Letnik 1915
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan 30. dne marca 1915.
Tsobina: Št. 78. Ukaz o opravilnem redu c. kr. državnega sodišča.
78.
Ukaz vsega ministrstva z dne 27. marca 1915.1.
o opravilnem redu c. kr. državnega sodišča.
Nastopni opravilni red državnega sodišča, ki ga je sestavilo c. kr. državno sodišče na podstavi § 10 zakona z dne 18. aprila 1869 1. (drž. zak. št. 44) in ki je bil odobren z Najvišjim sklepom z dne 19. marca 1915. 1., naj dobi moč z dnem, katerega se razglasi, namesto opravilnega reda z dne 26. oktobra 1869. 1. (drž. zak. št. 163).
Opravilni red c. kr. državnega sodišča.
8 1.
Redne seje državnega sodišča (§ 5 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]) se vršč štirikrat v letu.
Začetek rednih sej se določi praviloma za dobo enega leta in se razglasi po uradnih listih.
S 2'
Na vse seje državnega sodišča se sklicujejo vsi njegovi stalni udje (§	5 zakona z dne
18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]).
Vsak ud je dolžen, ako je zadržan priti, to čim prej naznaniti predsedniku.
§ 3.
Za vsako sklepanje državnega sodišča je poleg predsedovalca treba navzočnosti najmanj osmih glasovalcev in zapisnikarja.
§ 4.
Vsi udje imajo svoje sedeže po starosti.
§ 5.
Državno sodišče voli izmed svojih stalnih udov z glasovnico stalne poročevalce vselej na tri leta (§ 3 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]).
Te volitve se udeležuje tudi predsedovalec.
Izvoljen je tisti, na katerega pride najmanj sedem glasov.
Odstopajoči stalni poročevalci se smejo zopet voliti.
§ 6.
Predsednikov namestnik (podpredsednik) ima, tudi ako ne zastopa predsednika (§ 6 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]), pravico se tekoče informirati o vsem poslovanju državnega sodišča, vpogledovati v vse njegove spise in biti navzoč na njegovih sejah, toda ne da bi sodeloval ob posvetovanju in sklepanju.
(Slovenlteh.)
44
§ 7.
Ako sta zadržena tako predsednik kakor podpredsednik, mora najslarejši na Dunaju navzočih stalnih udov, ako ni stalni poročevalec, voditi predsednikova opravila.
Ako bo tako namestovanje, kakor kaže, trajalo dalje časa, ga je naznaniti ministrskemu predsedniku.
§ 8.
Vloge na državno sodišče odkaže predsednik praviloma stalnemu poročevalcu in le iz posetnih razlogov kakemu drugemu udu.
§ 9-
Vsaki vlogi, v kateri se prosi za razsodbo državnega sodišča (čl. 2 in 3 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. [drž. zak. št. 143]) in §§ 12, 14, 15, 16, 17 in 37 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]) je praviloma (§ 12) priložiti njen* prepis ter prepis vseh prilog.
Listine se lahko priložijo izvirni vlogi v izvirniku ali v prepisu.
Isto velja o vseh drugih pravdnih spisih (§§ 10 in 13).
§ 10.
Izvirna vloga z njenimi prilogami vred se pridrži na državnem sodišču.
Njen prepis pošlje poročevalec nasprotni stranki s pripomnjo, da more na to v roku, ki ga ni odmeriti z manj nego' 14 dnevi in ki se more raztegniti le iz posebno važnih razlogov, vložiti na državnem sodišču protispis.
§ H*
Le ako je vloženi predlog očividno zavrniti po § 20 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. (drž. zak. št. 44), mora poročevalec, ne da bi vročil prepis nasprotni stranki, ukreniti, da državno sodišče poprej odloči o tem predprašanju.
§ 12.
Vlogo za odločbo zanikujočega konflikta o pristojnosti med upravnim in sodnim oblastvom (§ 14 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. šl. 44]) je izročiti le v enem izvodu.
S 13.
V primeru § 16 zakona z dne 18 aprila 1869. 1. (drž. zak. št. 44) more poročevalec dali strankam na voljo, da vložijo repliko in dupliko tako, kakor je določeno v §§ 9 in 10, ako smatra, da je to potrebno za primerno pripravo razprave.
§ H-
Ako se prosi za obnovitev postopanja (§ 37 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]), more prosilec za obnovitev ali pretreso-vanje o glavni stvari združiti s pretresovanjem o pripustnosti obnovitve ali se omejiti le na poslednje.	,
Poročevalec pa lahko tudi uradoma ukrene ločitev postopanja, ako se mu zdi lo primerno.
§ 15.
Vse poročevalčeve rešitve (§ 21 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]) je izdajati v imenu c. kr. državnega sodišča.
§ 16.
Ako vlogi kaj nedostaje, kar je potrebno
po tem opravilnem jedu, mora poročevalec ukreniti. da se primerno popolni.
§ 17.
Kadar se zdi poročevalcu, da je razprava zadostno pripravljena (§	21 zakona z dne
18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]), mora to naznaniti predsedniku (§ 22 ravnotam).
§ 18.
O odrejeni razpravi o konfliktih o pristojnosti med sodnimi in upravnimi oblastvi (gg 12 in 14 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]) je obvestiti tudi pravosodno ministrstvo (§ 25 pravkar omenjenega zakona) in pri tem udeležene stranke (§§ 22 in 24 ravnotam).
§ 19.
Odrejena razprava se moro preložiti na drugo sejno dobo (§ 1) le na soglasno zahtevanje obeh strank ali, da se dalje poizveduje ali pretresa, kar smatra državno sodišče za potrebno.
§ 20.
Odločbe državnega sodišča o posledku ustne razprave se sinejo udeležiti le tisti glasovalci, ki so bili nepretrgoma navzoči na razpravi.
§ 21.
Ko se je poprej vršilo posvetovanje (debata), se glasuje.
Vprašanja, o katerih, in red, v katerem naj se glasuje o njih, določi predsedovalec.
Toda tudi o tem se lahko na predlog vsakega glasovalca posvetuje in sklepa državno sodišče.
§ 22.
Glasuje se brez navedbe razlogov (motivacije).
Ako hoče glasovalec odstopili od oddanega glasu, mora to izjaviti pred sklepom seje.
Ako se s tem izpremeni razmerje glasov, tako, da sklep nima ^vec zase zanj potrebne večine glasov, je treba vnovič glasovali.
Tudi se lahko v tem primeru debata zopet povzame.
§ 23.
Sklepi državnega sodišča se sklepajo z absolutno večino glasov.
Za sklep pa, ki së ne strinja s pravorekom, vpisanim v knjigo judikatov, je treba osem glasov.
Ako je dvomljivo, ali se predlagani sklep ne strinja s pravorekom, vpisanim v knjigo judikatov, odloči državno sodišče o lem predprašanju z absolutno večino glasov.
§ 24,
Ako so v primerih, v katerih se sklepa z absolutno večino glasov, glasovi enako razdeljeni med dvema mnenjema ali ako ima izmed več mnenj eno vsaj polovico vseh glasov zase, je predsedovalec dolžen oddati tudi svoj glas (g 29, odstavek 4, zakona z dne 18. aprila 18(19. 1. [drž. zak. št. 44]) v besedilu, določenem s členom I zakona z dne 12. julija 1913. 1. [drž. zak. št. 144]).
Ako pristopi v enem teh primerov k mnenju, ki ima že polovico glasov zase, je to mnenje sklenjeno.
Ako je pri lem med dvema enako razdeljenima mnenjema razlika le o količinah, more predsedovalec sprejeti srednjo količino.
Predsedovalec [ima v vsakem primeru pravico po storjenem sklepu izreči svoje mnenje in ga dati na zapisnik.
§ 25.
Ako se za nobeno mnenje ni pokazala za sklep potrebna večina, je treba popraševanje ponoviti.
Ako se tudi pri tem ne pokaže potrebna večina, je treba poskusiti, ali se ne more doseči s tem, da se stavljeni predlog razloži na več vprašalnih točk, o katerih je, ako treba, glasovali za „da“ ali „ne“.
§ 20.
1 > kaki točki storjeni sklep je dati v podstavo posvetovanju in sklepanju o vseh naslednjih točkah tako, da morajo pri sklepanju tudi tisti glasovalci, ki niso pritrdili prejšnjemu sklepu, sprejeti ta sklep za podlago, ki jih veže, in dalje glasovati s tem pogojem.
§ 27.
Po določilih gg 23 do 20 je ravnati tudi, kadar se določajo razlogi.
§ 28.
\ knjigo judikatov je vpisati pravorek, ako je državno sodišče po nastopnih določilih (gg 29 do 34) z osmimi glasovi sklenilo pravorek in njega vpis.
§ 29.
Uvedbo postopanja za vpis pravoreka v knjigo judikatov se more predlagati le o priliki sklepa, ki ga je sklenilo državno sodišče. Predlagati se mora najkasneje v rednem zasedanju, ki nepo-srednje sledi sklepu.
Staviti predlog ima pravico vsak ud in vsak nadomestnik državnega sodišča.
Predlog je izročiti predsedniku, priloživši pismen osnutek predlaganega pravoreka.
g 30.
O predlogu za uvedbo sklepa državno sodišče v nejavni seji z absolutno večino glasov.
Ako se sklene uvesti postopanje, naj voli | državno sodišče dva poročevalca. Za poročanje se lahko postavijo tudi udje, ki niso stalni poročevalci.
§ 31.
Ako obstajajo o istem pravnem vprašanju nasprotujoče si odločbe in ako pravorek o tem še ni vpisan v knjigo judikatov, lahko odredi predsednik državnega sodišča takoj uvedbo postopanja.
V tem primeru je v odredbi določiti tudi oba poročevalca, držč se predpisa § 30, odstavek 2.
§ 32.
Vsak poročevalec mora sestaviti svoj predlog pismeno.
Predsednik ukrene razmnožitev predlogov in skrbi za to, da dojdejo vsem udom in nadomest-nikom državnega sodišča v primernem roku pred posvetovanjem.
Pravtako bode ravnal predsednik po možnosti s pismeno stavljenimi proti predlogi.
Vse predloge je sestaviti tako, da se more glasovati z „da“ ali „ne“.
§ 33.
O vpisu sklepa državno sodišče v nejavni
seji.
Na sejo je povabiti tudi vse nadomeslnike. Kolikor niso po § 6 zakona z dne 18. aprila 1869. 1. [drž. zak. št. 44]) poklicani sodelovati pri sklepanju, imajo posvetovalne glasove.
§ 34.
Ako je državno sodišče sklenilo vpis pravo-reka v knjigo judikatov, ukrene predsednik državnega sodišča objavo in razvidnost pravoreka.
§ 35.
Razsodbe državnega sodišča se izdajajo „V imenu Njegovega Veličanstva cesarja“.
§ 36.
Gledé občevanja državnega sodišča z oblastvi in strankami, pozivljanja prič in izvedencev ter izvrševanja sejne policije (§ 26 zakona z dne 18. aprila 1869 1. [drž. zak. št. 44]) se primerno uporabljajo za c. kr. sodišča obstoječi zakoniti zankazi.
Isto velja gledé uredbe in vodstva pomožnih uradov ter gledé vsega notranjega poslovanja.
Stiirgkh s. r.	Georgi s. r.
Hochenburger s. r. Hoinold s. r.
Forster s. r.	Hussarek s. r.
Trnka s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
Morawski s. r.