trpelo* so vrgli tuji letalci 21 velikih bomb, ki so s svojimi eksplozijami terjale po uradnem poročilu 9 mrtvih in 21 težko ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je bil tudi Slovenec, kapetan g. Varl Maks. Materialna škoda je bila cenjena precej nad 5 milijonov dinarjev. Ker je bila s tem kršena jugoslovanska teritorialna neodvisnost, je naša Vlada storila energične korake pri prizadetih vojujočih se državah v njihovih prestolnicah Rimu, Atenah in Londonu. H koncu naj še omenimo, da je sedanji predsednik jugoslovanske vlade g. Cvetkovič z ozirom, da se gotovi politični krogi v naši domovini trudijo* da bi čimprej izvedli dalekosežno razdelitev in| preureditev Jugoslavije, precej poudarjeno izjavil, naj se puščajo naše notranjepolitične zadeve v teh nevarnih, resnih in kočljivih časih pri miru, ker je najbolje in najprimernejše, da počakajo na svojo rešitev do konca sedanje svetovne vojne. Zunanja politika Kakor je bilo pričakovati v zadnjih dneh preteklega meseca, se je, žal, vojna vihra razdivjala tudi na Balkan. Vedno vstopajo nove države v vojna in izgleda, da svetovni požar prav nikomur ne bo prizanesel. Pregled svetovnih dogodkov v zadnjih petih tednih, odkar lsuio podali svoje zadnje zunanjepolitično poročilo, nudi zelo razgibano, pestro in nič kaj razveseljivo sliko. Da se obeta dolgotrajna svetovna vojna, je jasno že vsakomur, čeprav zagotavljajo zlasti nemški ministri in vojaški strokovnjaki, da bo svetovni požar končan in udu-šen že marca ali aprila prihodnjega leta, seveda z zmago nemškega orožja. Nemška vojska je zasedla najvažnejše točke in oporišča v Ru-muniji, v prvi vrsti pa petrolejska ruinunska polja. Tudi rumunska vojska je sprejela v svojo sredino veliko število nemških vojaških inštruktorjev in organizatorjev. Združene države severnoameriške so izdatno zvišale svojo vojno pripravljenost v vsakem pogledu. Tudi vojaške dobave vsakovrstnega vojnega materiala in drugih potrebščin Angliji tečejo kljub akciji nemških letal in podmornic v zelo ogromnem obsegu in redno. Angleži so zopet odprli velepomembno cesto skozi Birmo in sedaj dobivajo Kitajci zdpet vse potrebna orožje, streljivo in druge potrebščine iz znanih virov zn čim uspešnejšo borbo proti japonski invaziji. Ta novi dotok se je že pokazal v obliki zmagovitih vojnih akcij kitajske nacionalne vojske pod vodstvom maršala čangkajška proti Japoncem. Japonska vojska je doživela v zadnjih tednih celo vrsto strahovitih porazov in se je morala na vseh glavnih frontah daleč u-makniti. To dejstvo je povzročilo doma ntf Japonskem obilo hude krvi in slabega razpoloženja. Med italijanskimi in nemškimi državniki se vodijo že nekaj časa v tesnih medsebojnih razgovorih pogajanja in razgovori glede bodoče gospodarske ureditve sveta po končani sedanji svetovni vojni. Nemški napadi na London in ostalo Anglijo postajajo po obojestranskih vojnih poročilih vedno slabotnejši, dočim se angleški letalski napadi na Berlin, na ostalo Nemčijo in na po Nemcih zasedene druge dežele stalno stopnjujejo* Angleški letnici so bombardirali te dtni celo Gdansk. Angleži obsipajo z bom- še o ruskem glasbenem filmu Volga, Volga... Nedavno smo imeli priliko videti dva ruska zgodovinska filma 1 eter Veliki in Minjin in Požar-ski in o njih izraziti naše mne-pje. Pred kratkim je bil pa odigran film «Voliga, Volga*, ki je pa muzikalnega značaja in znatno sličj slogu nepozabnega Pastirju Kost ju, ki je imel vse lastnosti tipične ruske ljudske operete. Našemu občinstvu je film, «Pa-stir Kostja» ostal v nepozabnem spominu in še danes se glasbeni šlagerji tega filma čujejo na iilici. Zato se nam zdi prav in primerno, da razpravljamo še nekoliko o tem najtnovejšem filmu, ki je bil pred kratkim odigran in sprejet z velikim navdušenjem, o čemer priča dejstvo, da je bila dvorana elitnega kina Matice nad deset dni popolnoma zasedena. Skladatelj te filmske operetne mojstrovine je Dunajevski, ki je s spretnim režiserjem Aleksandrovim ustvaril ta film, ki ni prijeten samo našemu očesu, temveč ima še svojstven čar vesele ruske glasbe, ki tako blagodejno prija tudi sluhu. Res je, da v primeru z zapadnimi filmi m vzori nedostaja filmu neke uglajenosti, zato pa ima neko prednost, ki se izraža v pristnosti igranja in podajanja nepo-tvorjenega življenja širokega kroga ljudi, ki niso zrasli na parketu. Film Volga, Volga dokazuje, da je v preprostih slojih mnogo, zlasti glasbenih talentov, ki imajo voljo in neodoljivo željo do glasbenega ustvarjanja (o čemer bi bilo zanimivo razpravljati tudi, v koliko se to dejstvo tudi nas Slovencev tiče, ker je bilo že čestokrat ugotovljeno, da je tudi med našim maloštevilnim narodom dokaj nadarjenih posameznikov za glasbo in za petje). Vsebina tega filma je naslednja: V neko malo pokrajinsko mestece pride vest o veliki glasbeni olimpiadi v Moskvi, ki je seveda zelo oddaljena od tega neznatnega mesteca na širokem podeželju te prostrane države. Delavci v državnem podjetju za izdelovanje ruskega narodnega glasbila balalajk so o tej veliki prireditvi obveščeni ter se z velikim spontanim navdušenjem pripravljajo in navdušujejo z udejstvovanjem na raznih glasbilih. Na veliko žalost te večje množice talentov-samoukov pa upravnik zavoda za izdelovanje balalajk Bikarov ni prepričan o glasbenih sposobnostih podreje- nega delavstva, kajti sam pogreša najosnovnejše pojme o glasbi. Prizadeva si, da bi svojim ljudem z vsemi mogočimi ukrepi preprečil udeležbo na olimpiadi, misleč da nimajo nikakih sposobnosti za lastno ustvarjanje... Film je namreč odlična satira na birokratsko omejenost, ki ni neznana cvetka tudi v sovjetski upravi, kakor tudi ne v drugih državah, dočim je film Pastir Kost j a posrečena satira na proslavljeno človeško civilizacijo. Prikazan in odigran je ples, kjer pa plesalke nastopajo sodobno oblečene in torej ni povoda za pohujšanje in natolcevanje — golili stegenc ni videti. Upravnik zavoda balalajk Bikarov je razdvojil kandidate v dve skupini, ki sta ločeni po veliki prostrani ruski reki Kami in Volgi potovali na splavu in primitivni ladji v Moskvo. Bikarov je seveda potoval med skupino, ki mu je bila bolj pri srcu ... Kasneje so prišl i na lep moderen parnik, s katerim so prispeli v Moskvo. Simpatična in odlična ruska pevka Ljuba Orlova je kot pis-monoška Strjelka potovala z drugo skupino s splavom, nakar je ta skupina prešla na' jader-nioo. Po naključju se obe ladji srečata na valovih Volge širo- baini najtežjega kalibra zlasti industrijska in prometna središča v vsej Nemčiji. Naj hujši nemški zračni napad na London, pri katerem je sodelovalo okrog tisoč letal, ni dosegel onega uspeha, kakor so ga v Berlinu pričakovali. V Španiji se tudi po vrnitvi notranjega ministra Sunerja iz Rima in Berlina niso odločili za vstop v sedanjo vojno na strani osi, to pa verjetno iz razloga, ker še prebolevajo težke posledice bivše državljanske vojne. Značilno pa je, da je bil postavljen dosedanji notranji minister Serrano Suner, ki je zet in najožji sodelavec generala Franca, za španskega zunanjega ministra. Med Francijo in Nemčijo se razgovori za dokončni mir nadaljujejo in zaenkrat v tem pogledu še ne moremo zaznamovati nobenih konkretnih dejstev. Francoski ministrski podpredsednik Laval je imel s Hitlerjem in Ribbentropom ponovne razgovore, isltotakO sta se osebno sestala tudi Hitler in maršal Petain. Baje so Nemci pristali na vsestransko, zlasti pa gospodarsko sodelovanje med obema državama, pa tudi z Italijo* s katero pa se bodo vršila še posebna pogajanja. Hitler se je povsem na skrivnem sestal tudi z današnjim gospodarjem Španije generalom Francom, vendar pa o vsebini njunih razgovorov svet ni izvedel ničesar točnega in določnega. Voditelj današnje zasedene Francije maršal Petain je izredno ostro nastopil proti domači opoziciji, v kratkem pa napovedujejo njegov osebni «tik z diktatorjem Italije Mussolinijem. Angleški nyin,istrski predsednik Winston Churchill in vodja Nemčije Adolf Hitler sta imela v radiu ponovne govore, v katerih sta skušala drug drugega prekositi z napovedmi o skorajšnjem izidu sedanje vojne. Dočim je bil govor angleškega premierja zelo hladnokrven in miren, je izzvenel govor nemškega kancc-larja močno temperamentno in sila ostro* Ves svet se je 28. oktobra stresel pod novico, da sta se zapletli v vojno tudi Italija in Grčija. Italijani so očitali Grkom, da so ponovno s podpiranjem Angležev na Sredozemlju kršili svoja nevtralnost in da so pomagali Angliji pri njenem obkroževanju držav osi. Zaenkrat Italijani niso mogli zaznamovati večjih uspehov, Grki pa zlasti ogrožajo italijansko levo krilo v Albaniji in stoje pred vrati Korče. Grki poročajo tudi o velikem vojnem plenu in o desettiso-čerih vojnih ujetnikih. V rimskih in berlinskih krogih kljub vsemu neprestano ponavljajo, da tamkaj ne bi bilo zaželjeno, da se sedanja vojna razširi na ves Balkan. Pač pa Nemci vedno zgovornejše po-vdarjajo v svojem tisku znhtevo po kolonijah, ki da jih bo Nemčija po sedanji vojni neogibno dobila in tudi že pripravljajo njihovo ureditev. ke ... Nebroj smešnih prizorov, ki zbujajo salve smeha med dramatičnim potovanjem po Kami in Volgi, daje vsemu potovanju svojstven čar ter lahko rečemo brez pretiravanja, da je film ■odigran z veliko umetniško silo in da so Rusi ne samo odlični dramski, temveč tudi filmski igralci. Nad birokratsko omejenostjo naj zmaguje zdrav smeh in pristen humor, ki ga je veliko baš v tem filmu. Zelo ozkosrčen človek bi morda našel kako tendenco v tem filmu, ki je pa po našem mnenju nima. Saj skuša podati samo voljo preprostih samoukov po glasbenem ustvarjanju in kulturnem uveljavljanju, kar je pa saino v prospeh države. Nadarjena Ljuba Orlova je v s voj st vu pismonoške Streljke podala mojstrovino v ljubkosti svojega igranja in očarljivost glasu, tako da nam bo še dolgo ta film ostal v neizbrisnem spominu, zlasti o njenem nastopu na splavu in na olimpiadi t Moskvi. V tej igralki in pevki se očituje umetniška sila, ki še mnogo obeta in je nastop v Pastirju Kostji in tem filmu samo uspešen uvod k njenemu nadalj-nemu razvoju. Morda bomo imeli priliko vi- Važen je bil tudi sestanek Mussolinija s Hitlerjem v Firenci, čigar posledice se kažejo že v najnovejših dogodkih na Balkanskem polotoku. Angleška vojska je zasedla grški otok Kreto, istočasno pa sodeluje angleška vojska tudi še na ostalih grških tleh z vsem svojim orožjem, tako na suhem, kakor tudi na morju in v zraku. Španija je priključila Tanger španskemu Maroku, kar bo imelo že v bližnji prihodlnjosti težke posledice. Anglija je zopet odstopila Ameriki svoja važna oporišča na Daljnem Vzhodu, s tem pa se je še povečala ameriška materialna pomoč Angliji. Churchill zagotavlja svet, da bo Anglija za vsako ceno izvojevala zmaga nad Nemčijo in njenimi zavezniki, to pa z edinim na j višjim ciljem, din osvobodi vse narode v Evropi, med katerimi naj potem vzklije najtesnejše bratstvo in naj vsemu človeštvu vzcvete obči napredek in pravi, večni mir. Najpomembnejši svetovni dbgo-dek pa so bile nedvomno ameriške predsedniške volitve, na katerih je odnesel lavoriko zmage, kakor je bilo tudi pričakovati, zopet Roosevelt. Dobil je 5. novembra, ko je bil tretjič izvoljen za predsednika Združenih držav, 26,361.762 glasov in 449 volilnih mož, njegov protikandidat Willkie pa 21,867.719 glasov in 82 volilnih mož. Takoj po svoji izvolitvi je Roosevelt odredil, da se pošlje polovica vsega ameriškega vojnega materiala na pomoč Angliji. Rumunijo je zadela preteklo nedeljo ponoči strahotna potresna katastrofa, ki je terjala po najnovejših poročilih na desettisoče smrtnih žrtev. Cela vrsta največjih in najlepših mest leži danes v razvali-nnh. Vsa rumunska petrolejska polja so v plamenih. Prebivalstvo* s katerim sočustvuje ves civilizirani svet, tava dobesedno v obupu. * Pozornost vsega sveta je bila te dni obrnjena proti Berlinu, kjer so na najslavnejši način sprejeli predsednika sveta ljudskih komisarjev in ruskega zunanjega komisarja Molotova. Ruski zunanji komisar je imčl tretji daljši razgovor z nemškim voditeljem Hitlerjem. Razgovorov se udeležujejo tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop, pomočnik ruskega zunanjega komisarja Dekanozov ter nemški poslanik v Moskvi in ruski poslanik v Berlinu. Na čast Molotova je bilo prirejenih več slovesnih banketov, na katerih so bile izrečene običajne zdravice. Poliučni krogi opozarjajo na daljnosežne posledice sklepov, ki bodo sprejeti v Berlinu. Pričela se bo nova doba sodelovanja med Rusijo in Nemčijo in bodo, kakor se zatrjuje, spravili v sklad interese obeli velesil na vseh področjih Evrope in Azije. deti še kak kulturni film, ki nam bo prikazal znanstveno raziskovanje in najnovejše pridobitve na tem poprišču, kakor kak film, ki je posvečen kulturi in umetnosti, na primer «Maksim Gorki j», «Puškinovi rokopisi*, «Galerija slik Tretjakova* itd. Brez dvoma bo vsak nov film za nas novo doživetje in bo seveda sprejet z nedeljeno simpatijo in navdušenjem vzlic maloštevilnim nergačem, ki jim ruski film spričo ozkosrčne sve-tovnonazorne usmerjenosti m všeč. Javno minenje je sprejelo ruski film z navdušenjem in nedeljenim priznanjem. fA.*. ■ .58*7 ,L.-dž' ».n y m -bi- ■U at.«.,. , .i"-.?—- - ■ - '■ J* P* Radikalna stranka obstoja Sa preko pol stoletja, kar pomeni selo mnogo sa poiititnostranko. Njeno vodstvo celo v najmikavnejših orllikah In kombinacijah dobro saveda, da ima svojo ro. snlcno oporo v narodu samom. Politični epilog Francije Neodvisna slovenska revija »Sodobnost* je v svoji 9. številki pod zaglavjem «Poli-tični obzornik* priobčila izredno zanimivo razpravo pod naslovom: «Zakai se je zrušila Francija?® Ker je navedena razprava po svoji vsebinski značilnosti in stvarno skladnostjo podzavestnega pričakovanja francoske tragedije pisana z izrazito voljo objektivnosti, jo z dovoljenjem uredništva «Sodobnosti» prinašamo. Nadaljevanje in konec bomo priobčili v - prihodnji številki. — (Uredn.) V našem javnem mnenju se mnogo razpravlja o vzrokih nenavadno hitrega vojaškega zloma Francije. Zavedajoč se, da je vsak vojaški poraz posledica storjenih političnih napak, poskušajo tudi naši meščanski raziskovalci francoskega vojaškega zloma odkriti njegove politične vzroke. Čfe na kratko re-sumiramo glavne izmed' njih, je krivo zloma Francije njeno materialistično pojmovanje življenja, nasladnost in nemoralnost, v kateri so se izživljale široke ljudske množice, Sxe brigajoč se za nič drugega na svetu. Poloma sč krivi framasoni ter levičarji, ki so ljudstvo vzgajali in zapeljevali v življenjsko brezbrižnost. Vse je hlepelo samo za popolno, tako rekoč anarhično svobodo. Glavni politični krivec pa je seveda ljudska fronta, ki je bila pred sedanjo vojno nekaj časa na vladi in ki ima poleg drugega tudi odgovornost za vojaško zaostalost in nepripravljenost, francoske države. Ni naš namen raziskovati tukaj vzroke francoskega vojaškega poloma s strokovnih vidikov. Ovreči hočemo le glavna natolcevanja ter opozoriti na resnične politične zmote, ki so današnjega stanja Franci je krive. Očitati francoskemu ljudstvu, da je zaradi materialistične vzgoje izgubilo pravi smisel življenja in da se je izživljalo v vsakodnevnih nasladnost ih, amoralnostih itd., je skoraj podoben blatenju. Očitek velja pač za vladajočo francosko meščansko plast in tudi za velik del malomeščanstva, kajti tem slojem se ima francoski narod zahvaliti za dvomljivi sloves svojih moralnih vrednot, ki gotovo niso manjše kakor pa pri katerem koli drugem evropskem narodu. Moralne zavesti francoskega naroda namreč ne smemo meriti in soditi po številu nočnih lokalov in zabavišč v Parizu in drugih francoskih velemestih. S temi stvarmi je preprosto francosko ljudstvo v svoji skrbi za vsakdanji kruh imelo zelo malo opraviti. Gnilo francosko meščanstvo si je iz teh pozorišč dekadetne nasladnosti napravilo važen pridobitveni vir. Ta po-zorišča so bila privlačna za meščanske dekadente in moralne prenasičence celega sveta, medtem ko navaden Francoz za nje niti vedel ni. Tudi slovenski pokvarjeni meščan je smatral za svojo kulturno dolžnost, da si je ob prihodu v Pariz kar mogoče od blizu ogledal pariška nočna zabavišča. Kdor tega ni storil, baje ni poznal Pariza. Med tisoč takimi slovenskimi romarji pa bi menda lahko na prstih rok pre-štel tiste, ki so se potrudili iti spoznavat pariško življenje v delavske četrti 18. okraja, ali v okraj Belleville ali na bulevard Massena, kjer je mesto barak in kjer se kaže druiga, nemaskirana stran pariškega življenja. Kako neiskreno je tako spotikanje naših moralistov se vidi že iz tega, da so med raznimi masonskimi 1 kapitalističnimi lastniki dobička-nosnih pariških nočnih lokalov tudi številni francoski katoliški prvaki, ki so na drugi strani bili na čelu gibanja za tako imenovano prerojenje in poduhovlje-nje francoskega naroda. Značilno za neke naše kroge je tudi to, da se niso oglasili s svojimi opomini in očitki zoper masone-rijo tudi že takrat, ko je po razbitju vlade ljudske fronte veliki mason, kapitalist in radikalni socialist, notranji minister Sarraut, pričel preganjati delavske organizacije in zapirati levičarsko usmerjeno delavstvo, čeravno jim je bilo znano, da je Sarraut bil lastnik najrazkošnejših in najzloglasnejših pariških nočnih zabavišč kakor so «Le cieb in «JJ’infer». Da je francoski narod prišel, kamor je prišel; je baje kriva ■predvsem laicistična francoska šola, pri čemer ima seveda glavno zaslugo francosko «marksi-stično» učiteljstvo. 'Laicistično šolstvo in marksistično učiteljstvo je po mnenju teh krogov vzgajalo francosko mladino v nepatriotianem duhu, v brezbrižnosti za narodno usodo in narodno bodočnost, v množico nekih bonvivantov, kateri je obramba domovine postala deveta briga. Na te navedbe oziroma obtož- 1 be moramo odgovoriti s konkretnimi podatki stvarnega stanja. Prvič beseda o učiteljstvu: Ali je res v celoti pripadalo pravemu marksicističnemu krilu francoskega delavskega gibanja? Žal da te laskave ocene na račun francoskega učiteljstva ne moremo deliti. Do združitve strokovnih organizacij 1936. leta sta obstajali v Franciji dve glavni strokovni organizaciji učiteljev, ako se tukaj ne oziramo na res neznatno desničarsko nacionalno federacijo za pouk, in sicer številčno zelo močna organizacija socialdemokratskega tabora, v kateri so prevladovale anarho-sindikalistične tendence, ter federacija levega, marksistično u-smerjenega osebja za pouk. Ob združitvi strokovnih organizacij je razmerje med tema dvema organizacijama bilo 1 : 4 v korist anarhosindikalističnega krila. Večinsko krilo je zadnja leta vedno bolj prihajalo pod vpliv negativnih ter reakcionarnih elementov. Ako pomislimo, kakšno vlogo so organizacije anar-hosindikalističnih tendenc igrale v španski republikanski vojski, kjer so zapeljevale delavstvo, sabotirale osvobodilni boj in na ta način stvarno pomagale do zmage španski reakciji, potem nam ne bo težko ločiti plevela od zrnja tudi v vrstah francoskega učiteljstva. In res je bilo večinsko krilo tisto, ki je dosledno vodilo borbo proti ljudski fronti, ki je o priliki mona-kovskega sporazuma v septembru 1938. leta javno in na vsa usta ta sporazum odobravalo in in se postavilo na stran ministrskega predsednika Daladiera, kateri je po nalogu znanih francoskih 200 familij in angleških lordov v Monakovem izdal vse interese francoskega ljudstva. (Konec sledi.) Borba za petrolej Evropski vojni plameni se vedno bolj raztezajo na- Bližnji Vzhod. Kot njihova najnovejša žrtev pada v razdejanje Grčija. Svet' se vprašuje, odkod jemljeta Nemčija in Italija bencin, nafto in petrolej, brez katerih si današnje moderne vojne sploh zamišljati ne moremo, kajti sama Runiunija jima ne more dobavljati zadostnih količin, da bi bile krito celotne njune potrebe po tej «krvi' sodobne vojne«. Jasno je, da jima mora dobavljati znatne množine petroleja in njegovih derivatov v prvi vrsti Sovjetska Rusija, ki razpolaga z neizmernimi petrolejskimi zalogami in zakladi' na območju svoje petrolejske industrijske prestolnice, znanega mesta Baku j a. Zato ne bo odveč, če objavimo našim čitaiteljeim kratek opis te ruske petrolejske zakladnice. Kadar prihaja človek poleti preko Kaspiškega morja v Baku, nehote pričakuje, da se bo Znašel, utrujen od gaganja po nemirnih valovih, v velikem mestu tipa sredozemskih obmorskih mest. Toda enkrat so znajde v skoro praznem pristanišču, ki se raztezal na; koncu ogromnega mesta, ki nima skoro nobenega zelenja sredi! in okrog sebe. Tukaj, na teh tleli namreč ne moro rasti nobeno drevje, izvzemši nekaj drevesnih stebel, ki jih goje na prsti, pripeljani odi bog ve kake* daleč v te skromne bakujske parke in nasade. Vsa zemlja v Bakuju in njegovi okolici je namreč že tako močno prepojena s petrolejem, da je docela onemogočena v njej in na njej vsaka rastlinska in cvetlična rast. Del neba, ki je sicer sinjemodro, je pokrit z večnim gostim, črnim dimom, po katerem se Baku tudi imenuje — «črno mesto*. Najprijetnejši je še pogled na neizmerna morsko gladino, v kateri se zrcali sonce v vsej svoji bleščeči krasoti Na j obup ne j ši pa je dostop v Baku po železnici, ki1 pripelje iz Moskve, zakaj po tej poti se človek obda kar za več ur z nev7d'ržino, mrtvaško samoto. Mestna okolica je neke vrste puščava, v kateri ne raste nič drugega, kakor le nekaka suha trava, ki jo popasejo velblodi. Ta puščava je vsevprek fe precej na gosto pokrita z majhnimi, črnimi močvirnimi mlakužami in je po vzhodni strani obkrožena od morja, ki ima barvo navadnega jekla, na nasprotni strani pa jo zapirajo pred svetom viharji in strme divje planine. Po dolgočasni vožnji se naposled prikažejo pred nami brezštevilne črpalko za natfo in nad' njimi visoki vrtalni stolpi, zgrajeni iz lesa in železa, vsi pa enake oblike. Tediaj se vedno bolijl čuti od- vratni dah po mineralnem olju in v tem mučnem ozračju živi, sključenih hrbtov in glav, okrog milijon človeških bitij, ki, govoreč o Ba-kujui, ponosno naglažajo: «Moja domovina». > Človek se temu ne sme čuditi; predvsem imajo ti ljudje godbo in divne tople noči, mimo tega pa obstoja še tudi poseben živopišani Baku, staro mesto gostiln in zabavišč. Na vrhu hriba stoji trdnjava s starinskim gradom, ki je zadosti lepa stavba iz rumenkastega kamna, zgrajena v dve nadstropji v izrazitem arabskem slogu. Grad je bil zgrajen verjetno v petnajstem stoletju in je zvezan s prvimi' podeželskimi naselji po 25 kilometrov dolgeih podzemskem hodniku. Okrog gradu se razprostira starrt turško-perzijsko mesto, z ozkimi, izkrivljenimi ulicami s ploščatimi strehami in širokimi balkoni. Izviri nafte se razprostirajo! na daljavo kakih 60 kilometrov od mesta, vedno ob morski obali. Nekdaj so bila tukaj neizmerna močvirja, v katerih je bila voda pomešala z nafto. Sedaj je vse to izkoriščeno in dan za dnem poskušajo ljudje zasuti čimveč morja, da navrtajo nove vrelce nafte. Da bi šlo delo hitreje od rok, so ruski strokovnjaki pričeli vrtati1 morsko dno kar na odprtem morju, celo do 200 metrov daleč odf obrežja. Vsi bregovi so prepredeni z visokimi stolpi •' > - Zemlja izmetava iz sebe vsak dan neizmerno bogastvo!. Skoro celotna proizvodnja nafte v Sovjetski Uniji, to je okrog 30 milijonov ton, prihaja iz tega zemeljskega kotička, v turško-tartarskem okrožju, ki je oddaljen okrog 150 kilometrov od perzijske meje. Glavno bogastvo Sovjetov leži, tako rekoč, pred njihovimi vrati. Sredi teh neštetih petrolejskih stolpov pa ždi, kakor berač ob cesti, skromna, starodavna cerkvica, obdana od starinskega, razpadajočega zidovja. Sko« vhod’, nad katerim pozdravlja obiskovalca napol izbrisan napis, vklesan v živ kamen, pride človek na dvorišče, na katerem so staj« svoji čas mnogoštevilne celice, v katerih so prenočevali tisočeri romarji, ki so prihajali semkaj častit boga ognja. Sredi dvorišča je bila namreč velika kemenita vzdolbina, v kateri je gorel večni ogenj, napajajoč se iiz podzemnega vrelca nafte. Danes romarjev ni več. Samo «črno zlato« teče neprestano in oskrbuje narode z krvavo borbo človeka proti človeku ... Špedicij a TURK LJUBLJANA prevzema Prosto javno skladišče Ocarinjenje UV' >znih in izvoznih po-šilik in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilhar leva e. 33 (nasproti nove carinarnice.) Telelon: 24-59 PrevaZanje Vskladi *iene vsakovrstn ga blaga, kuriva,strojev,s litve v Ljubljani in izven Ljubljana z vozovi in avtomobili in to hitro ter po ni/.ki ceni Masarykova c.# (nasproti tovornega kolodvora). Tel.: 21 i7 raznega blaga, kakor tudi poi ištva v la t« nem, mestne trošarin in uvoznine pro tem javnem skladišč« Oskr>a innaso-povzetij Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne) Telelon: 30 73 Jelčič Angelo LJUBLJANA VIL GALETOVA ULICA ŠT. 11 Telefon št. 38-40 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem ! Mihelčič Ivan elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trff št. 1 TELEFON 27-04 Prevzem in izvrševanje vseh elek-troinstalacijskih del za luč, moč in šibki tok ter popravila. Dobava elektromotorjev, svetil in žarnic. Izdelava proračunov za vsa v to stroko spadajoča dela in ureditev vseh formalnosti napram krajevnim elektrarnam brezplačno!, Zahtevajte reference. Pristopajte k društvo „SIovenska beseda" 1 Posvetovalnica za naročnike in člane »SLO VENSKE BESEDE41 Kdor je plačal naročnino in članarino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno po-služi naše posvetovalnice, kjer dobi informacije! B| o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; ■ o prošnjah za vojaške oprostitve: B o vlogah na davčne oblasti; o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka H o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Beethovnova 6. onaorcij