Z88. šfeunRo.
v LioHioni, v sren is. aecemvro iszj.
UtO LUI.
Kompoti in oelee
Uraa&Utro „S10¥   Nar»4i<   l«ntfi »tloa
Tela •« Men?. S4. Dopis« iprtlina 1« »oi »tirna« 1« i«4o«t«o SniktTait. mmr  Rokopisov so o« vrata« $M
HT Posa^nnia It«vilice!
v Jugoslaviji *#s«i dil) bo Olft 1-— v Inozemstvu navadno dni Din 1, nadeli* Din 1*25
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod"	velja:	"™V*"%* ••"llrff'			¥ Iiwf«srr»
		» Ljubluni	»«		
12 mesecev    •   . . 3        a            •   • •	• • • • • •	Din 144*— . T2--. »-, 12--	Din ■ ■	144 — 7?*-3<V— 12 —	Din 264- — .    132*-m,
1        a            •   • •	■  • •		w		■ *—
>fovi   naročniki  naj   pofliejo v prvič naročnino vedno    **^3?    po uakjrn-d. Na -*amo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo oziratL
Obflubfiatl in držati a!f pofrfični
a? I
hmkml klerikalnih poslancev.
Naši klerikalni poslanci so iz zadnjih volitev izšli kot zmagovalci. Celih 2\ mandatov so odnesii in s tem prevzeli vso odgovornost nase za usodo Slovenije. V glavo jim je šla ta nepričakovana zrnata in obl ju kovali so prav po cirkuSko debelo, kaj vse prineso srečni Sloveniji. Glavna obljuba je bila odprava davkov. V tem pogledu so v svojih obl'i'bah, posebno napram kmetijskim volilcem, pretekli sami sebi. Mi smo takoj z utemeljeno skepso opozarjali na neresnost klerikalnih obljub in zatrjevanj in napovedovali polom kle-rikalov v novi politični kampanji. Naša skep<a je bila tem boli umestna, ker Izvoljen! poslanci že po svoji kakovosti niso daial! jamstva, da dosežejo obećane cffje, kajti druga je na občnem zboru političnega društva v Kravjem *elu ^rati politiŠkega prvaka, <*rr*va v sVnp-*č*nš z re^n'm delom, solidnim znancem j« pr&.iđzrn'm nastopom pridobiva'? res-nlčn?!! uspehov za svoje voHne okraje.
Obljubiti in držati* Zagnali so se ti naši klerikalci v veliko poli+ikn. vezali se s političnim kolofoktcriem Padiecm in ne vemo kakšnimi mohamedanskimi deTetisti. Boli bedasto te kdo nclitioaril. bolj nemognče je proramaril, bolj zvesto so mu sledili naši jari parlamentarci. Gospod Korošec in inteligentnejši del klerikalne gruče kmalu ni mogel več brzdati mladih politikov, ki *o drvili od neuspeha do neuspeha. Vofllc? do*ra v Slovenj?! so pa čaka1? od meseca do Bieseca, kd?j pride vsa? za en »fingrat« tfstfh dobrot v Slovenijo po k^erskafnn/i poslancih, k! so imel« cefe koše oh?jub zanje. JO; bi h7*' naipred«*! pos'anci vse do^e*'? v istem Sastt, da r*r*5!? v takem številu v skupščino! Klerikali pa so se krvili za nemogočimi stvarmi ves Čas. Kričati. žalrtf Srbe m njih veljake, sramotit! državo, hvaliti Avstriio in papeževo poetiko, to so bile njihove de-rize.
Med tem pa so rasli pri nas davčni predoisi in druga bremena.
/?e letos poleti je začelo vreti med klerikalnim volllstvom na debeli in v mestih. Razboritejšj ljudje njih stranke, lajiki in duhovniki, so se začeli zavedati, da je to. kar delajo klerikalci v skupščini, orazno kakor vodeni močnik, in da treba začeti realno politiko. Najres-nejše očitke so delali poslancem že tedaj. Ali klerikalni polifičarji še niso imeli zadosti, preko poletja in preko jeseni so nadaljevali svoje pustolovščine. Stoprav zaoVfie mesece so se zajedli, da so jo polom*!: na naidovršenejš? način. Slovenca je bila vsepovsod tepena. Njena bremena so naraščala ?n klerikalna de*egac;ia ni mosta preprečiti nobe-neea rfa. Poslane! so irrubif? ves vpliv.
Pod zimo pa je začela vsesplošno naraščati nevolja med klerikalnimi volflci na
deželi. Ogorčenje in nezadovoljnost se je širila od tedna do tedna, od sela do sela. Od vseh strani so prihajala zaupna poročila, pismena in ustmena. da je narod skrajno nevoljen in da bj ne nogH držati niti polovice mandatov, ako bi prišlo do novih volitev. Brezaspcšnost in potresenost cele klerikalne politike fe pre'ssns, ljudje <=ara? v?-??_*o hi čutijo, da se je ves položaj za S'oven'jo poslabša!, odkar so vzeli klerikalci v ge-neraln? zakirp zastopanje polUičnli in gospodarskih koristi slovenskega naroda. Poslancem res ni slabo. Oni so v srečni posesti dnevnic, ki znašajo 1200 kron in lahko kljubujejo vladi. Druga je pa z delavcem, kmetom in obrtnikom, ki se ne zbudi zjutraj že s pravico Jr dnine 1200 kron. Njemu ni vseeno, aH je poslanec Kaj vreden ali nič. Ko je tako začelo vsesplošno zahavUsnJc po cel? dežel?, ko gre res en g?as un'ču-joče kritike po celi deželi, so se klerikalni poslanci na zimo naenkrat spomnili, da poslancev nismo poslali samo za to v Beograd, da zmerjajo Srbe in odvračajo njih simpatije od nas, so se streznili in začeli so se iti takozvane
tigre. Ali ti tigri so bili v resnici tiste nenevarne sorte, kakor je znameniti medved, poznan iz nastopa komedijantov v Prodani nevesti. Začeli so se pač brigati za tekoča vprašanja in otvorili v »Slovencu« ogenj iz topov z milijardni-mi kalibri. Da je resnica hčerka božja, so pri tem seveda pozabilir Ali ves obupni nastop je došel prepozno, zamudili so ugodne čase in so seveda izgubili vsako parlamentarno bitko, ker si n«so znali pripraviti v skupščini pravočasno terena in postojank. Teh kriča-Sev in zadirik je že vsa skupščina sita. Tako bo to leto 1923 za vse veke naše slovenske poIHrke svarilen model, kako se ne sme zastopati poetičnih, gospodarskih in kulturu ;h interesov naše ljube S:oven?je. To je strašen uspeh klerikalne politike >z^a zadnjih v ►litev. Kot opezici'onni o jo polomili vzjdedno in vzorno, to stoji. Ali bodo morda bolje vozili, ko vstoptio v vladno večino, pokaže prihodniost. Na-predniaki pa upamo, da bo končno naš narod vendar izpr^gledal. da klerikalcem v tako resnih časih ne gre več zaupan zastopstva naših narodnih in gospodarskih potreb.
V zadnjem času vznemirjajo našo | javnost po vsej pravici vesti, ki jih prinašajo naši resni slovenski ča^oisi o delovanju Nemcev in nemčuriev v naši kraljevini. Naš list je v članku »Nemcem rase greben!« že opozoril na mahinacije nemškega podjetnika v Hrastniku in na nevarnost, da bodo merodajni činitelji preslabo ščitili naše narodne in državne interese. V svojem uvodniku »Pogajanja z Nemci* smo protestirah* proti zahtevi Nemcev po povrnitvi premoženja vseh razpušč^nih nemških društev in svarili pred veliko nevarnostjo, da vzklijejo iz teh pogajanj zopet ona. od predvojnih časov nam le predobro znana nemška bojna društva Schulverein, S.dmark. Alpen-verein in Turverein, ki se hočejo sedaj s pomočjo neinformiranih vladnih činiteljev zopet ujesti kot parasiti v naše narodno telo. Povsod riliio tedaj Nemci in nemškutarji zopet na plan, zato pozivamo našo javnost naj se enodušno pridruži na j^kramejšemu odporu proti vsakemu poskusu okužiti in osramotiti našo državo z vzpostavitvijo predvojnih žalostnih razmer. Solidarnost ki so jo pokazali Slovenci v Mariboru, naj nam bo ▼ vzgled.
Naš narodni ponos zahteva, da se za take pojave zanima naša celokupna slovenska javnost in da porabimo vsako priliko, da poučimo našo vlado v Beogradu o razmerah v Sloveniji in zahtevamo od nje. da nadaljuje ono pot katero je ubrala po preobratu naša na-
7
Mratcj
rodna vlada za Slovenijo s tem. da ie
9ir]ti. ona bojna društva, ki so vzgaiala naše janičarie-nemčurie in teptala naša najsvetejša čustva.
Brezbrižnost beogradskih krogov napram tej nastopajoči nemški nevarnosti sicer umevamo, ker so naši bratje Srbi veliko premalo informirani o naših predvojnih razmerah v Sloveniji, neodpusHjivo pa ie, da celo j?vni činitelji v Sloveniji favorizirajo Nemce in nemčurje, kak^*- to nrihi:s člsnek »Nem-škutarstvo v Savinski dolini«, objavljen v št. 134 »Nove Dobe« dne 24. novembra t. 1. V tem Članku piše »Nova Doba« med drugim:
»Tvrdka M. Oswatitsch ie nemška. Najboljši dokaz za to je, da ie bila pod Avstriio celih 1? let v intimni poslovnih stikih z državnim velenjskim premogovnikom. Da so avstrijska državna podjetja izključevala pri takšnih poslih Slovence, je znano.
Tvrdka se po prevrata ni spremenila, ostala je nemška kakor preje, kar je razvidno že iz tega, ker *e pridržala nemško pisavo svojega imena, dasi so drugi manj zagrizeni nemčurii že zdavna prilagodili svo^a imena novim razmeram ter jih dali pisati v lepi slovenščini. Šele pred kratkim je tvrdka OsTvaritsch začutila potrebo po »naci-jonalizaciji«. V to svrho je sprejela za družabnika g. Dejaka. brata obrtnega nadzornika g. Dejaka. in nato spremenila svoje trne v »Oswatitsch & Dejak. Čemu je to storila? Vlada je dala ukaz,
da se smejo v državnih podjetjih nastavljati samo domačini. Ta ukaz pač velja tudi glede poslovnih zvez teh državnih podjetij t. j., da smejo biti državna podjetja v poslovnih zvezah samo z domačini. Tvrdka Oswatitsch hoče na zunaj dati vsaj deloma svojemu podjetju slovensko lice. zato ie sprejela za družabnika na firmski tabK g. Dejaka. Krožijo namreč vesti, da bo ta tvrdka Oswatitsch dobila izključn-stopstvo velenjske&a premoga \v tako izpodrinila vse slovenske tvrdke iz direktnih poslovnih odn( šaiev z velenjskim premogovnikom. Ako bi radi tega nastal v iavnosti vihar, bi se tvrdka Oswatitsch pač sklicevala na Dejaka ter zatrjevala, da je domače in slovensko podjetje Pribijamo ta javen škandal, da državna uprava na tak način daje privilegije v nemškem duhu vodenemu podjetju pred slovenskimi tvrdkami. Z vso pravico torej zahtevamo, da se ozira državna uprava predvsem na slovenska podjetja in ne daje prednosti tuji tvrdki...«
Na ta članek ni dala dir. drž. premogovnika v Vebniu nobenega stvarnega po:asni!a in jc priobčila samo splošen zagovor, da se drži strogo trgovskih principov. D""ekciji v Velenju stoje na razpolago vsi podatki in bi ji bila vedno dana možnost stvarno pojasniti položaj in ovreči trditve onega članka »Nove Dobe«, kajti tako medli odgovor, kakor objavljen, potrjuje samo — obtožbo.
Mi smo ta žalostni pojav radi tega obširneje obravnavali, ker smo zvedeli medtem za podoben slučaj, ki se tiče iste tvrdke Oswatitsch & Dejak. Naši potrošači premoga v Sloveniji dobivajo namreč ponudbe na Lješki premog od neke nemške tvrdke v Avstriji. Kakor znano, leži Licškj premogovnik v jugo-slovenskem območju ter stoti pod državnim sekvestrom. Ta državaj sekve-ster pa je zopet predstojnik velenjskega premogovnika in ta :c svoieča«mo izročil razpečavanie Iješkega pr^mo«ra Izključno tvrdki Oswatitsch & Deiak. Pri tem položaju labko razumemo, da moramo doživljati sramoto, da se naš domsč? premog prodaja nninrej v Avstrijo in se-e ?z inozemstva zopet nazaj na*:m domsč'm potrošačem v avstrijskih kronah tako, da se prime dobiček dv<:h si sorodnih, nemško mislečih podjetnikov. Ali niso to nečuveno škandalozne razmere in ali se imamo pri temu položaju čud'ti. da je Beograd slabo poučen o naših razmerah, ko dohajajo informacije s strani javnih čimte-Ijev. ki imaio sami na vesti, da zapostavijo naš slovenski živelj?
Takega zapostaviiama naša slovenska javnost na svoii lastni grudi ne more in ne bo trpela in nismo voljni odnehati preje, dokler se taki kužni pojavi radikalno ne odstranijo. Vprašamo končno nadzorstveno ob^stvo. ali mu
je znano to postopanje njemu podrejenega sekvestra? O kakem konknrzn tvrdk na podlagi razpisa za oddajo iješkega premoga nismo nikdar čuli in radovedni smo. kako se je g spod državni sekvester pri tem položaja držal strogo trgovskih principov. Značilno ie, da stojita Osuatitsch čc Dc^.k v poslovnem prijateljstvu tudi z drž. premogovnikom v Zabukovcu. Zaenkrat samo toliko, saj je res n^kam Čudno, da tščeio samo drravna pod te tja stika s famozno tvrđko Os^vat:fs u 5c Dejak, privatni premogovniki se ie pa ogibajo Čudno, čudno! Ali se morda privatna podjetja ne znajo držati strogo trgovskih načel?
Finančni odbor.
Proračun ministrstva trgovine in industrije sprejet.
— Beograd, 18. decembra. Finančni odbor jc na včerajšnji popoldanski Štiri ure trajajoči seji sprejel proračnn ministrstva trgovine rn industrije, na kar jc pričel podrobno debato o proračunu ministrstva ver. Člani opozicije so stvarno In mirno kritizirali trgovinsko politiko vlade.
Posl Pušeniak (kler.) jc konstari-ral, da vlada razvoj trgovine v Sloveniji zanemarja in da ne skrbi za napredek slovenskega trgovskega šolstva. Ovira tudi razvoj gospodarskih zadrug In ustanov.
Posl. dr. Krizman (dem.) ie omenil dejstvo, da nimamo nlkake stabilne trgovinske politike z določenimi cilji in smernicami. Ministrstvo trgovine m industrije je samo kompleks administrativnih uradov. Zahteval je sklenitev definitivnih trgovinskih pogodb s sosednjimi državami. Zavzemaj se je tudi za to. da bi vlada oz. trgovinsko ministrstvo pospešilo ustanovitev Centralne obrtne banke za vso države. Mesto gimnazij je priporočal ustanovitev trgovskih in dru-rih strokovnih Šo!.
Posl. A 1 i ć (musi.) ie napadal vlado, ker ni dala zadostnih kreditov za razvoj trgovine na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini.
Posl. dr. Sečerov (dem.) je gra-ial ministra trgovine, ker še ni proračun za ta resor ccntrali'zirnn. Zahteval je pojasnila glede elaborata nove carinike tarife in sklenitve trgovinskih pogodb s sosednimi državami.
Poslanca dr. K u 1 o v e c (kler.) in Vescnjak (kler.) sta govorila o slovenskih kreditnih zavodih, o gospodarskih zadrugah in trgovskih šolah ter sta grajala, da vlada ne skrbi v zadostni meri za slovansko trgovsko Šolstvo. Govorilo je še več govornikov opozicije in dva radikalca.
Trgovinski minister dr. K o j i Ć je zagovarial nroračun svojega resora izjavi :ajoč. da poda obširen e^snoze* o
M. Z
(Narodna pravljice z godbo, petjem in pie* 9om v štirih dei&niih. Spisal Fran Milčinski. Glasbo 7J07.il Viktor Parma. — Režiser A.
Danilo.)
(DALJE.)
Pri nas ie legenda o kmhku postala le slaba kabaretna točka. Oranje, setev, žetev, nlctev (na mlateme so kar pozabili: ali pa je pozabil avtor?) in peka se vrste v tako telegrafični in rudimentarni naglici, da ne doseže ne eno ne drugo nobenega učinka. Glasba je to še poostrila ali pa naglico sploh povzročila. Tehnični aparat, povrhu pa še premalo prevdarna režija, vzbujajo pri občinstvu pomilovalno smehljanje in čut neprijetnosti.
Milčinski ie imel s to legendo lepo. dasi za igro nikakor ne potrebno misel: izvedena je pa na odru. skrajno banalno. Ostanimo torej pri režiji. Gospod Danilo uživa nekak pri-posestvovan nrivileg. da režira pravljične igre. Zato je dobil tud' »Mogočni prstan*. Takozvana premijera jc Prinesla d^kaj hib, režijskih in drugih. Zdaj je režiser nekatere popravil.
Toda rad bi najprvo vedel, kdo pravzaprav pri nas nosi odgovornost za funkcioniranje tehničnega dela prestav. Nekoč so mi rekli, da nihče. Vsak delavec dobi navodila, kaj ima napraviti in v katerem trenotku. To je res mikavno. Voditelja nimajo, ki bi kot inspicijent samo njim dajal migljaje in pazil, so li pripravljeni. To je zelo demokratsko oziroma praktičen anarhizem, kjer dela vsak po svoje. Morda bi mogli pogrešati vsaj kakega bilje-terja ali vratarja v veži, da bi se posvetu nalogi tehniškega vodstva. Pa je zastonj govoriti. Od merodajnih gospodov se eden morda odlično zanima za glasbo, drugi za igranje, tretji za repertoar, četrti za blagajno. Za tehnično stran pa nihče. Ta v nfih mislih menda ne eksir-stira. in ker njih to nič ne boli. tudi občinstva ne sme. Ko so obogatelemu rekli, naj bi nekaj prispeval za oživotvor-jenje sinfoničnih koncertov, je dejal, da je brez posluha in izhaja že 40 let brez vsake glasbe. Ce on more in ga nič ne boli. zakaj bi druge bolelo?
Nekateri spi dobro, kamor se vle-že. Drugi so pa taki, da imajo gotove načelne zahteve glede kakovosti postelje. Nekateri jedo vsevprek in ne vedo
niti. ali je pravzaprav bilo dobro ali ne. Drugi so pa drugačni.
Ali smejo oni. ki so neobčutni. zahtevati isto neobčutnost od vseh?
To pišem v delno razbremenitev režiserja in njegove odgovornosti.
Kajti dokler ne bo tehniškega inspi-cijenta-režiserja, mora za te stvari, ako naj sploh ne izostanejo, odgovarjati režiser. Ce nimaš služkinje, si moraš sam pospravljati in čevlje snažiti. A opravil boš to seveda le za silo in slabo. Vendar pa:
Ce bi Danilo malo koncentriral svoje misli, točno si pregledal knjigo, bi bil — za silo — mogel marsikaj vnanjega popolniti in zbeljšati vsaj še nekoliko bolj. Ni treba, da pri žitu. ki vzraste, gleda spodaj na obeh straneh ven lata. na katero je slama pribita. Ni treba, da je samo ena vrsta žitnega klasja: če bi bile vsaj tri, druga za drugo, bi nastala res iluzija žitnega polja. Ni treba, da se žetje samo markira in klasje ne pada, nego se z lato vred umika za kulise. Je presmešno. Prava reč. Če bi tisto slamo res s srpom poželi in bi ostalo vidno strnišče. Ali kaj takega ne pride tudi režiserju lahko na ura?
Ni treba, da se začne mlinsko kolo vrteti, predno teče voda nanj. in ni treba, da švigne na kolo vode za en sam pivski vrček, potem na se vrti brez vode. Ni treba, da izostane pri pekariji dim. ki ga pisatelj zahteva. Lepše bi tudi bilo, če bi iz pekariie prinesli velikansko, lepo rmenopečeno štruco (kar bi povzdignilo zopet komično stran, zlasti ko je Stanko vile prosil za malo večji hleb nego ga v svoji revščini dobiva sicer), nego da prineso nelep, skoro čokoladi podoben hleb.
Ni treba, da se ne vidi tonečega solnca. od katerega je odvisna Stankova glava. Ce bi se režiser hotel potruditi, bi tudi pri nas lahko vidno zahajala rdeča solnčna obla. Ko pride pravi tre-notek. naj odgrnejo zastor pri oknu in naj se vidi. kako bo solnce zašlo za gore. To je vendar izredno važen moment v i£ri, celo v dveh fazah. Ni pač na razpolago fantazije in samostojnih domislckov. ki bi efekte spravljali na višek. Ali ni škoda? Zdi se nam, da je igro vodilo geslo: Oh. saj je vse eno.
Celo taki ceni efekti izostala jo, kakor na pr. ta. da bi škratje, sužnji prsta-na, prav energično pograbili Stanka na ukaz Devetega kralja( ki je zdaj lastnik
prstana) in bi se Stanko na^no branil. Me! Zastor pada. cela druščina pa nromrnira prav neredno za kulise, kakor bi pod Trvolijem še^la. To so neverjetnosti, ki ;ih ni mogoče z ničemer opravičevati, zlasti ne. ko so igro kar dvakrat na oder spravljali.
Vem, d* je pri n?»s Še dr"m hiba. uremalo skušenj. Za g'ivn^ skušnja velja pravzaprav le osebno pr-^r-ame na odru. Kako se bodo 7^.^; igralci v dekoracije in tehniške pojave, kaj bo delala komparz^riia. to se opravi sadnji ali zadma dva dni: enkrat r-^ko dvakrat. Ponavadi prav zadnji dan se po-c*aviio tudi dekoracije in n^v-" pogleda, kakšna bo stvar s te strani. Delavci šele tedaj poskušajo svoje naloge in si skoro gotovo pač misliio: Qlu7ba osemurni dMavm'V-. nadure. Gledajo na svoje početje enako rwiim ki ceste ^r^ žijo ali karsib«odl Ni Hm zameriti, Nton esteti. ne literati, ne režiser*! Delo je delo. ali v fabriki aTi r.a kulisami Tn« je tako. drugo je tako; obole je ročno delo pa nič drugoga. Gl -,;š'e bi na krvavo potrebovalo vse ka* dragega, kar se seveda ne more prep^š'ati samemu delavstvu
(Dalje prih.)
cTrran 2.
»SLOVTNSKI   NARODt,   a n ■ 19. decembra tszo
stev 288
smernicah trgovinske politike s m* narodne skviplčine povodom prora-€«wike debate. Skušal je zavrniti očitke sknre7wkih poslancev, da vlada pre-jKalo skrbi za slovenske trgovske sole. Pr*f**ie Ido Je Slo«venfja prejela za tr-9*Mfska m obrtna šole 1.211.000 dinar-i»v. docent je isdaia v ottal&t pokraj, nek na to 5ol*tvt> IJ9O5JO0O Dte. Letoi-«f prcra&m se Je za Slovenijo zvišat srlsde teh portavk za 01.000. na ostale krnic m za 77.000. Trgovinski minister je m*_*Ro priporočal, da finančni odbor odobri 90 miBjonov dinarjev za zgrad-ko poslopja trgovinskega ministrstva. Sončno }Q Izrazi spanje, da bo to teto desojrat aktivno trgovinsko Mteneo.
l^»iiaPČrđ minister dr. S t o j a d a-netUt Je predlagal znižanj oz. povl-šanic nekaterih postavk. Finančni odbor je z večino glasov te predloge spre-
jel. Na podlagi restringcij on. povišanj znaša celokupno znižanje postavk 215.000 dinarjev, in oovišanje 125.000 dinarjev iako. da se je ta bndget zmanjšal na 91.000 dinarjev.
Predsednik Ja nato dal proraC— na glasovanje. Proračam nitnterrstva trgo* vina ka liiJnaajfa Je bfl z 17 prt* 11
Finančni odbor le mrlo prelet v podrobno razpravo o proračunu ministrstva ver. Zanimiva so bfla Izvajanja post Vnkosavljevica (rad.), ki Je naglasa! toleranco vseh veroizpovedi omenjajoč; da so se po stoletnih verskih bofOi trije bratje združili v enotno državo in npa, da bodo bratje vseh ver skupno sodelovali pri delu za napredek države. Ob 30.30 je predsednik debato zakijnefi. Danes odbor nadaljuje to razpravo.
Telefonska In brzolaona poročna
Resolucije eradrištep km^m v Novem Sada.
— Novi Sad, 18. decembra. OzvJ trradnSSki k^jzren Je včeraj ob 9. dopoldne nadaljeval rasprave. Soglasno so bile sprejete nastopne resolucije:
1. Meseca decembra pred Božičem se trna jo izplačati zvanlčnikom, nameščencem, vpokojencem in vpokojen-kam predujmi v višini enomesečne pia-če iz računa v skupščini dovoljenega kredita po 200 milijonov dinarjev m da se od meseca januarja 1924 nadalje imajo izplačevati mesečni predujmi v mejah ene rrerjme finančnega kredita po 300 mflfkmov dinarjev.
2. Doklade aktivnih drgarvoHI nrad-sr*-ov ostanejo t to razHkcs da se a) A*iavTitm nradelcam. omofeatni z dr-žarvehai nradnJki izplača v celoti osebna dragmjska dokfada, b) uradnikom se tanejo zagotoviti stanovanja, e) vpo-ko*enkam in vpokojencem se poveča-$e doklade za 100% veljavno od 1. oktobra 1923 dalje, d) razveljavi se naredba o maksimiranju doklad za zva-nfcnflca in arage in e) vse v kronah do-tm&č pokejnine se hnaje pre-veeti v dinarje.
3 Ministrski svet m narodna skupščina se naprošata za privoljenje, da aana Savez HradniSkfh orjranlzaclj delegirati svoje strokovnjake k razpravam o stilizaciji uredbe o razvrstitvi da imajo strokovnjaki pri tak razpravah posvetovalno pravico m da se ugodi tudi prošnji bivših častnikov.
4* ugoditi te ima točki 4. ntsolncijt
■ dne 20. novembra i L
5. Uradniški zakon se trna Izvesti na ta način, da se členi 234. 299, 249 In 246 fjradn?£kega zakona rnzveftjavSo In vzpostavi člen 282 financ, zakona za teto 1924 '2S.
M Zakonr o atenevuttJS ima Še eno leto valjati samo za uradnike. Država ima skrbeti za brezplačna zemljišča in kredite« da se zidajo uradniška stanovanja.
Kongres poživlja vse uradnike, državne nameščence In nsmžbence, vpo-Irojence in vpoko|e*fre, da prtetopflo v organhrac^o ki H dajo teko moralno hi »»♦eriS^no podnoro v borbi za teboJJ-*3beAs -*fa gmolRefra položaja.
Kongres *e izvoifl dosedanji glavni odbor. D^poMne so se ndeleznikj kongresa ndelefil! korporativno cerkvene svečanosti v glavni cerkvi povodom rojstnega dne Ni Vel. kralja Aleksandra I. Slovenske organizacije Je na kongresa zastopal predsednik L11 -leg. ki le t svo?em poročilu zelo ostro gra fal pasivno r>ostopanie nekaterih tiraaVVov nanram organizaciji. Obsojal je tudi delovanje onih političnih «t>ank. k! pozna uradnika le za časa volitev.
II!
Vtisni Poincc?r*^vcj[a govora v
Berlintu
— Berlin, 17. dseembra. (lev.) Dene« orv^'ine is prisnel vm r*1fovov Polncarejev.
Pr*^d *-'<'*^"rTvr^~> -»-V* icM*i nanmHrfm o po* |W-r^        r»—Vj»li   vxia • r.*> •"    je   frffmtl,   k« }e
rlada j^KfU v rok« točne vsebine ed*o» ve-»a. P^*ovot te sestavljen ▼ takem ton«,
da ja prtčabovari obnove uspešnih podajanj. rV4»^*r<5 »e yfnTfl >~ nekatero re»erra<?i}e. J>f-rrJ?.-« r\*r*a ^* •* d~-«ef« r»r*rmrirm
{tU«U PWiAHa ix» ^a a« h« aa ned1*fl t^ea Tu&f.v aaajteaVevaal ▼ ra^tlrnih načelnih no» jaaJaaftaL Nemfki nticitonmiMiPrt n*n *m ri^r^ tx**:Io9i*l7to »f&*We napram odgo* vwrr PVamciJe.
POUTT^T POLOŽAJ NA
~ Vffra*^ 17. deeemhta. (lrw.) Peata* nec ^vsfvrt i« daaea WT*3er ▼mil pr©d»cd* b£Jtx Foijalka) rerrwM!ke m«»d«t za »estaTO ▼iad-. * j VaMtiet so odklonili demo«
krat*«. Pr»d»»dnlk pererf aeeteve viada aH genomVj Sikor »kemn. al! bhrieme fi» co2Ž&os»n mlnfatnj Orihikems.
— v?r?m«a». 17. de<rrmbra. (lirr.) TIiil^jI >a Viaal m«noat »a »ertaTo vlade. Socijalni cVs-mo>r** ▼t-?n»«rial Me t a e a e w a k i Je ijAsn^jkfl »rrdsedr.flm »aeata. da nameravajo st?«nka dcecico nobiUairaCl aroje faaietov«
— Ka-lsva, IS d«oe*nt>i-a. ^ca/jatj nov« vWi ja aow*na Qc^i»iWPk
P»iaii»favw položaj na Ansleskan.
Boj za vlado. — Stališče delavske stranke.
— Lxm4on, 17. deoembra. (Tr^.) Dela v* akf stranki naklon |esi liatl javljajo, dm )m vodstvo Lahom Partv pooblmiflo poslanem Ram ter Macdonalda. da prevzame od kratfa povarfano aaaravo vlada, Maedonald poeta« ne anffleJki mlnlstrekl predaednlk. Večina liberalcev g Uovd Georgem na čelu le pri* pravfiana Lahom Parfv podpiran.
V avojem glavnem organu »Daflv Chro* ničle« )e Llovd Gaorge danes kratko taja ril: »Sanje e kaki koaliciji med liberalci in k on* earvafrvd ae končam*. Liberalna stranka podnfra Laboer Partv, da pride na drSavne kradle.
— London, 17. decembra, (lav.) Kralj *Df7l*£ketfa t!»ka Lord Rirkrnkead ae je v avejem fleku *elo trtidfl, da M doar^r! kearmrrenig r*»rd konservaHvel In liberalne stranko. Predlstf«! le koalirfie v tej smeri, da M Ubcmlet sere jeli m odobrili namer 1e» ne AH r^efram Votieervativeev in nasprotno. Akcija ie eeeale hram oeeehe.
•*» Pnagn, 17. decembra. (!«▼.) Po poTočSJn le Pariza je v tajni seji svet Dniatva narodov razpravljal vprašanje Javorine. Zeeliiana sta bila delegat če« ikoelovaške republike dr. B e n e S In poslanik poljske republike 5 k ir m u n t. Sporazum ie ni definitivno dosežen. Seja je bila brez pozitivnega uspeha. Svet Društva narodov se naslanja na češkoslovaško stališče in imajo biti pri Javorini izvršene le malenkostne mejne kotekture v koriat Poljske.
— Prage. IS. decembra. 0*v») Svet Drnštvm narodov je včeraj odločil v vprašanju Javorine na koriat čeikoalo* vaška repttbffke. Kakor poroča »Agen« ee Havas*. je HI Svet druitva narodov mnenja, da od posla niske konference predlagani načrt razmejitve med Polj* eko in ceekos1ovaško ne odgovarja sta« lilču dr. Beneša m je bila razmejitvena komisija pozvana sestaviti nov načrt v smislu razsodbe haaskega mednarodne« ga sodišča. Na obeh straneh je opažati razpoloženje za sporazumno likvidacijo teoe spora.
Madžarska znutnje wmvk,
— Perla, 17. dec. Orvir.) Svet dmitva zavodov jt aa danaiajl seji prelo« razprave o dovoljenje mednarodnega posojila Madžarski.
— Pndtepeita. 18. dec Včeraj je Iz Pariza dospela e madžarskem posojilu prva vest. da sise mogle kiti na sej! Sveta D rastra narodov odatraajeze cttfareoco ▼ porHlčnOi ta toapedarskhi pogojih posojila. Defmitlvaega sklepa o posojila mi pričakovati pred koncem februarja alf pričetkom marca meseca. Vest ia v političnih krožili vzbudila poeomoet ia jo komentirajo na, ta aačla, da bodo radi neuspehov v Parizu moralno primorani podati svojo demisijo ministrski prsdseda* grof B e t h 1 e a, finančni minister grof K a 1 a 7 in minister Klebelsberg.
— ParJz, 17. dec (IzvirJ Društvo narodov nadaljnje aa prihodnjem zasedanja razpravo e načrta sanacije Madžarske. Oaranclje e dovolitvi 250 milijonskega kredita se znajo točne proučiti Ia precizirati.
ROMUNSKA PRIZNA SOVJETSKO RUSIJO.
— Dunaj, 18. decembra. (Izr.) Ia Buk*, refte ja-rljmjo rest tamoinjega oftcijoenega lista »Adeverula«. da je romunska vlada predlagala ruski sovjetski vladi spora rum no konferenco aa Dunaju, kamor naj bi obe ▼lađi odpoelali svoje zastopnike- Ruska vin* da je predlog Romunake odobrila in arstrij* ako vlado povprašala sa dovolienje takega sestanka. Romunska je pripravljena obno» viti diplom, afeac a Rusijo. Za pozo/ ob* nove dfplomaftčnih avaa pa atavi Romunska zahtevo, da sovjetska vlada prizna aneksijo Besarabija od strani Romunska
Vesti iz Italije.
Fašizem je enoten in hoče zmagati nm vsej črtt — Rašici guverner zopet v Rima. — Ruski petrolej. — Preiskava pri ruski delegaciji v Genovi
— Rim, 17. decembra. (Izr.) Na občana* zboru rimske faitetovske organizacije Je zavračal Grunta govorice o tem. kaj ho« aejo preurediti m izpremeniti fašisti, ko dobe v svoja roke parlament. Zato pozdrav* Ija kralja, kar se vpleta v ta govorice tudi »sode savojska dinastija. Giunta trdi, da se je fašizem utrdU In da nastopi enotno pri volitvah ▼ parlament. Pozdrav!!« nacij^n«« Ust« in njihovo »družitev s fašisti Tudi minister Pedersoni je povdarjal enotnost faiiaroT m aacijonaliator. Vsi so enega du» ha m ene voi>e. Po zborovanju so odšli fašisti pOKdi-a-rft Mu saolinija. Sprejel ie t veseljem vest, ki m*t jo je sporoči! Givnta. da vlada namreč med fašisti popolna sloga, rekoč, da tako pač mora biti in je to pri* Cnkoval. FaJizem v glavnem mesrti je d^bil zopet ponoeno skupnost moči in d-ihor. Nad malekosrnimi spori ostaja fa^rem st-a^na stla, ki ai lahko dovoli biksus nasmeha pred vsemi reč al! manj adniženimi opozicijami. »Sklenite svoi* \rj/f in prirrra\*1?l se na \>se boja. ker hoče-10 dobiti vse zrnate. ?h>el fašizem!« Nardueenje je slrdfto M'issoiini* jertm besedam.
— Rtm. 17. deeembra. ^Tar.) Semkaj prisne ta dni zooet voialkl guverner P^ve. tfenera! Giardino. Vlsda se bo bari!* na* daife z reaVo situacH« in nrir^ravliajo se nore
I daseonici ♦e sa Tx>vr<??tfo refVefa or**meta.
— Rim. 17. deeembra. Clrr > Usti nH* občnjajo poročfla Iz Moskve, da je r-itka vlada, nvafnioč Miis^lintier jjovor o R ■ *i j i v partamentM. brez r»aV<»«n no^'^ieT-ariia Beretele ntredlofi Italitanakfh Irenfranstov in Industrijalcev sa koncesijo, po kateri se jim Izroči se dobo 30 let petrolejska cona. ki obsega dvaiaet tisoč hektaHer. Con« je n« Karkasu. Miza transkarlcaike Selemioe. r>d koder je Hitu do črnega morja, tako da bi se mogel petrolej uvažati v Italije jake hitro
— Osnova. 17. decembra, (Izr.) PH tuka janji ruaki m V H je irv-Sila policija dol. ge prelskaro. Predstojnik delegacije jo enerfično nrot^stira! m opozarjal, da sedel delegacije m o*-« uživati pravice eksteritori* ialnoati. ali poli-iia se ni c»«ira^a na to m komisar je s oomočjo kora*a udri r notra; njort prostorov ruske delečaciie. Bate niae nafi nič tega. kar se iskal!. Ve re se na pravega vzroka za preiskavo. Doeod*k ut?u» ne bneti težke posledice »« noro, ba^ raz* vijajoee se razmerja med Rusijo in Italijo.
VELIK POTRES V KOLUMBIJI
— London, 17. deembra. (Reuter.) »Dafly aaajsjasarn porode k potresu v Kolumbiji, de ja b*o doasaj 100 Mrtev potegnjenih ar rane vattn.
— London, 17. deeembra. (Izv.) Iz glava nega mesta Kolumbije, Bogote, javljajo, da so mesta Čembal. Chfldee in Cochille po* potAoana porušena raled kara strofa! nega po* VCumbaki ae aaHJ 92 mrtvih m 350 ijenJih, Presnet s pnruesniisn mesti Je
—Nemrvoek, 17. decembra. (Tzv.J Pe poro^llh fs Bogote Je veliki potres unlčđ popolnoma masti Ormbsl m Coehilsa,
Potiti&e vesti
=r LjVba Jovanovfč bodoč? državni krmUar? Beogradska »Pravda« pri-občuje tele sanimlve informacije: V radikalni strapki pridob'la na moči ona skupina ki je za to. da prevzame vodstvo v radikalni stranki Ljuba Jova-nović in postane sef nove vlade. Vrlo važno v tem pogledu je novo dejstvo, da se ta struja med radikali resno briga za to, da i samo stranko izvede iz današnjega izoliranega poloraia. Zabeležili smo že zaključke klerikalnega kluba, da ne stopi v vlado in labko trdimo, da so se po tej odločitvi klerikalcev prekinile vse zveze med opo-zicijonaJnim! skupinami in vlado. Po mlžljenju večine radikalnih poslancev je sedaj Ljuba Jovanović edini mož. ki bi mogel navezati nove stike zlasti z velikim delom hrvatske inteligence. Posrečilo se mu je, kakor zatrjujejo, da je preko dr. Dežmana in preko dr. Drinkovića stopil v stike s Hrvatsko zajednico m da skuša ustvariti nov blok proti Radičii. Tdeja o spajanju »Jugo-štampe« in »Tipografije« je bila sprejeta, kakor smo že včeraj zabeležili Ta novinarska podjetja bi naj pričela z akcijo za to novo idejo: proti Rad*ču, pa tudi protia klerikalcem. Uvažujoč, da morejo klerikalci edini potolči na Hrvatskem Padićcvce. gre za to, da se tndi oni odstranijo. Ljuba Jovanovič uspeva v tem pravcu in zatrjuje se, da se njemn tudi na drugi strani mnogo veruje. Zato se smatra kot sigurno, da je Ljuba Jovanović določen za naslednika Nikole Pašića.«
= Konvencije o pokojninah. Dr. Janko R u p n i k, višji finančni svetnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani, m Milan C v e t n i č, revident dr* žavnih Železnic delegata naše vlade ne dunajski konferenci nnsledstvenih dr* žav sta te dni oapela v Beograd In izročila ministrstvu zunanjih del kon* vencije. ki sta jih v imenu naše kraljevine podpisale na Dunaju. Te konven* eije ae nanašajo na regulacijo pokojnin bivših uradnikov avetro-ogrske monar* hije. Na konferenci na Dunaju 5. okt. so bile zastopane češkoslovaška. Jugo« slavi ja. Italija. Poljska. Romunija in Avstrija. Konferenca je trajala do 19. oktobra, nadaljevala se je 5. novembra in bila zaključena dne 30. novembra. Sklenjeni sta bili dve konvenciji. Prva konvencija se t:xe regulacije pokojnin državnih uradnikov bivše Avstro«Ogr* ske. T. konvencija obsega dve točki. Prva točka se glasi: Vsaka država se zavezuje regulirati pokojnine onih bi v« šfh avstrijskih državnih uradnikov, se» daj natfi podanikov, ki so bili dna 3. novembra 1918 v državni službi, kate« rih pa država do soda P ni sprejela v službo ali jhn ni Se regulirala pokojnin. Druga točka se J*iri: D "ava se zave« zuje regulirati pokojnine onih avstrijskih državnih uradnikov, ki so bili dna X novembra 1918 že v pokoju, katerim pa do sedaj država nI izplačala po':oj« nin. Oai državni uradniki bhše m on ar« bije, ki so bili dne 3. novembra ?918 v drfsr*- i službi, bodo najprvo vooko« i        nato na aa jim ba določila do,
veljavnih zakonih pokojnina. Od teh občnih odredb so izvzeti: 1. Oni bivši državni uradniki, sedaj naši podaniki, ki so bili od naše '-zave pozvani v službovanje, pa se niso temu pozivu od* zvali; 2. oni uradniki, ki so svojevoljno zapustili službo: Z. oni, ki niso sprejeli nobene državne službe in 4. oni, ki so bili iz kakršnegakoli drž.ivnega interesa odpuščeni iz službe. V zvezi s to kon* vencijo se imajo proporcijonalno po* razdeliti rudi žeiezničarski pokojninski fondi bivše monarhije. Od teh fondov dobi naša država 13 %. Druga konven* cija se nanaša na ureditev pokojnin pokrajinskih, okrajnih in občinskih uradnikov bivše avstreogrske monar* hijc. Ta konvencija obsega tri točke: Prva točka pravi: Ne c*ede na držav* ljanstvo prejemajo bivši pokrajinski okrajni in občinski uradniki pokojnino od onih pokrajin, okrajev in občin, ki so v celoti pripadle dotični državi. 2. Uradniki pokrajin, okrajev ali občin, ki so rasdciicni med dve nas^edstvenl dr* zevi. bodo dobivali pokojnino od tiste samoupravne korr>oracije. ki^ se naha« ja v državi, kater^ so oni podaniki. 3. Ako pokraiinski. okrajni ali občinski uradnik prinada po podanstvu kaki tretji drravi, bo prejemal svojo pokoj* nino od tiste države, kjer je služboval največ let.
— Kako doizo bodo vladati še sovjet!? Znan! ruski socijolo«; prof. Sorokin je bfl porva-n te Prane v Ameriko, da predava na dveh nm'verrah. V pojrovoru s amerfšVfmi novinarjf je Sorokin izjavil, da si ie na podlazi iastne preiskušnje ustvaril prsvo nartrar^e o soviet«Vem režimu Pre-žfve! i« vso revolucijo trr ibefa! Iz Ru-9»je šele lansko zimo Po njejrnvem mnenju bodo sovjeti v!adaU največ še 2—S lata. Sorokfn pa ne napoveduje. kakSna vlada bo sisdPa boHŠev'SVerma režimu. Morda bo to repub'ika. morda pa rudi monarhija. Ako b! se bflo porreffflo izoodr'nftl sovjete pred A lati, b! b*?n. Rus?*a brez dvo-ms demokratična rerjnbMka. Punašni« ruska vlnda je oHzarMja. ČMe jedro tvori 6 oseb. To so tirani k! so zmornf vreza, samo da te obirze na krm^.u. Od vsejra pre-brralsrra trere sorietskih retmblfk s!m-pst'r;ra z b~i*šev'ki komaj 1^*, 4% so nevtra'nf. pa smrtno sovraži Trocks-
ra. ■C»meneva ?n drujzre boijševiikfl prvaka. Tr>da z nnn^em al! novo revoliic?!o n! mogoče s+rrnor'avlt! sovjetske vlade. To je danes f!z:čn»> nemogoče. ?amo evolucrja lahko irpodrhie soviete. Z**n'mivo je tudi, kako priroer4a Sor^kln sedanio v!ndo s r*r*kfm ref?mom. ki za je sam dosledno sovrarf]. Carsk! rer:m je trol!1 ra prosve-to letno 455 mWonov z!atfh rub!'ev. kar ie ^tcer zefo malo. toda sovjeti so Se bolj skronm*. ka*ti v njTpovem orornčuna znaša Postavka sa šole samo 35 mf!!jk>nov.
DUNAJSKI POMLADANSKI VELF.SEJEM.
1924 (9.—IB. marca).
Avstrijski konzulat nam poroča: Udeležba Inozemstva pri »Dunajskem pomladanskem sejmu« bode, zelo živahna in večja nezo pri prejšnih sejmih. Do sedaj so prijavili svojo udeležbo razstavljalci iz 10 tujih držav. Na prvem mestu stoji, kakor pri xadnjem jesenskem se)mu. Nemčija, ki je zastopana s prelaženjem 15. od 35 branžnih strok sejma. Razstavi se med družim Norimberško zalanterijsko blaco. nsniat! izdelki in potne potrebščine \z Of-fenbacha 'n Pr^nkobroda, igrače hz Turin-riie, električne predmete !z VirtemberSke-ga, saksonske stroje in tkanine, tkanine tz Vogtlanda. dracotina iz Pforzhetma, pisarniške potrebščine in galallt rz Hamburga, beroilnski stroji !n čevlji, predmeti za kadilce, b!ngo rz zlata fn srebra in Kip kakor obleke monakovskrh tvrdk. iz Porurja razstavlja neka tvrdka slrkarske šablone.
Za Nemcih pride po Števila razstav-ljalcev Češkoslovaška s tekstilnim blagom Iz Asch in Graslftz. lidelkom čeških stek-larnic. dalj« iz steklarn iz Toplic in rfaide, šamote iz Morave in ksdl'nfh rekvizitov iz Pardub:ce. Francija pošilja zopet avtomobil«. Ogrska pletenine. Juaroslartja surovo blazo. Švica, kakor pri vsakem semnhi ure. Poljska Sesije, Belgija avtopnevrnatl-k«. Razstava ruskega sovietskejra zastopstva obsega: konopllino, lan, ščetine, zdravilna zel'š^a. čevc, žimo. Uto, kože. kožu-hovfno. nerodno umetnost, preproge, minerali}«.
Zziasftve k Duna'^kemn poniladaeske-mn selmo prsks$a>o število v rstem času priglsš'-nih razstavlialcev {esenskega sejma 1923. ki le bfl popolnom« razprodan, prilično dvakrat. Tudi celotne prostorne zahteve, so narasle več kot dvojno m Je pripomrrltl, da se je povprečna prostorna zah*eva razstavljalcer dvleni'a od 12 na 14 m* To povišanje v zahtevah po individualnem nakazilu prostorov je stalno od prvega lejma (jesen 1921) naprej.
Med razstavljalci Je na?močnej?« udeležba v tekstflnm strokah in stroinih zgradbah. Sledijo usnjar! Izdelki, oblačila hi papirnato blago. Največ prostora zahteva zdaj strojna branža. £1edMo: vosila, Bsnjato blage, tekstili!« in pohištvo.
Dosedaj so prijavile svojo udeležbo mnoge tvrdke is Nemčije fn Češkoslovaške. Sovjetska Rusija princa« vsiiko specialno razstavo.
Po sijajnem uspeha zadnjega Dunajskega sejma je zanimanje za to prircd:tev v splošnem pa zlasti za VL (pomladanski) sejm v času od a,—15. marca 1924 postalo jako živahno. Neprenehoma prihajajo pri Se trne k l opravi oglasL nenavadno mnogo Is Nemčije is Češkoslovaške, v katerih de-falah se pr*men Dunajskega sejma kot instrument transi tne trgovine popolno!***-pravilno ceni,
Prijave za razstavo žrvfl in užitn'h sredstev so tudi zelo številne. Po gradbenem sejmu je z ozirom na načrt prireditve zborovanja stavben h mojsirov v času Pomladanskega sc;ma tudi veliko povpraša nje.
Posebno omembo zaslugi priglasitev ruske sovjetske rcpuMfke, karera bode v posebnem 300 m2 obsežnem paviljonu razstavila surove polizdelke In izdelke domače industrije.
Uspel:, ki ga je dosege! prvi knjižni *ejm v okvirja Dunajskega jezerskega sel-rrtn 1923, je povzročil, da <e;msko vodstvo tudi pri pomladanskem sejmu 1921 priredi mednarodni knižni sejem. Vršil se bode t onih 5cst:h dvoranah se;rrrs\-e palače, ki so bile pri prvem knjižnem sejmu adaptirane. Dosedaj so dospele že števBne prijave avstrijskih, nemških. francoskih !n švicarskih založnikov. Tudi v krozu Indu-strljcev ns ozemlju Snare se ka/e ve' ko zanimanje za udelež:rev pri Duna^Kem pomladanskem sejmu. Tamkajšnje r\-rdke so Izjavile, da Jih eozoodarske razmere silijo, iskati nove kraje za razpeča va-;e svojih izdelkov. Tuirl od češkoslovaška steklarske In porre'nr.nste mdnstrijc in iz-delovateljev Gablonzer blaf;a raste povpraševanje po prostorih na pom'adan-skem serrmi. Prijave za razstavo iivfl ia užitnih sredstev v rotundi so tako močne, da bode gotovo potrebno pripraviti še ns-dahne prostore v svrho nasranirve vseh pripravlja jočlh se tvrdk. V rotundi bode sedaj rudf posebno močno rastnpana av-tormb''nft branra m se bodo skoraj vse avstr'*ske tvrdke te branže prikazale pri pomladanskem sejmu.
★     ★ ★
—g Tedenski pregled žitnega tre a. Zagreb, 17. decembra. Tendenca Je b.ia na tržišču v vseh vrstah žitaric, posebno v koruzi in pšenici, tekom celeča tedna čvrsta. To je bila posledica tega, ker so pasivni kraji začeli s povpraševanjem po robi, zlati koruzi. Dovozi na tržišča so Mi radi slabega vremena in slabega pota zelo slabi. Cene koruzi v Bački in Sremu so se izenačile. Mlini nimajo velikih salou meke in stalno draže moko ter je radi teca tendenca zelo čvrsta. Veliko je bilo zlasti povpraševanje po moki in cena, kl Je notirala početkom tedna 450 Din. je poskočila proti koncu do 550 In 5r30 Din. V Zagrebu je momentano občutiti pomanjkanje moke finsjšlh vrst. Izvoz je bil samo neznatan In sicer na dunajski trg. Večli zaključki niso bili sklenjeni z ozirom na nenadni porast cen pšenici in vsled konkurence romunske moke na Dunaju, ki se prodaja franko Dunaj po 575 Din na bazi >0*. Cena moki Je ostala še nadalje čvrsta, vendar kupci upajo, da bo za praznike nekoliko popustila. — Pšenica Je istotako kot moka zelo čvrsta ter se Je od 330 Din dvignila na 350 postavno baška postaja, — Za staro in novo koruzo Je bilo mnogo povpraševanja Nova koruza je notirala 220 Din. stara 245. Slavonski rešetani oves se je nudil po 235 Din, pariteta Zagreb pa po 255. bosanski po 220. Za fižol Je bilo mnogo povpraševanja, zlasti za beli, ki se le plačeval pariteta Postojna, ocarinjen v jutenih vrečah po 650 dinarjev.
— Novi tržni cenik v Mariboru z dne
15. dec. 1923. izkazuje v glavnem sledeče spremembe- kg govejega mesa 1. 25—27 (preje 25—26) Ili vrste 16—20 (preje 20), kg jezik sveži 24 (25) vampov 7—9 (9—10) pljuča 9 (9—10). možgani 20 (22). kg teletine l. 2*—30 (32.50) II. vTste 24—25 (30), kg črevesne masti 30—32 (33) sveže slanine 35—40 (38—42.50) prekaieno meso 40— 48 (15—48) šunke 55—58 (52—5R) kg pre-kajene noge 25 (12) kg krakovskih k^bas 50—52 (50—55) piščanec večji 28—40 (27 50 —37.50) race 45—70 (50—70) domač večji zajec 30 (50) krapov 35 (20). l!t. smetane 16—18 (!5—16) surovega mas'a 55—57 (46—47) kos slrčeka 6—10 (6 25—8.75) 1 jajce 2 25—2.75 (2—2.50) kg kave I. 65 (75) [L 40—55 (40) kg Popra celega 40 (35) testenin 13 (14) sladkor v kristalu 22 (19.5^) v kockah 23 (22) riževega škroba 30 (25) 1 lit. bučnega o!;a 38 (38—42) kg prosa 3.50 (4) ke navadnega fižola 5—7 (4.5H) kg moke Štev. (1) 7—8 (9) efkor^a 26 (25) 1 q ovsene slame 75—87.50 (75) 1 kg sveč 15 (14) kom. karfljole 3—15 (2 50) kislo zelje 3—3.50 (3—4). Kakor je razvidno so se cene v zadnjfli 14 dneh precej spremenile.
—g Tobačna tovarna v LJub'jsnl bo predala na tistmeni dražbi dne 31. Januarja 1924 ca. 4000 ks: kompostiraneca tobačn*<?a prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomi]! tnhr^ne tovim*
—g Oddala krojaškega dela. Krojači fn šivilje dobe v šivanje na dom Izkrojene vojaške suknje (š'njele). porne'n blure in hlače, pri voj. drž. mojstru Andreju Turku v hatendsnttnH Dravske div. oblasti — Vo-jslnkra Vojvode Mišića (pre'a Bele'jska) e Lrubljani. Plača st od kota po ceniku ministrstva v. 1. m.
—t Za velesejem v Llpskem. Naša,
pooblaščena trgovinska agenefa r I.tp-skem namerava račeti ak^-lV* m C»m uspešneje sode'ttvante naŠ^ «rospr>darskSi kroeov na tuka;Šn;*h mednarodnih ve!e«ei-m'h ter dsje na zAhtevo 'nteresen*om vse potrebne Informacije Naslov agencije je: Lejprlr-rr'dr'Vh Ust Vasse 4.
—Z Revija za Bankanrstvo 1 Privredu
kot reprezentativni ekr-rK-rrrskI organ jugoslovanskih bank. hrnrr!n!c, zavarovalnic, mdustrrje m rr^o-v'ne r**ne tebajar! s 1. Jan. pr. 1. v Zarrebu. PedMran bode v vseh naših treh jezikih. Za Slovenko ja
določena posebna redakcia t Lhib^ftnf. Kakor vkPmo, se gospodarska stroka y našem časopisni lepo, da. mop^če še mogoče preveč razvija. Treba hI pa b'M vse to delo opredeMri rn irmerlt!. da pravdno razdel'eno donese čimprej lepe In praktične uspehe.
—t Dobava tiskovin. SredlšnH arad za oshruranje radnika v Zagrebu sprejema do 30. decembra 1923 ponudbe za dobavo raznih tiskovin. Predmetni oglas in tiskovine so v pisarni trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani .nteresentotn na vpogled.
stev. 188.
»S I. O V P NS K I   N A R O H« dn«. 19. decembra 1923
Stran 3.
Prosveta.
Rcpertoir Narodnega gledališča v LJubljani,
Drama. Začetek ob 8. zvečer.
Torek. 18 dec: Svatba Krečmskega Irv. Sreda. 19. dec: Danes bomo tiči Red A Četrtek. 20. dec: Nju Red D
Petek, 21. dec: Mogočni prstan Red C Sobota, 22. dec: Nju Red E
Nedelja, 23. dec: ob 3. popoldne 2X2=5 ljudska predstava.
ob 8. zvečer Mogočni prstan Izven Ponedeljek, 24. dec : Zaprto.
OPERA. Začetek ob X 8. zvečer.
Torek, 18. dec: Psoglavc! Red P
Sreda, 19. dec: Seviiski Brivec Red C
Četrtek, 20. dec: Mignon Red B
Petek. 21. dec: Zaprto, general vaja.
Sobota. 22. dec: Notredame Izven
Nedelja. 23. dec: Tosca Izven Ponedeljek, 24. dec: Zaprto.
★     ★ ★
Razstava Gustfnčičevih slik*
Akademičrrf slikar Pavle Gustinčič se Je po devetletni navzi zopet vrnil med nas a svojimi umotvori. Svetovna vojna je uda«
rila v njegovo delo in razpršita njegove sanje
in stremljenja, vzela mu je kist iz rok in ga vrgla v sirovo, inteligentnega nežno čuteče*
?a umetnika nevredno tlako vojnega Šoferja. JmetrtiSki razvoj slikarja Gustinčič* je ko* Ukor toliko znan ljubiteljem našega nara« seaje. Ia goriške realke je prišel nekako pred petnajstimi leti v slikarsko Solo Rihar« da Jakopiča v Ljubiiani, kjer je ostal kaki dve leti. In ker je njegov učitelj takoj spoznal lep slikarski talent mladega učenca, je v prvo razstavo, s katero je bil otvorjen slikarski paviljon v Lartermanovem drevo* redu vzorejel njegova d^la. ki so vrb'?d?ls pozornost nuhlike. Iz Ljubljane je vedel Gustinčiča sliksrski polet, ljubezen do umet* nos ti ven iz ozkih Ij'ibljsnskih razmer, od* pravil se je v Pra«»o in odtod v Monakovo, kjer je pohaja! sli'srsko šolo naScga roiaka Antona Ažbrta. T'idi tu so spoznali profesori? njegov lepi talent in mu priznali, da je »auCerst taletvohV A niti tu ni trpelo ne« mirnega dtiba. r»a hajd v Firenco na »acct* demie Internationale delle belle arti«. kjer mu je bil učitelj znameniti mojster Impre« sljonist Giscometti. Tam se je imozna! s znanim hrvatskim pisateljem A. MatoSem, s kateremi se je druJil v veselih bohemskih večerih. Bil je kot sin kršne Istre in vsled svoje visoke postsve nszvan »Veli Jože* po istrskem narodnem junak", ki je lahkim si-morom v Motovmu in Pazinu oral njive in rušil kaštele. Bil je trdi v Parizu, kicr ie kot mlad umetnik In siromak životaril v iontmartrn, ker se le naveličal pomanjkanja n bremlodne^a skitanja v mrzli tujini, jo e mahnil v Opatijo, kjer je bil ntegov oče lav?ni uradnik in kjer ga je zatekla voina.
— Kot rečeno, se je Pavel Gustinčič ud?!c» -eval pred leti umetniških razstav v Jako* riče vem pavi? »onu z usoehom in je žel za >voie slike splošno priznan ie v strokovnjakih krogih. Po volni je izginil v samoto, aeshfl se mu je ves egoizem in hrup In "under ter se je zstekel v neomadeževano ->rtrodo srednje Bo«ne, bogate na fctmah,
omant!*nih preoMth, Idiličnih livadah in 'rinrostih domovih bosanskih seliakov. Po* lical je iz Amerike svojo mladostno pri« atelilen fn spletel «i ie ž nio toolo rodbin* ko enezdeee. — Odksr nismo vM-li njego* ■fh slik ae je umetniško izpopolnil, izkri* taliziral in stopil med nas kot cel, samosvoj -metnik. Uresničil se je rudi pri njem Goct*
■ ejev rek. da se umetnik rodi in razvije v amoti Iz Bosne, i« varoši Bugojno, kier si s poiskal svoje zavet ie, je prinesel s seboj
•evet pokrajinskih slik, večinoms zimskih :otivov.   ki  so vzeti  iz okolice Bugoina.
Dve zimski krajini, ki se mi zdita nsjbolj osrecenl. dihata takoreV-oč mrzli, ostri zrak, ladne svetloba je razlita nad pokrajino, ence so ostre in temno višnjeve barve, in
-enote se zaviieS tesneise v svojo bundo, /ečji format imata sliki »Pred vasjo«, kjer repečeta dva gabra v zimski svetlobi in se Juti solnce nad ni ima, ker ju rumene gor-
kejS žarki. In »Hrast v snegu«, podani v murni megli in žalostnem jutru. Kot Sire" i, -ledeneli orjaki se zde ti hrasti, ki nemo, irezčutno in mrko steza jo svoje veje v -»raz. Karakteristično bosanska ie »Ulica v
Bugojnu« a pristnimi svojimi kulami fn izkimi strehami. Znamenit je tudi grad Prusac«. Turki ga nazivljcio »Askir«, ki Je
M! menda se od Rimlianov sezidan Čudo*
-ito lepo so ns tej sliki razporejene barve,
-'lasti na položnem hribčku, ki ae viie proti ivim. mrkim razvalinam. Sličica »Na klan« u« je podana v poletnem aolncu, kjer je arko osvetljena pot in grmovje ob strani.
Vse te slike so tore i vzete Iz Bosne, in Voli* or ni v nj»h tipično bosanskega, »Ulica v
r»ugojnu», »Askir*, »Kuče«, »Dvorišče«, pri« aio vse, ds so delo slovenskega umetnika, asega Človeka   ki si je v tihi bosanski va*
-oši poTskal svoj domek. Nsoredek našega
Pavla je očivid,in. postaja samostojen in ae draža že specifično Gustinčlčeva slikarska
--ota, dasi se mu še pozna, da je izšel iz
*roga naših mojstrov, Jakopiča. Groharja, •«nc. Čestitamo na uspehu marljivemu In vesternu sinu kršne Istre. — Njegove slike o na vpogled vsak dan od 11. do 12 tire
•• Jakopičevem pa vil ionu. Vabimo na*e me* ene m ljubitelje lepih umetnosti, da si ogle* a jo in a nakupi podpro našega slikarja.
Glasbil vestnik.
— Opera »Gorenjski slavčck*. Slav.
rastna predstava v proslavo kraljevega r »Jstnega dne.    »Gorenjski slavčck* sc mi
■ endar ne zdi primeren za slavnostne : -edstave ob takih prilikah. Na vsak način M bi! »fiosposvetski sen« umestneJŠi. po-; embnelšl.    Naj obračamo, predelujemo,
einsceniramo  »SlavČkaa   kakorkoli, ob
• ncu koncev vendarle ne najdemo v nJem
• ugega kot nekaj Internacllonalne. z na-
- dno pesmijo pomešane semtertam glo-I kejše, pa tudi površnejše melodije, ae-h liko sentimentalnih scen. operetno bur-! stih scen itd., tedal delo, ki prav dobro
• jžI malotrebujočl publiki v znbavo. pa nl-t a ničesar globokeje nacionalnega, niti se v glasni, niti v dejanju In katero prav nI-loli ne more Iz daleka za nas biti to. kot h »Prodana nevesta« za Čehe. Na tako delo bomo morda še dolgo čakali. Da Imamo t-ko malo opernih del ln ie teh več ali manj
nesrečnih, pa niso krivi morda toliko nafJ skladatelji, kot naši libretisti. TI so dokaj nespretnejšJ, če se lotijo taksnega dela. če se ga sploh lotijo. Izvrstni libreto glasba redkokdaj pokvari a slab Se redkeje dvigne. Da niso Imeli n. pr. Puccini, Verdi tako izvrstnih libretistov in dejanj, bi Jih dane« morda niti ne poznali. »Gorenjski slavček« od lanskega leta ni doživel bistvenejših Iz-prememb. Sel Je brzo če* oder v prijetno zabavo Številnega poslušalstva. Dirigiral ie g. JeraJ, reži ral g. Sest. očeta prerojenega »Slavčka«. Gdčna. Zikova je bila zelo simpatična,  Ijubeznjiva Mlnka. gna. Sfiligoie-va dovolj neokretna Majda.     G. Šimenc dobro pri glasu kot Franjo,  a   g. Levar (Chansonette) se od nas počasi, a sigurno odditfiuje. Njegova žena Ninon  (ga. Le-wandovska) |e v tel vlogi   kakor na!?šč njenega moža Chansoneta učenki gni. Ko-renjakova in  Jeromova ne napačni. Za zdravi smeh so skrbeli  gg.  Zupan (Štrukelj)   Mohorič (Rajdelj), ki prav dobro nadomešča g. Bratovža. ter v tercetu tudi g. Dcbevec (Lovro). Zbor mi nI posebno imponira!. Pel Je že dokajkrat boljše. Na našem odru sc naredi noč kot v orijentu v eni minuti. Oprema, dasi ne zelo bogata, primerna, razpoloženje dokaj živahno. —č-— Nove mnzlkrltfe: Juffo*l"-v!|a. Slavnostni  nape v  za  moški  zbor. bariton-solo In klavir. Zložil in oglasni! Ivan Rozman. Samozaložba. Ne bi poročal o tej najnovejši  »JinroslaviJ!« * da nl^em čita! v sorem-nem    listu    pripomnjenih    sledečih b-sed: »Predsedstvo pokrajinske uprave ie danes (25. novembra 192.1) prevzelo en Izvod, da ga vpo^lje kabinetni pisarni v svrho poklo-nitv« Ni. Veličanstvu na dan pete obletnice«.     Upam. da  predsedstvo pokrajinske uprave teza prav gotovo ni storlo  če Je tam pori le kdo Ime? toliko časa. da ie zvezek odprl In pogledal vanj. Ako pa le predsedstvo »Jugoslavijo* le odnosio, blnml-ralo se le z Rozmanom vred. Kako visoko umetniško je n. pr. že besed'o nai sodi čitatelj sam: »Rrntle! Hrvat Srb Slovan. — Dalmatin I Crnogorac. — Vsi po krvi Čez Balkan — jeden rod Jugoslovan. — Slava njemu naj doni. — na vse veke. Žive d*»'!« — Muzfka ?e vred«a besed la. Vse skupaj pa stane 10 Din. BoMti se da r. Rozman ne
obogati »n Iz Beograda tudi te^a ne bo, česar morda pričakuje. —t
Strašne nnefcdice boljševizma.
(Arcvbašev nadaljuje.)
To delo seveda ni imelo uspeha, iz-vzemši neštete bolezni in telesne poškodbe. V večjih mestih so bile na dnevnem redu preiskave po hišah, da bi mogli komisarji svobodno krasti in loviti svoje nasprotnike. Običa-no je spremljalo take preiskave streljanje, grožnje, udarci s kopiti, psovke in za-sramovanje. Tem mukam se je lahko izognil samo oni. ki je služil v sovjetskem uradu. Toda'tam je vladalo drugo robstvo: docela v oblasti komisarjev, pod neprestano grožnjo, da jih aretirajo aH pa jim odvzamejo pičlo mesečno hrano, so postali moški uradniki igrača v rokah boljše viških mogotcev, ženske in dekleta pa brezpraven predmet njihove strasti.
V tem carstvu divjega nasilja In bre2pravja je lahko rešilo človeka lakote samo verižništvo in tatvina, preganjanja pa sodelovanje v črezvičaiki Zato so verižili vsi od sivolasih starcev do male dece. Prostitucija se je neverjetno razpasla, družbo pa* so napolnili tatovi, banditi, vohuni, provokaterji in podkupljeni elementi. Strašno moralno razkrajanje celih pokolenj mladine je bilo rezultat boliševiškega eksperimenta, ki je spremenil ves narod v molčečo vprežno živino. Da bi utrdila in poglobila revolucijo, je izdajala centralna vlada nešteto nesmiselnih dekretov, ki so vedno bolj omejevali človeške pravice In Izpodkopavali življenje in državo.
Revolucija je drvela, kot je posrečeno dejal nek boljševiški poglavar, kakor lokomotiva v polnem teku čez blato, ln boljševik! niso računali s tem, da ta lokomotiva drvi čez žive Hudi in pušča za seboi kupe okrvavljenih in v blato pogaženih trupel. Kaj je bilo to — besnost ali zločin? Iskreni fanatizem, raj si bo 5e tako besen, vzbuja neke vrste spoštovanje. Najstrašnejši zločin, ako je bil izvršen v imenu velike ideje, pod vplivom iskrene vere v pravičnost svojega dejanja, je mogoče do gotove meje opravičiti. Toda jaz dolžim boljševike, da niso bili iskreni fanatiki, da so samo banda političnih pustolovcev, ki jih razjeda osebna častihlepnost in hrepenenje po oblasti. Kajti fanatizem ne pezna umikanja od svoje ideje, fanatizem sili proroka, da gre pred onimi, ki jih pošilja na Oolgoto. Boljševik! pa so razpeli ruski narod na križ in razdelili samo njegova oblačila. V času. ko Je narod gladoval. prezeba! in ginil. ko je njegovo trplienie prikipevalo do vrhunca, je klika boljŠevilkih prvakov rainla v razkošju. Kakor da bi se norčevala \t prirodnoga zakona \n liudstva. Je vlada da»ala prebivalstvu po dva slamka in košček črnega kruha na človeka, pogosto pa je sploh prekinila prehrano In obenem pod smrtno kaznlio prepovedala kupovat! aH proda:ati živila. V stanovanjih so se vršile sistematične preiskave in ljudem so jemali zadnje ostanke moke. Vsa pota so zasedli vojaški odredi, da bi preprečili dovoz živil v mesta. Kar pa ie navzlic bo!iš?vi-fkl prepovedi prišlo na trg, so pobirali oboroženi oddelki. Kmetom so jemali vse. kar je oresegalo lastne potrebe. In tako je bil uničen izvor prehrane ru-
skega naroda. Človeku z zdravo pametjo je nemogoče razumeti, kakšen cilj so imeli pred očmi boljševiki. Ali so res mislili z lakotjo iztrebiti ves ruski narod ali pa naučiti človeštvo, da živi brez hrane?
Vendar pa so bili komunisti pri vsem tem preskrbljeni s vsemi potrebščinami, od belega kruha do vina. BiH so daleč od misli, da bi delili bedo z onim narodom, v čigar imenu so vladali. Ti »nesebični« borci za skupni blagor so dobivali obilno nagrado iz ogromnih skladišč, kjer so nakopičili živila na račun gladujočega ljudstva. Sito, veselo in pijano je živela boliševiška družba, toda še bolj siti in pijani so bili vlastodršci v Krerrb'u. Tem so služile dvorane moskovskih carjev in najlepši hoteli, za nje so bili na razpolago avtomobili, dragoceni kožuhi, briljantl. ogromne vsote zlata, vino in ženske. O njihovem bujnem življenju, bogastvu, kartanju, pijanstvu in razkošju je vedela vsa Rusija, toda molčala je pod grožnio črez-viča'ke. Ne rečem, da so vsi boPševiški prvaki igrali in piiančevali. Morda so bili med njimi ljudje drugačnega kova. ki so s strahom in prezirom gledali na razkošje svojih tovarišev. Toda s tem, da so pod pritiskom partijske discipline in b^'^zni. da iz?"be ob^st. molčali, so postali soudeleženi zločinov in isti zločinci, roparji in ub';alci kakor vsi drugi In ko je priha;al smrad razkrajanja iz kabinetov tovarišev komisarjev, ko je dr?ava glnila ln molčala, so pisala bol'Ševiška peresa širom sveta o pridobitvah revolucije, o blagostaniu prve proletarske republike, o nesebičnem herojstvu svojih voditeliev. Lažnivci in hinavci so visoko dvigali okrvavljeni prapor in prisegali, da pojdejo naprej do popolne zmage komunističnih Id:aIov.
K dang^"ip"iii predavanju B. Severia.
Sramota Evrope je Madžarska. 2e zdavnaj bf se bil izgubil madžarski rod med drupimf narodnostmi, da ga niso HTbsburžanf dvignili kvišku. V eni polovici podonavske monnrhHe je rospodo-vnl Nemec, v drugi pa Madžar. Habsburška politika je vzzoicvnla za gospodstvo nad Slovani enesa ln drugega. Zato pa so bili prof? nam tako ošabni in brezobzirni. V kri in meso jim te prešla misel, da bodo Slovani večni n';hov! hlapci. Ali zavel je prevrat in avstrijsko-madžarska oholost le padla na Vti.
Dvfjra se na Madžarskem viharna je-7h proti nam in dasf nima uspeha, besni dn!*e skupno s pohlepnostjo po naš! zemlji. Madžarom kar ne gre v elavo. da jmi ie odpadlo nekaj, kar ni bflo njihovo. Po vsej sili hočejo Imeti nazaj tujo last. Nrk-dar se to ne zgodi' Da se bo vršila kaka r*7me'ftev, tere niso hotel! fmetf. Z naj-srine;5lm srdom so prijeli čTnna naše raz-me?!tvene komisije eospoda Božidarja S e v e r j a In skoro dve leti je trajalo strasno njecovo gorje v madžarskih zapor "h.
V Božidarju Severju so videli zastopnika zemt'e, o kateri kriče, da ie njihova pa je sedaj v resnici nnSa last. Ko so nlc-ra prijeli, so si domisTnH, da sled! Izročitev one remije v madžarske roke. A!I nT sledila m z. Sever se je vrnil v Jttsro-sTav?fo Probiifajočl se Madžari bi %n bili ubiTT fn ako bi se Madžarska vlada končno vendar ne bila bn'a mednarodnih za-p?et!fa.iev in knzni. k? bi bMa gotovo pr!5Ta nad n'o — aH bi bil z. Sever Še danes med živimi?
V nedeljo je posetll naše orednUirvo. Najprvo je pr"?el k nam In zahvali! se je za znnTmanje, katero mu je posvečal naš list. Storiti smo le svojo dolžnost. Veliko le prestal mož in boleh«v sto«:? med nami. Madžarska krutost mu je zrnhMala zdravje. Iz njegovega blstrejra očesa pa siie up. da se ozdravi In bo živel srečen v domovini, za katero je toliko pretrpel. 2e poprej so ga zonill mesece In mesece po avstrijskih in Madžarskih zaporih. — madžarski boljševiki so ga bili obsodili na smrt! tako da pomeni volni čas zani dolgo dobo boja za svobodo na domači zemlff.
Kaj je doživel pod madžarskim nas;I-stvom, je obrazložil tudi nnšemu kralju, ki ga je poslušal s srčnim sočutstvovnmem In se zavzel za njegovo zdravljenje. Dolžnost države je, da dobi g. Sever potrehno Pomoč. V Beogradu in Zagrebu Je predaval g Sever številnemu občinstva. V Beogradu se je zbrala k predavanju večinoma zrela Inteligenca z zastopniki vola« šrva in ministrstva, v Zagrebu je bila udeležba odlrčna hi častnikov okoli 70.
Danes predava naš slovenski fimak Sever v Muhljanl. NI dvoma, da bo predavanje obiskano, kakor se spodobi za nase prestoHco.
Zanimivo bo to predavanje. Culi bomo, kako je trpel naS rojak, Slovenec Sever v kremplja ezliats. Kako se godi onemu nesrečnemu Živini, k! ie ie ostal pod krono sv. Štefana, kako se plete notranla politika Madžarske In kake vezi tečejo med njo In našo zapadno sosedo! Je mar-srkaj enakega v madžarskem la laškem značaju!
Pridite poslušat, da Izveste Iz nat našega mučenika, kako le razpoložcnle v nafti soseščini m knko nam treba Čuvati z vso  opre*nos+$o n*Xo domovine!
Pozdravljamo gospoda predavatelj*, katerega Ime se bo blestelo v zgodovini za zgradbo naše juorslovenske drŽave, in vabimo na kar najobTnciŠi noset preda-van:a! — Prcdnvan'e se prične točno ob 20 uri v Mestnem domu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne.
Revizija mišljenja, ne države!
Kadar nastopijo težkoče v naši notranji politiki, sc pojavljajo v beogradskih listih članki in notice, ki govore o potrebi, da se revidirajo odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci, mnogi pa se ob takih prilikah zavzemajo celo za amputacijo Hrvatske in Slovenije od države. To pesem smo zlasti često čuli po zadnjih volitvah v narodno skupščino. Kasneje so ti glasovi utihnili. Danes je naša državna politika zopet zašla v težak položaj, pa evo, zopet slišimo staro melodijo o amputaciji v drugi varijaciji. Ker je amputacija že preveč obrabljena beseda in je nilice več ne jemlje za resno, je stara pesem dobila nov naslov — revizija edinstva, revizija države.
Ta stara melodiia v novi varijaciji se glasi takole: »Naši zapadni bratje Slovenci in Hrvati danes odkrito in javno ponavljajo ono, kar je na prvi mah povzročalo pri nas burjo ogorčenja: no. končno smo se tudi mi polagoma izmirili s tem, da nismo eden narod in da je ideja narodnega edinstva navadna — srbska hegemonistična laž ... Pet let skupnega življenja je prešlo, kakor po nekem stalnem zakonu utrjeno, v pravcu stvarnega raz-edinjevania in ustvaritve takesa razpoloženja, ki mora dovesti do temelja, od koder smo pošli v jugoslovenski — mrak. Mi vsi se nezavestno vračamo k početni točki, vračamo se v čase, ko smo ustvarjali ujedinjenje. Polagoma se vrši revizija ujedinjenja... Na to revizijo edinstva moramo misliti, ker nam to Imperativno nalagajo drugi zelo važni in ogromni interesi... Ker so pred nami številke, rezultati in piramide tež-koč, smo uvideli, da opravljamo prazno, nekoristno delo z razmetavanjem svojih sil na vse strani, s trošenjem svojih moči za veliko historijsko misijo, ! ki jo nam nalaga naša vloga Pijemon-1 ta. Troseč sok svojega mozka v podjetja s popolnoma dvomljivimi uspehi ali z že danes lahko preračunljivimi uspehi, jemljemo, prepojeni od idealizma, za izvršenje, za katerega nismo dorasli, sami sebi pogoje za prirodno ozdravljenje in IcČenje otvorjenih ran na samem našem jugu, kjer nas kliče vse ono, ki je vezano na nas. V tem. kar smo rekli, ni šovinizma, ni mržnje, ni osvetoželjnosti. ni omaloževanja. ne preziranja. Tudi mi ne moremo biti boljši, kakor smo v bistvu, kakor tudi od Hrvatov in Slovencev ne moremo zahtevati, da se odločijo od svojega korena in da svojo prošlost zamenijo z bodočnostjo, katero si lahko prestavljajo kakor brezimensko. Zato se pripravljamo na revizijo vsega, na revizijo edinstva In, ako je potrebno, ne strašimo se niti r e v i z j j e držav e«.
Mi pa pravimo: Ne revizije edinstva. še manj pa revizije države je nam treba, potrebna pa je nam vsem temeljita revizija mĆšUen-a In čustvovanja!
Ta revizija v mišljenju in čustvovanju je potrebna tako Srbijancem, kakor nam prečanom.
Srbi onkraj Save naj se nauče nekaj več zaupanja do nas, ki smo Iz avstrijskega robstva prišli v svobodno državo, naj upoštevajo, da I mi ljubimo to skupno našo domovino in da hočemo mi iz nje napraviti silno In mogočno državo, za to nai ne odklanjajo našega sodelovanja v državni upravi, predvsem pa naj ne zavračajo, kakor se to često dogala, naših dobrohotnih predlogov In nasvetov za zboljšanje naše zares skraino slabe uprave zgolj pod pretvezo, da je vse ničvredno, kar prihaja od nas, ker je — »avstrijansko«!
Na drugI strani pa ie tudi skrajni čas, da se mi prečani že končno enkrat odvadimo se postavljati s svoto takozvano visoko kulturnostjo, ki Je često samo fikcija, zlasti pa prenehamo si domiš'jati, da prihaja vse zlo samo iz Beograda, ko je vendar gotovo, da je mnogokrat vir zla v nas samih.
Te preorijentacije v našem mišljenju in delovanju ie nam nujno treba, pa ne pride nikdar več na tapet ne revizija edinstva. ne revizija drŽave!
V to pa je treba na obeh straneh straneh samo dobre volje!
★   ★ ★
— V proslavo kraljevega rojstnega dne. Snoči se je vršil v Kazini elitni ples ljubi''anskega oficirskega zbora. Z njim se je zakTučila letošnja proslava kralievega rojstnega dne v Ljubljani. Elitnemu plesu so prisostvovali visoki državni uradniki, višje ln nižje častni-štvo. zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij ter cvet ljubljanske družbe.
— Praznovanje rojstnega dne kra-l»a Aleksandra se je v Celju vršilo zelo slovesno. Mesto se je odelo v narodne in državne zastave. Organizacija jugoslovenskih nacijonalistov ie na predvečer v nedeljo priredila bakljado z godbo po mestnih ulicah, katere se je udeležila velika množica. V poneddick dopoldne so sc vršile slovesne zahvalnice v celiskih cerkvah. V župni cerkvi *e zahvalnici prisostvovalo vojaštvo, zastopniki vojaških in civilnih oblasti tet
18 deambra 1923.
mnogo občinstva. Po cerkvenem opravilu je g. vladni svetnik dr. Žužek sprejemal čestitke na okrajnem glavarstvu. Trgovine so bile večinoma odprte. Zvečer se je v veliki dvorani Narodnega doma vršila svečana oficirska zabava z vojaško godbo. Tudi šole so proslavile državni praznik s prireditvami V šrlah.
— NOVOLETNA VOŠČILA. Ct» stitati k novemu letu s\oj:m od jemal* cem potom pisem je postalo vsled draginje papirja, ku\fert in poštnine silno drago. »Slovenski Narod« je vpe» ljal pred 30 leti čestitanje potom dneva nika, kar je vsekakor ceneje, prihrani trud in sitnosti ter je postalo tako čestitanje potom časopisja jako prit ljubljeno in se ga vse poslužuje. Take oglase za novoletno čestitanje sprejem mamo do 29. f. m.
— Agitacija za klerikalno Časopisi©. Novo leto prizadeva klerikalcem nove skrbi in težave. Epidemija separatizma, defetizma in socijalnih preku-cij je začela prav resno pojemati. Si-rokoustne obljube, da bo v Sloveniji takoj nastopilo rajsko življenje, čim pridejo v narodno skupščino klerikalni tigri, so ostale samo na jeziku odnosno-na papirju klerikalnega tiska. Ljudstva sc polašča dvom in nezadovoljnost z brezuspešno taktiko SLS. popolno zaupanje v klerikalni politični evangelij je večinoma že omejeno na ožji krog fanatičnih pristašev in zato je razumljivo, da je treba zastaviti vse sile in rešiti vsaj to, kar še koleba. Današnji »Slovenec« agitira zase in za svojo enakovredne tovariše. »Slovenec«, »Domoljub«, »Pravica«, »Straža« in »Slovenski Gospodare, to so klerikalni stebri, od katerih je odvisno vse. V teh listih se servira slovenskemu ljudstvu pičla, enostranska in tendencijozna duševna hrana, čije edini namen je pobijanje svobodnega pokreta in razvoja miselnosti in čustvovanja širših plasti naroda; v njih nahaja preprosto ljudstvo bogato zakladnico razredne raz-cepjenosti in pemenske mržnje. Dokler bodo stali ti stebri, bo izven vsaka nevarnosti tudi cerkveno-kapitalistič-na reakcija na slovenskih tleh. Tega so klerikalizem dobro zaveda in zato mobilizira vso svojo črno armado v boji za klerikalno časopisje. Iz spovednlc in s prižnic bodo agitirali »božji namest-1 nikic za sejalce sovraštva do bližnjega«; grozili bodo nevednemu ljudstvu z več-; nim trpljenjem na onem svetu, če se, ne naroči na klerikalne liste. Verski; problemi in vse, kar je v zvezi z etič-; nimi in moralnimi vrednotami prvot-j nega krščanstva, bo šlo v koš, politična agitacija bo izpodrinila krščanski evangelij, duhovščina bo zatajila svoj poklic in na ukaz od zgoraj stopila' v službo perfidne gonje proti napred-i nemu časopisju, kakor se to dogaja vedno, kadar je treba z vero kot čisto duševno zadevo ščititi gotove posvetne interese. Tak način zlorabe verskega čuta v sebične namene cerkvenih mazlljencev je gotovo sramoten madež na Kristovi duhovni ustanovi na zemlji. Ce bi klerikalno časopisje res branilo pravice Slovencev, stremilo za politično svobodo in gospodarsko neodvisnostjo Slovenije ter za pravi napredek slovenstva, tedaj bi ne bilo treba zlorabiti cerkve v tako nizkotne politične namene.
— Znižana vožnja za dijake ob božičnih počitnicah. Višji šolski svet je obvestil pod« rejene šolske oblasti, da je obratno ravna* tcljstvo dr/avne ».»prave Južne železnice na« ro'ilo postajam: Ljubljana glavni kolodvor, Clje. Maribor glavni kolodvor in Ptuj. da imajo dne 21. decembra t. 1. prodajati v predprodaji vozne karte t 75 % popustom onim dijakom, ki hočejo potovati na božič« ne praznike d^mov. Karte si morajo kupid dijaki do vštevšega 21. decembra, da ae izognejo s tem navalu pri blagajnah.
— Pogreb soborca kralja Petra, V ponedeljek, 17. trn. ob 13.30 popoldne so lz mrtvašnice javne bolnice v Ljubljani pre-pelinli zemeljske ostanke pokojnega borca kralja Petra L v vstaških bojih leta 1S75. Viktorja Merlaka na pokopališče k Sv. Križu. Pogreb je bil prav lep. Ob številni udeležbi občinstva in častnikov se je pomikal žalni sprevod ob sviranju žalostink jcodbe dmvske divizije proti pokopal šiu. Na poslednji poti so spremljali pokojnika Številni njegovi prijatelji, med nj;ml njegov še živeči soborec Aleksander Toman. na dalje zostorniki raznih oblasti, korporacii in društev. Dva oddelka vojaštva in oddelek naciionalistov v kroju so tvorili nje-eovo čns^no spremstvo. Za krsto so nosHi na b'azinicl Bah/iŠIe odlikovanje, ki ga je poko:n'k dobil §ele pred nekaj meseci — red KnrftKiorjrevIČeve zvezde. Pogreba so se udeležili pokojnikov brat, sorodniki ia številno občinstvo.
— Pomožna akcila najlh Nemcev v korist Nemčie. Po poročilih iz Beograda so fe pred mesecem dni vojvodinski Nemci uvedli pomožno nkciio v korst siromaJnf In stradajoči deci v Nemčiji. V Novem Sadu se je osnoval poseben akcijski odbor, ki zbira denarne prispevke !n pa živila! Odbor je *e zbral znatne dennrne svote In pa več vagonov živil. Protektorat nad to akcijo ie prevzel znani velelndustrljnlec v Beogradu Giorgje Vajfert, guverner Nsro-ne banke. Akcijski odbor je izjavil vladi, da zasleduje uvedena akelia le čisto hu-mnn?*arne namene in ie tudi naklonil dva vagona živil siromašni deci.
stran. 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   iic 19 decembra
Stev 288
■» Ustanovitev skupne notrarske tabornice za Slovenijo V razpravni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani je bilo včeraj ob 11. dopoldne oficijelno izvršeno združenje celjske in ljubljan-aek notarske zbornice v skupno notarsko zbornico. Združitev je bila predlagana od strani notarske zbornice v Celju. Volitve funkcijonarjev za skupno zbornico je vodil predsednik deželnega sodišča, dvorni svet. dr. Oton Papež. Izvoljeni so bili: za predsednika g. Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani in za članek odbora notarji: dr. Josip Barle, Maribor, dr. Rado Jereb, Konjice, Avgust Dru-kar, Laško, dr. Andrej Kuhar, Ljubljana, dr. Fran Horvat, Kamnik in dr. Josip K r e v e 1 j, Litija. Volitve so bile v pol ure končane.
— Odlikovanj« dubrovnfSkega Ikofa. Papež le škofu dr. Josipu Mrčeiiču v Dubrovniku podelil visoko čast »assistcnsa ad aollum pontificium.
— O Masarvkovem nauka predava Jtotrf, v sredo 19. trn. na državni realki dr. Rudolf Krivic
— Mestni proračun za leto 1924. X 31. decembrom t. L poteče polletna proračunska doba t. j. za čas od L julija do 31. decembra letos, zato bi moral priti ta mesec v občinskem sveta v razpravo proračun zapri-I od nje leto 1924. ali pa. če bi se to ne zgodilo, skleniti provizorij za 1 ali več mesecev, ker se drugače 1. januarja plače mestnim uslužbencem ne smejo izplačevati. Ker nimajo klerikal-ai sami v občinskem svetu zdaj potrebne dvetretjinske veČine, proti sebi pa močno opozicijo, smo radovedni, kako se bodo izkobacali iz te zagate.
— Celjske vesti. Iz seje občinskega sveta. V zadnji seji celjskega občinskega sveta se je razpravljajo o celi vrsti važnih zadev. Rešile so se med drugimi tudi te-le zadeve: Mestnim uslužbencem se bo Izplačala enkratna izredna 15% doklada. — Za pobiralca tržnih pristojbin se nastavi Martin Medvelček. — V domovinsko rvezo se Je »prejelo 5 prosilcev. Zavrtah* se je priziv hotela »Evrope« glede pobiranja nočnega davka. — Občinski svet te je sklenil pridružiti protestni akciji proti odpravi mestne avtonomije proti Izključitvi mesta Celja Iz števila onih mest, za katera se ima v smislu člena 96 ustave Izdat! glede njihove uprave in samouprave poseben zakon. Protestira se dalje proti členu 336 finančnega zakona za 1. 1924., po kate* rem bi občine, kt smejo pobirati trošarino in trvoznlno, Izvzemši Beograd, ne mogle pobirati občinskih doklad. Sklenjene so bile tudi glede davščin razne spremembo. — Sklenjeno je bilo dalje 100% povišanje davščin na vozila. — Mestna vojajka komanda je storila mestni občini predlog, naj občina proti odprodaji stare vojaške boi-alce, katera se mora podreti, zgradi vojaško skladišče na kakem drugem prostoru. Sklenilo se Je da je občina kupec, prodajna cena naj se ugotovi po posebni koml-misljl, skladišče pa na) zida vojaška uprava sama. Razpravljalo se je obširno o mestni plinarni, katera je vsled male porabe plina pasivna. Cena plina bi se lahko znižala le, če bi konzum močno poskočil. Pri tedanjem stanju ca mora plinarna obrat vstaviti najkasneje v štirih mesecih. Principijelno pa se je obč. svet odločil za prodajo plinarna. — Končno so se obravnavala še stanovanjske zadeve. Podžupan Zab-kar je poročal, kako nekateri oficirji s silo amsedajo drugim strankam nakazana stanovanja in organom stanovanjske oblasti pri intervencij! groze celo z orožjem. Proti takemu postopanju mestna občina najodločneje protestira, ker so v stanovanjskih zadevah po zakonu vojaSke In civilne osebe enakopravne. — Določil se še manjši znesek za mestne reveže ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra. Seja je bila zaključena ob 22. url. Pri upravnem sodišča se Je te dni vršila javna razprava. Tožiteljica je bila Nabavljačka zadruga v št. Lenartu v Slov. goricah proti delegaciji financ v Ljubljani. Delegacijo financ je aastopal višji financ, svetnik Bajfč. Razsodba izide pismeno v 8 dneh. — Ne žalite uradnih oseb. Celjsko okrožno sodi-iče je na 5 dni zapora obsodilo rudarja Alojzija Potočnika iz Homca, ker je dne 25. julija ti. vzdignil palico nad nekega orožnika, kateri ga je pozval, na) sa legitimira. — Umrlo je v mesecu novembru v Celju 5 oseb. v javni bolnici pa 13 oseb. Celjski telefon, katerega je zadnji j aneg močno prizadel In potrgal žice so po dolgem Času zopet spravili v red in sedal j aopet funkcljonira.
— Uvedba nakazniškega prometa j eted našo kraljevino Id Zedinjcnlmi drža- j vami Severne Amerike. Poštna uprava • naše kraljevina je sklenila, da uvede z Zedinjenimi državami Severne Amerike (razen ozemlja ob Panamskem prekopu In Filipinskih otokov) s posredovanjem poštne hranilnice v Beogradu od 1. januarja 1924. dalje nakazniški promet. Potrebni vplačilni listi (položnice za ta nakaznškl promet se lahko nabavijo pri vsaki pošti po 50 par za kos. Z eno nakaznico se sme poslati največ 100 dolarjev. Kdor želi po-alatl večji znesek, mora za to imeti dovoljenje generainega inspektorata ministrstva financ, ki naj ta priloži vplačilnem« listu. Podrobna pojasnila so razvidna Iz objave poštnega ravnateljstva, ki jt ne priobčujemo v celoti, ker se nam zdi nepotrebno, kajti iz naše države malokdo ponija denar v Ameriko. Pošte postopajo z vplačanim vplačilnimi listi za ta nakaznl-Iki promet tako, kakor z vsako navadno položnico v čekovnem prometu. Zneski dolarjev se pri vpisovanju v dnevnik čekovnih vplačil in v obračun ne upoštevalo, ampak samo zneski v «rroarfm. Nakaznice Iz Zed:njenih ameriških držav za našo državo bodo napravljene v dolarjih ia centih. Vse ameriške pošte bedo fnafljaJij atlrax-nlce za at*o dr£*v* Vrwvork ki Jih ta »Jiraa^iearaJ*, maatMi IfsV&fci ... Ia* i
grada pa po filiala natančen setsaai (listo) v katerem bodo podatki vseh teh nakaznic ia ki ara bo Priložena deviza v dolarjih za kritje skupnega zneska vath nakaznic Ko dobi poštna hranilnica v Beogradu seznam nakaznic ia devizo, vaovčl devizo prt narodni banki po dnevnem tečaja, preračuni vse dolarske zneske po lem tečaju v dinarje ia odpošlje denar • čekovnimi nakaznicami naslovnikom. Na teh nakaznicah bo označen poteg zneska v dinarjih tudi znesek, ki je bil vplačan v dolarjih. Te čekovne nakaznice bo pošiljala poštna hranilnica naslovnim poštam, poŠte pa Jih bodo izplačevale naslovnikom in z ajlml postopala tako, kakor z dragimi čekovnimi nakaznicami, će se katera Izmed tek čekovnih nakaznic Izgubi alf če se Ie katerega koli razloga ne more Izplačati, postopa poŠta tako, kakor če se Izgubi kaka druga čekovna nakaznica. Za izrabljeno čekovno nakaznico izda poštna hranilnica dvojnik (str. 92. točka XI. b ia stran 93, točka XII, »Poštanska štedna, čekova« I virmanska služba.) Izmenjava postnih nakaznic z Zedinjenfmi državami se prične 1. Januarja 1924. vrSe jo pa vse pošte v kraljevini, pri katerih je uveden čekova! promet. Občinstvo, ki Ima v Ameriki svojce in ki z njim dopisuje, naj bi ta svojca na uvedbo tega nakazniškega prometa opozorilo in obenem od njih zahtevalo, da jim pošiljajo dolarje v vsakem primeru same a poštnimi nakaznicami in ne več v navadnih oziroma priporočenih pismih. Le na ta način bo mogoče omejiti razna nedostatka z ameriškimi pismi.
— Smrtna kosa. Danes J« po dolgo-trajnT In mučni bolezni umrl g. Josip Korošec, posestnik in restavrater hotela »Llovd« v Ljubljani. Pokornik Je bn dober narodniak. ki je rad podpiral vsa narodna podjetja. Imel je mnogo znancev In prijateljev, ki ga bodo težko pogrešal!. Niegova restavracija je bila zlasti potujočem« občinstvu na dobrem glasu. Pogreb bo v sredo 19. trn. ob Yk na 17. Blag mu spomin!
— Smrtni skok. Pretekli petek Je z 80 metrov visoke pečine na BendSasI v Bosni skočil dobrozna«! sarajevski trgovec Jude Papo in le oblegal mrtev .
— Visoka šola za trgovina ia premet v Zagreba. Udruženje slušateljev kr. visoke šole za trgovino in promet, sekcija za poučno potovanje. Je uvedla akcijo «a ve!Iko poučno potovanje v Inozemstvo radi voo-znavanja In proučevanja trgovske, gospodarske, financijske In prometne erganbra-clie evropskih držav. Za nabiranle potrebnih gmotnih sredstev se snuje velika nabiral«* akcija po vse! držav!. Apeliramo na spoštovano občinstvo, trgovska, bančne, fndustrftske In nstale pridobitne krore. da po možnosti podpreio to jako potrebno akcijo za naše narodno gospodarstvo. Vsak, tudi aajmnnjšl prinos se sprejme «amva-ležne?še. da se tako omogoči tudi slovenskim slušateljem edine Bale Jagoslovenske trtrnvske visoke šol« udeležitev se važne ekskurzije.
— Nov tednik. V Fhmla Laki fe nrteel izhajati neodvisen srb«ki tednflr »KrafP'ka Sloga«. Odgovorni arednlk tista Je M obaram Šuglč.
— DvtgnfenJ« tek ves tre v. Minister pravde dr. Peric le izda! naredbo za zblra-nle ooda'kov n sekvestri ranih posestvih, lastnih avstrijskim državli anom. Dvirnle-nle sekvestrov se ima IzvHHfl takoj ko bo za to na podlagi februarskih konvencij pripravljeno vse potrebno. število sekvestrl-ranih posestev avstrijskih podanikov ina-ša 700.
— Prvi sneg v Beograd«. Po poroc*!!« Iz Beograda le včeraj tam padel prvt sneg.
— Krvavo ai»<č«vanj«. Učakar Prene sta posestnika te Moravč In Trnn TIČ lz istega krala, sta se v neki gostFni sprta. Domov grede pa ie Tlč s kolom oda ril Ul-čakarla po glavi. Slednjega so težko poškodovanega prepeljali v ljublj. bolnice veadar ni upania da okreva.
— železniška aetreča. Na progi Srem-skl Cakovc! - Orahovo sta trčila skupa! potniški In tovorniki vlak. Več potnikov Je bilo poškodovanih, neki železničar pa Je bil pri sunku ubit Premet as progi Se «1 vzpostavljen.
— Afera nemtkih tihotapcev ¥ Mati* boru postaja čimdalie bolj zanimiva. Izka* zslo se je, da so lopovi ne mistificirah" toliko tvrdko Heinz, nego ssmovolino izrabili nje« naslov, da bi nihče ne slutil tihotapstva V afero je zapleten aeki uslužbnec »Velik« kavarne«, ki je zavoje oddat na poŠto proti honorarju 500 Din. Pravih tihotapcev no?« izdati. Nerazumljivo se nam zdi. kako pride nedržsvni organ do pravice hišne preiskav« In do zasl?šam& obdolženec« «atakar!a.
— Smrtna aetreča. Delavec Antoa Mastnak, zaposlsa v steklarni v Hrastniku, se je -v nedeljo vračal pozno zvečer domov Na stopnjfcaji v domači hiši m« je nenadoma spodrsnilo In padel je tako ee-srečno, da s! je prebil ćrepmje. V tezave-st! to ga prepeljali v 11uWj. bolnico, kjer pa je včeraj v ponedeljek podlegel na posledicah zadob! jenih poškodb. Nesrečnež zapušča ženo in več nepreskrbtje«ifc otrok.
— Napad z nožem. Poseatnlkovega sina Prana Čopa iz Sent Jurja pri Litiji Je v nedelio 16. trn. z nožem tapnde! Traa Kozan Iz Mogolnika pri Litiji in ga sttnll v desvo prsno stran. Čopa so teiko poškodovanega prepeljali v bolnice.
— Samomor ruskega begunca. V Beogradu je izvršil samomor ruski begunec mehanik Joaklm Jermoljev. Bil Je zaposle« pri zrakoplovni komandi v Novem Sadu. ali Je bil radi pijančevanja odpuščen iz službe. Vet v obupu It začel nato strahovit« piti In Je končno Izvršil samomor.
— Milica Vokobrankovld eesofeaa. V sadnjem »Dunajskem pismu« asrto poročali o porotni obravnav! proti Milici Vukobran-kovlć. Obsojena le bila a« 3 i« pol leta težke Ječe. pri čemer ta ]\ vštele prefskovtl-nl zapor. Med trajanjem procesa I« tlotnla Milica Vukobraakovtć od raz«*« eastllcev Msnkf r4*r»**lh ženftnih Oootrdb
— 2<t0Mrfl n« «*»«*•. Na P^oersfrea« ta feptrjl na rafiniran aadn Izpeljal! reletr-govca Lavni Petovarju Ia fvanlkovcev |f »epu  TsHrtre  *  170« Dfa.     Vprlznrfll t«
umetne miec* la mu eud lam fe»aea ia>
— Porota* rcs*đaaje s« |e aa sekaj
raaprav podaljšalo In se vrst zadnja obra v-«ava v petek 21. decembra. Jutri v srede at vrši obravnava proti obtožencema Jožeta Petrlču 1« Oskarja Vovku. ki sta obtožena tatvine. V četrtek 20. decembra se vršita dve obravnavi in sicer proti Ivanu PeČnikarJu zaradi zapeljevanja in nečistosti ia pa proti Josipu Lončarju zaradi umora. V petek 21. decembra pa ae zaključi zasedanje g dvema obravnavama ia sicer proti Josipa Kovaču zaradi tatvine ia proti Antoau Kajfežu zaradi goljufije.
— Obrtutkom! Zveza obrtnih zadrug ▼ Ljubljani priredi v četrtek dne 20. tm. ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu »Pri Levu« na Gosposvetski cesti četrto obrt-■ilko predavanje. Predaval bo inž. M. Michor o »Obrtnik kot kovač položaja svojega staau«. Po predavanju ie to vršfl prijateljski sestanek. Vsi obrtniki na] se predavanja v trn največjem itevilu udeleže! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Raza« tatviie. V Rožni do!i«i jr bilo raznim strankam ukradeno več perla v skupni vrednosti 350 Din. — V Korltnikovi ulici Je bila Katarini Biziak iz podstrešja ukrade«« večja moožina perila v vredan-sti 700 Dia. — Profesorji Nku Stritofu Je bila nkr^eVna 2500 Din vr-dna sukni s.
— Trgovina z oevotkasst v SpUtu. Splitska Policija je zasledila neko družbo, ki je trgovala z dekleti I« jih pošiljala v Bosno. Aretiranih je b:lo več oseh.
TATVINP PISALNIH STPOJrTV. Tekom zadnjega časa Je bilo izvršenih mnogo tatvin pisalnih strojev. OČlvIdno v LJubljani obstoja tolpa vlomilcev in tatov, k! te specializirajo na p'salne stro!*. Tako sta bila v času od sobote   do ponedljka ukradena zonet dva troja   ia   sicer prvi znamke  »Mercedes«, vreden  !*T>O0  Din. Iz sobe dekanata filozofske fakultete, dmgl pa ic pisarne obrtners referata ns mag stratn. Stroj Je znnmke »Ollver« in vreden Istotako oko!! ?000 Din.     Policija Je sicer neirmorrm na delu da izgledi to tolno, vendar do danes *e nima sledu • dnižb?. ■■■■skalil il ■ MMPlPi n n 111» Mil ll
kino tivoli I*, f* ta seee^brs r <■•! Itf 21*. lat II. II. ft>l
Dama v sivem
• Heleno H ksviko
— Ceorge O h ne t je eden Izmed najbolj priljubljenih in znanih francoskih ro-ma«oprtcev. Njegovi dve deli »Sergij Pa-afn« ia »fužinnr« Je videlo ljubljansko občinstvo že tudi v filmih Sedaj predvaja Kino Tivoli njegov znani roman »Dama v tivemc v katerem igra glavno vlogo Helena Makovska; tudi ostali Igralci so prvovrstne moči. Kdor je videl ufil-m!'ena prej omenjena romana bo prišel gledat tudi tretji filmski umotvor. Do sredo L del od četrtka do nedelje 2. del.
— Restavracija P. Koiak, preje Ferllnc, Krekov trg, toči od 12. t. m Colarič-Fale-skinovo dolenjsko žametno črnino Kerfnovo belo vi«o Iz Gadove peči, lastno prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Specijaliteta leto*«}! burgundec
— SptoSrta Gospodarska zadrttfa ta Slo* venlfo v Ljubljani, Gosposvetsks cests St. 2 je dobils lepo banaZko moko, katero oddaja po najnižjih dnevnih cenah.
— Restavracija hi kavaraa »Zvezda«. Koncert sove ciganske kapele bo vs^k dan v kavam! od 17. do 19. ure, od 20. do 22 v restavracij! i« od 22. dalje zopet v kavarni. Kapeln'k Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, dr?Ta lz 0«i?ka. Atrakrija prve vrste.
— Kupita le šivalni stro] Ctcella prt tvrdkl T. Oorec, palača Llublj. kred. banka. Olei oglat.
— Koicert v kavam! «Fmona» st vr-vrš! danes, v torek op 8. ivtčtr. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Važno za gospod'nje I« šfvlje, da «e kupijo nikjer šivalnega stroja, predno ne poskusijo ia si ogledajo edino znane In ret najboljše šivalne stroje Gr'tzner svetovnega glasn. Pouk v vezenju in šivanja brezplačen pri Josipa P«te!mcu, Sv. Petra nasip 7, oa> vodi, blia« Prešernovega spomenika.
— V zanfkf strahov. 2e naslov sam nam jamči e Izvanrednem filmu, ki se predvaia še danea in jutri t kinu »Matica«. Dejanje samo na sebi je orožeto p^lno zenimlvosti, ter arikasiije globoka družinsko tragedijo. — Brat bije boj zooer brata in t borbi rs žensko padeta končno kot žrtvi oba. Film vsebuje obenem slike iz umetniškega življenja ia v lepih posnetkih skicira elegantne prizore Is velemestnega življenja. Vsekakor je vreslrv«. da sl film vsakdo ogleda.
— Užitek fa za vaškega slabokrvnega m bedega zdravi'enie fron-o« radi njegovega izvrstnega delovanj« in teka. Proizvaja ga: Mesu« !:eksroa v Zagreba, za Ljubljaao ia okolico se dobiva v lokami Leuttek. tri Zmajskem motna.
KINO TIVOLI S««t 29. Ia 21. decembra ftpeelalnl sporad, 1 ■* ate« amohal
sBurke s Harrtld L!oydom4i
■lasHttl primorao.
— Svarilo. V zadnjem času opažamo, aa «eznaoj zlikovci trgajo lepake na naših reklamnih deskah, kar povzroča naSim naročnikom precejšajo škodo. Vsled tega opozarjamo, da bomo protf vsakem« storile«, trt ga truirama, sodno postopali. Do!ž«o<-t staršev je tudi. da svoje «troke v tem smtsra podučilo. — A LOMA COMPANY. anoeen« i« reklamo« družba U ubijata.
— Solo! I. v LfuMlau* priredi letošnji ftlveotrov večer v kazinski dvorani z aaj-razir^ncfStnl m najnovejšimi točkami, kj bodo vzbujale salve smeha. Cenjeno občinstvo i« prijatelje sokolstva opozarjamo tu-«1 T«jo«re| na tokrafnanega kitajskega komika »KiaČJiv«,
Julijska krajina.
■i. Odvetniški Izpit sta napravila v Trstu gg. dr. Toriunat Mikulcttč in dr. Ljud-vit VadnhdL
— Peparacljska s-avnost   v Lipi
V nedeljo se je vršila v Upi na Krasu slavnost, s katero se ie Izročila šoli nova italijanska zastava s slikama kraljevske dvojice, ker je prejšnja zastava s slikami zgorela v šolski peči. Prišli so v Lipo zastopniki vseh oblasti, bila je maša. blagoslov zastave, polno govorov, ki so žigosali požig zastave, ljudstvo so privabili z vseh strani, župani z italijanskimi trakovi, vas v zastavah. Govoril je tudi podprefekt iz Gorice Kicolotti. ki je odvračal krivdo z domačega prebivalstva ter jo metal na ramena »ialovih ftl^zofantov«. ki jih je sicer malo. pa vendar širijo »v svoje politične svrhe« nezadovoljstvo in sovraštvo med 1'ndstvom. Nicolcttl je rekel, da naj se Slovenci čutijo srečne, da se združno z velikim italijanskim narodom, ki jim priznava enake državljanske pravice in dolžnosti ter jih smatra povsem enake s svojimi sinovi. Slično je govoril tudi fašist Caprara lz Gorice, ki je pa povedal Slovencem tudi to. da imajo Italiiani voljo, da ostanejo na tei zemlji za vedno. Po končani ceremoniji se je razvil sprevod do šole. Na čelu sprevoda je nesel domači župan italiiansko zastavo v šolo. Ob strani sta nesla dva dečka *Hki kralievske dvojice. Zastava in sl:ki so izročene v varstvo šolskemu vodstvu.
rjfT$fvpiis> vesli
— Koleg*!ai«i večer društva »Pravnika« v sredo 10 rm. ob osmih zvečer v restavracij! »Zvezda«. OO. člani se vabijo, da se sestanka mnogobrojno udeleže.
— Splošnega ženskega društva soj« |e v sredo dne 19. t. m. ob 6. zvečer.
— Slovenska zdravniško draštvo v Llub!!*nt. T. Tretja znanstvena seja se vrsi v četrtek 20. trn. točno ob 17. pop. v predavalnici zavoda za soc. higij. zasuto dece (splošna bolnica) Predava: dr. Matija Ambrožič, šef zavoda: Uloga zdravnika v zaščiti dece. Demonstrira: 1.) Predavatelj: rirrpvema thoracis rri dofenčku; 2) dr. Tekla Kenk: 5ta,ist!čnl pregled vzrokov smrti dece v Lfnbtfanl in okolici v radnjih treh letih, fl. Odborova sela se vrši v petek 21. trn. ob pol 20. zvečer v knjiznfd ženske boTn!ce. Ker Je sel« važna, se prlčakuie udeležbe vseh odbornikov. — Predsednik.
Turista in sport.
— Zarreb. Podsavetaa toam : Državni team 5 : 4.
— Rokomet: Mask : Oradjantkl 5 ; 0» Vesna : Penkala 13 : 1.
Borzna poročila.
Zaradi novega borznega  reda so
zagrebški tečaji izostali.
— Curih, 19. dec. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.52H, Amsterdam 219.10, Newyork 5.74, London 25 09. Pariz 30.—. Milan 24.87, Praga 16.80. Budimpešta 0.0302, Sofija 4.05. Dunaj 0.0OS075, avstr. žig. krone 0.0081.
— Trst, 18. dec. Predb.: Beograd 2605, 2r>10. Dunaj 0.0324. 0.0326, Praga 67.40. 67.60. Pariz 120.10, 120.30. London 100.80, 101.—. Newyork 23.0250. 25.055. Curih 401.75. 402.50.
— Beograd. 18 decembra. Amsterdam 33?5, Dunaj 0.1245, Bukarešta 44, Budimpešta 0. 4*5, ženert 1547.5. London 3*7.5. MIlan 3S4P0. Newvork 8S.43. Pariz 46230. Pra. ga 250.75, Solun 145.
raztmfBai ftib stoji fara?**!! sedaislost!
o 2 dsslf h.
V Klavnih vlosak
min mar. Etni jnirncs,
ERfKH Sr.KSSHE*. RRNOLD
KORFF. Režija: JOE mnY.
Tm&h Srela Četrtek
!9.|«. 20.|12.
Pral «EeI.
Svet in polsvei
predstave, •b rfetavnnih at I, pol 7n tri č o trt no S. In 9« stri. 9'a «od*IJah In praznik h ob It. dopoldnem ob 4., pol 6, po! 3. In 9. poooldno.
Dh ..liiaiii ili"
Volitve na Grškem.
Zmaga Venizclistov in republikancev. — Pred padcem monar-hističnega režima!
— Beograd. 18. dec. (Izv.) Po dana-Injih dopoldanskih poročnih Iz A:en nf prt nedeljskih ob*;nsk:« vo'Irvah a'asovalo 25% volicev. V stari GrMI le zmagal Vo-nirelos In 1 herald, ki so prlstaji remjb!"-kaasks n'sll. V Makedoniji In Trakiji so zma«al| republ kanci.
— Atene. 17. dec. (Izvir.) Listi Javljajo, da fe Venfzelosu zaslgurenih 250 mandatov I« 150 republikancem. V Atenah so b;le volitve povsem mirne. Ororfcljonalcl so se volitev vrdržsf; ter so oknu svoiih vil (n
stanovanj zadelali. Pred stanovanjem p. Plnsttrasa je sta! park vojalkfli avtomobilov. Patrulje so vrćrfevale red In mir. Mesta Atene. PlreJ In Solon so voir* z volilnim! listki, vss o*tnla dežela z volilnimi kroclilcaml. Rois!lsti se volitev n'so v velikem itevll« udeleževati. V A'ensh se ^e volitev od a/1000 volilcev udelei- o 50.000. V Pa trasu, sedežu rojaMstov. le propadel rojalistlčnl kandidat, šef repub-v Trfpolisu.
PO.MEN VOLITEV ZA OBSTOJ RC?IMA.
— Atene, 17. decembra. (Izvr.) Prvi oflc!'e!n1 rezutati nedeljskih voitev se objavijo Jutri. Volitve po sedanjem rarpolo-ženju In situaciji v prestollcj pomenijo poraz moaarh'stiSne*« režima. Med narodom le opažat; veliko gibanje za odstranite* kralji.
Danes ob 3. popoldne ie bil sklica« veirk mn.ntfestacljski zbor republikanske stranke na slavni Zeusov trt. 5*evilna množica je vzklikala: »živela republika!« Množica je prrredila ovaci'e pred stanova, njem predsednika republikanske stranka Klrlakosa tn predsednrka revolucljcnarne-ga odbora polkovnika Plastlrasa.
— Atene, 15. dec. (Izv.) 1600 ortcldev atensko gam'zlle le predložilo predsednika revolucionarnega odbora polkovniku Pla. stlrasa peticijo, da se kralj tako! odstrani. Po tel petlclfl le bfl snočl sklican nenadoma ministrski svet na irredno sejo. Sklepi saiaustrskega sveta ie niso znani.
ALARMANTNE VESTL
— Beograd, 18. decembra. (Tzv.) Danes opoldne so prispele v Beograd alarmantne vesti o položaju na Grškem, ustvarjenem vsled izida skupščinskih volitev. RezuHatl volitev so konsternl-rali naše oficijelne vodilne kroge. Javnost in beogradski tisk pozdravljata izid z velikimi simpatijami, kajti te volitve bodo pripomogle k prijateljskemu zbližanju obeh sosednih narodov.
Po sedanjih poročilih sodeč Je položaj monarhistltnega režima na Gr-Skem v nevarnosti. Odločilno vlogo bodo imeli pri vprašanju: »aH monarhija ali republika!« — liberalni republikanci, frakcija venizelistične stranke. Izgledi za monarhijo so zelo slabi.
— Beograd, 18. decembra. (Izv.) Po poročilih iz Aten so zmagali Venlzeloi v stari Grčiji, republikanci v Makedoniji In Trakiji. Opozicijonalne stranke se volitev niso udeležile. Rojaliatl to propadli na Peloponezu, zmagali so to-nlzelistl.
— Atene, 17. decembra. CTzv.) Povodom današnjih republikanskih mani-vestaclj so bile velike ovacijo republikanskim voditeljem, obenem je množica klicala: »Dol? s kraljem!« Kralj naj odlazi! Kralj naj nas pusti v miru!«
— Atene, 17. decembra. (Izv.) Močan vo'aškl oddelek straži kraljevo pa. lačo. Kralj se pripravlja. Sklepi snovnega ministrskega sveta so tajni.
— Atene, 17 decembra. (Izv.) Krat] le pozval Venlzelcsa na pomoč. V Pariz potuje posebna deputacija k Veni-zelosu.
FINANČNI ODBOR.
— Beojrrad. 18. decembra. (Izv.) Danes dopoldne le finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu minstrstva ver. Člani opozicije so grajali politiko ministrstva ver. Poslanec dr. K u 1 o v e c (klcr.) Je napadal minstra ver, ker še nI-o izenačene plače slovenskih duhovnikov s plačnml svečenikov ostal'h ver. Minister ver d'. Jan* k o v k* Je odgovarjal na razne očitke in podal kratek precled dela za časa njetro-vega ministrovanja. Navajal le razne izdelane zakone, ki urejajo cerkven^pravne razmere posamnih konfesij. omenjajoč, da Je Izdelan načrt zakona, ki ureja razmerje katoliške cerkve v naš državi In da v kratkem prične na5 poslanik dr. SmodlaVa v Vatikana pocHanJs za Sklenitev konkor-d«ta. Glede protestantov so Nemci že Izdelali zadevni zakonski predlog, posebeo laterkonfesljonslen zakon Ima oredtl r?z-nterje med po*amnlrol verami In državo. Adventisti In nazarenl niso od države pri-zn«n*. ker za^ledojejo protldržavne Interese. Krediti teea ministrstva so povečan* za t 3*6.e*S Din. Odbor le proraČoa sprejel t 18 proti 18 glasovom.
Po kratki debati Je finančni cfbor rodi sprejel proračune poŠte in brzojavi t 17 proti o glasovom.
Ppi7VPr%.
— Nasla eo le večja sveta denarja.
Dotlč«!. ki Je denar izgubit, ga dohf pri ravna tel isrvu I. eekliike meščanske Šole pri Sv. Jakobu.
filavmi arednlk:
MSfO pustosihmsek
Odzorprm arednlk:
VALENTIN KOPITAR.
1810
.2F
»SLOVPN?Kl   NAPO D«,   dna 18 deeernbro 192*.
Stran 5
Razne vesti.
UMETNOST DVORJENJA.
»Kako redki so možje, ki si rea znate
pridobiti ljubezen isnsks!« Tako tarna neka an^cSka dama v londonskem časopisa,
v katerem raz'asa svoje zape!>eraJne umetnosti in način kako je mogoče najlažje osvojiti žensko srca. »Znanost dvor-Jonja tiči ie v otroških čevljih«, tako pravi v svojem Članku. »Skozi fsočletja so sa osvajale ženske t ropom ali pa z zamenjavo; nežna smib'tev je bila popolnoma neznana. V mndernfh časih si mož sicer Prizadeva obliko ljubavne izpovedi izpopolniti, toda dev^: mož od desetih se malo ali prav nič ne razume na to nežno In težko umetnost. Fmrbttev ženske ne leži samo v sladkih ,mehkfh besedah, pa rudi ne v dari'ih. Je sicer veliko žensk, ki se puste zapeljati z leplrm* besedami toda marsikatera ve. da se prJJ ' - ,; Seren rudi
z drugimi sredstvi. Nihče naj ne reče dami, ki jo Uubi in čije srce si hoče osvojiti, kar direktno: »AH me hočete ljubiti?« Mesto tega vpraear.ja naj bi s sknboličnimi mdrrektnirrn sredstvi poizkušal »temeljiti aii je napravil z njimi na njo globok ntts aH ne. In s tenkočutnim opazovanjem bo spoznal, ali je dami simpatičen ali ne. Dober poznavalec te umetnosti ne bo nikoli izdal z besedam! netzzovorlirvih čustev, hladnih besed: »Ali hočete b'ti moja žena?« naj bi svoja čustva izrazil v pogledih m kretnjah: dofkliaj njerove roke ga lahko osreči a'i onesreči. Večina mrličih, ki so slabi psihologi, ne zna o pravem času niirf prave m-tode. Žena ne zahteva od moža, ki mu hoče zaupati svoje življenje samo zaljub'ienosrl nego rudi pravo prljatemtvo In zaupljivost. ?kor*j 80% mož odpove v umetnost! snub'rve takrat ko je na.*bolJ važna, namreč v zakonu. Vloga, ki }o Igra atei v IJUbeaaii in zakonu sjotovo  ni  lahka.  Zaročsnec  aH zakonski
mož mora biti zmožen, da vselej Dgane m'sli svoje ljubHeoke in da razume njena hipno veselo aH Šalostno razpoloženje, ne da bi vprašal po njem. Z banalnimi besedami ae bo opravi! prav nič. Mislim, da je študij ženske prav rako velike važnosti ze srečo moža, kot pa različen druge stvari, ki se jih oči.« Tako pile žena. Torej, zaročenci i« zakonci, pa sodi drogi, ravnajte se po teh besedah!
★   ★ ★
♦ Nov ajBorSkl zračni torpedo. Londonski listi poročajo, da je nmerftki vojni urad 'zkonstru'raJ zračni torpedo, ki »ehta pet ton.
* Radlotelegralska zveza   Švedske z
Ameriko. Iz Stocholma poročajo, da je bfl nedsvno v Ootenburgu izvršen radiotele-fonskl poskus zveze z Ameriko, ki se je končal z uspehom. V Ootenburgu so slfSali povsem dobro godbo, prihajaiočo te Ame-rrke.
* Svojo lastno ženo obsodil na smrt. Pred vojnim sodiščem v Masen se >e zagovarjal beljgijekl major Spourmont. ki je svojo lastno ženo ob s od M na smrt In nato tudi Izvršil smrtno obsodbo. Major je M za časa vojne na bojrščts in se ie po končanju vojne vrni! domov. 2e po kratkem bivanju doma. mu jc prSlo na uho, da za -žena v n;eeovi odsotnost; varala. Major je na to zbral dokaze o krivdi svoje žene, sklical je družinski svet in je na to svojo ženo, ki je krivdo prignala, obsodil na smrt. Pustil ji je še čas za molitev ter jo nato rsrrelfl. Vojno sodifle je majorja oprostilo.
* ra*«l«r» zsmenjav*. V mes*ecii Co-tuma v Španiji se je odiral s-učaj. ki ie rzbtldfl splošno rr;r«nif. V neki h-S . kjer sta stanoval mati in hčer, že obe poročeni, je pr'nesia »štorklja« vs-.Vi enega dečka. ^*cvf!n1 sorodniki so naravno obiskali obe porodnk:! In oba novrro;en!Va sta kroHla Iz mk v roV". Ko pa so ma*er!-
ma hoteli  vrniri njihova deteta ni nihče
več vedel, kateri deček ie pripadal mM'.eri kateri pa hčerki. Nato so sklenili da volijo na slepo srečo. In krstijo dečka enega za drugm. Duhovnik pa se ie bran« izvršiti
krst 'n je vloftt piitof.bo.
* Pomlajeni« konj In psov. Znano je, da Je Vorooov poskusil ▼ Parizu pomladi* nekega kon;a d'rksča. k' pa je naro poginil, toda. kakor se je pokazalo, ne radi to operacije, marveč radi neke drujre ranirve Milanski Usti noroCaJn sedai. da so posko-sfil v vojaški postaji za konje v Montl po VoTonovem vzorcu pom'aievnnje pri konju z hnenom Crvenanter, V1 'e *'**e smjIcSke pasma, star 18 let fn se Je to r>om1fl;enJe povsem p-s-?Iflo To se je zgodilo pred par meseci. Konj ie b" prnrei zelo upadel In se je nenavadno hitro <tnrV Po ocera-cij* os se je pokazalo vsestransko oč'Vdno pomlajen jc Tisko >e brl operiran rudi neki pes in priča koval! so dobreca uspeha, toda ne\do je psa ubil.
(S tamo m
lahtevsrlte od Vaiega tevlfrr}* strokovno prl-trdiev In VI M boste va£ n»»:il čevlje* br««
ftLRSON-ttnaU a»o*»l«i«v! Prihranil« si drara popravil«, ohranit« Ya*e *hara'-> traja« e!e-ga**«**   cbv«rn}-j sred mokroto, ter ss
prt  kol   a« atradive.
Kvarglje
prvovrstne, v malih ikatljicah pod 350 kom. najcenejše razpošilja
Stevan En*e!*man. tvornica kvargljev, Petro v are din
Halo I - Cuiete?
Svetujemo Vam, ne kupujte preje emajlirane kuhinjske posode, predno si ne ogledate novo* do slo porti lo v veliki izbiri pri
, Portuna'
trgovska družba Bizjak & Co.,
Ljabl«ana - Krekov trg 7
^noles Mestnega doma*. EN GROS EN DETAIL
CEHE KO»KUH£»ORC I
DAMA se najhitreje moderno fn < ki sno počeše z oper.-bo
Lastna izdelovalnica
klubskih in salonskih •farnitur, pisarniških fote-lov, žlmn;c in afrik modro-cev v zalogi in po naroČilu. Stalni zaloga lime in afriVs na drobno debelo po konkurenčnih c - n a h
R. SEVER
Ljubljana. Ooaposveteka 6 Zahtevajte prospekte.
mm
13555
V dno velika izbira vruVk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela. kakor tudi z* bsrvanje sivih las z .L'Oreal Hene", tudi v modnih barvah.
M. PODKRAJSEK,
friaer za dame in gospode, Sv. Petra c^sfa 37
Tovaraa
za grcala
z vsem inventsriem se proda
o nizki cent.   Nnhaja se v ljub lianskl okel e^ tik koodvora. Re-iiektantl nai naslovijo ponudbe pod ,,Tovarna zrcal" na A oma Com-peny, Ljubljana.
Za odgovora upravo
naj so prlSofl 1 esseear.
vri
?. a.
M\z is mrim
opoiariam •, ds so zopet asove.; *a!soM*4 aivaJ ni alroii
W     rim 4PW 0    I   Cona onlasom do 20
besod Din 3- t vsaka nadallna beseda SO para, s davščino vred
v vseh opremah
edino na trojnem krogličnem teka (Kafrellager) rri
Josip Pete m
Iilnblfana
Sv. Petra s as's 7 ^ob vod, bi to Pre ernovegs sporne nUa).
Pot:k vezrnja, ma^enjs (stopanja) perila in noga v c bfernlafen. Popravili strojev sprejemamo pod vodstvom strokovnjaka mehanika Stanka Oaleta.
Sprejme se takoj
spretna druga n a t a k s« r 1 c s — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 13-567
Hišniki
Iščem treznega, zsnesljl* vrg« b^nika. — Pismene pomdbe pod »Hišnik 13.475« na upravo »Slov. Nsroda«.
KnjteoTodkirja,
vešča tudi koreoponden* ^e ter nerr.slce stenogrs« n}e. Seli premen i ti me-.ito. — Porii'cuSe na u?n. ro »Slov. Nsroels« pod »Zsnesl jivs n 3.^49«.
vajena trgovine. ve.l?a t^r^'cegs. nemlVi»<a ter italliansVee^a jeeiVs išče Bl"žbc kot b I a j? a i n U čarka aH prodaialV«. — Pon-rTbe pod »I. ia* n"«r'13.5*3« r*a upravo »Slov. Naroda*.
Lep voziček
11 Sunova«a
Dijak in dijakinja
zs punčko naprodaj. — M s-re lcta na stanova. Streliiks vile« 32 1. 15575) „^ jn hrann   _ Dolcni*
sks eesta 10/1. 13.442
Sinnči
Cbiljfheri«   stremrna) na*
Lcoa soba
prodaj — Naslov poT» ' opremi ima, a separatnim uprava »SI. Nar.«   I3A57   Thodom    ia električno
razsvetljavo, se odda
Elektromotor
znamke »Elin«. 220 Volt. 2  HP.  zs jednakomerni tok. nov, se ceno proda Drogerija, Kranj 1351*
ŠUT>a in hlev
v Spodnji Siiki naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13-571
Nova hiša
z dvema takoj uporabni«
oa stan^ra*ii^rna rx-» dve sobi in pritiV linami, na periferiji mesta, se pro* da ali da v najem. — Na« tančnejša pojasnila pri upravi »SI. Nar.«. 13.514
Naslov pove uprava »SI   pipajyi|i      i , Naroda«. 13.573111
H 210
Posoiila
Prodam      »či^ no
obladalo.!    —    ,....._
Realjevs eesta 12, T. nad« iooooo \t   w. ooo
Z_T,      . _ *  j Din 100 0OO do 300 OOO —
•tronfe, levo. Ogl-nt  *<e . it.
u i-a^-vc   5^ce  z«  nol a!i eelo leto
sko   podietie   proti po-
—  protokol I rano trgov*
liubnl C'i'-anciii, odnosno
in nekai b»:di!ruc proda "-no   —    rvr>rr>ieC, OTST,
floriisn.^Vs nlles 31 — T Tre in IroeMIke poplav''a eeno t ftrtnHfn.    13.5 V'
Iz nor. »SI. Nar.«
Dvignite šifre »Franjo*, »Marija in Doram.
Ivan Ma#dič-
krojač. Gledališka uL 7, so priporoča za rimsko sezono. 13 198
IntabtflaciH.
rib«
pod »Prvovrstno 13.525«
na tmravo
»SI
ov.
Na'
Božična d^nla!
Velika izbira slik pri A. Babka, Ljubliana, Ale» V:g«ndrova ccata 7. 13 466
Pod lastno ceno
preko zime shranjuje in prenavlja tvrdka
6osoosvefska t, 14.
šivalnih strojev prevzame mehanična delavnica I
Primerna božična dariSa
o
■
o
Papir v kasetah« albume, napolntlrsa p>e« B  re*a, k9ladc?Ska In dr. priporoča tvrdka
Iv. Bona?,
Selenburgova ul. 5.
OIODOIO-OIOIOIOIOIOIOBOIOI
Šivalne sfroie
E X C E L L A
s ItMetnim jamstvcf** tiajnne|ll Zs Sollf tet
IsdeCek novo (e
kupita s£» alfi 0/
najceneje B U /
pri tvrctkl popstata
J. GOREČ
UUBUAKA, paleta UubilinsKa kreditne banke
0
a
0
a
o
0
■
0 0
£osposvet$ka c. 14,
tvrdka 508EC
In* F. i I. Goni
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 9aal< i:
veliko izbiro raznega parila od nrlnro te do naifine ic izdelave kot; eaoi>e »r: ie?. nsvadne z* delavce, fine bele »n ceflr v modnih barvah tei   rs r Učne spalne, ^sAlse ifr.dnie hlsdo iz platna, ^radlns in triko; Aeasfee dn*fv»io In s^oiao trato*, hleće, kora« klneio, eoodn}« kvila. m aPrčko, razno daaaako bln^o ioaeko In e>troCfo -redpss-aike, etrcć'O okfekeo xa de tke I« dok^ao Is kerkoaia la rclco-f
Tsa Sarstnf Izdelek. dal}c T8tk«)vrs<ao m^oafak* tura o klane xa mos e *m i a* sko obleke !a xa oertlo, tri« o\a*o, rate, svilene in volnene, šerpo, io^ae robce, aoga* vlooy kravata, ovratnika in druge modne predmete po zelo
nizkih enah Onitjte it blefa In Bena,
oredoa k nai to drag e I
motni     slovenske ta
remiks stenofrraflie. ka* t\aoi dinarjev. — J-ffo* kor tfdl srroteplsia, ea j Auto d. s o. s^ Ljt»Wlasa a^'Jho v večjem me« j aa, Dimslsks eests Bt.36. stu Srbije taVoj sprejme.} 13.467 — Ista   mora   biti   tudi 1 —
-»opol noro a veič« atroje- li ".UlgJ^4ri.aVJ.'JiaLk'_i ->ia :a   a   clHltro. —   Po« m «y •
rr-dbe z navedbo no*,o* m -ilH" *
iev o*>d »ElektrotcbnfVs i 13.579* na opravo »Slov. '
VJflmd"c_j Jezice
k-upi T9t'co množino — tvrdka Joaip RenVo. Sev* niča ob Savi — Ponudbe
IS  HP, snemVe »*^««. ^^".'^^.r^m^.^   ^-r-^Ii ,m damsko
z dvema nrestsvams. aVo* ro nov. se proda ra 10
Želim dopisovati v evrho i Pred Sknfiio 10
Specialna zaloga zimskega blaga
double. palmerston. FIsmI, tr*r izgotorl lenih zimskih reglano*. ulstrov in »aa* tovrstnih oblek — Pra* jjo Schwab, Ljubliana, Dvorni trg 3 11 982
Dvokolesa
«« sprejemajo v potno popravo, so ponikljajo, emailirajo z oflniem m sh-anijo preko zime. — »Tribuna«, F B L., Kar* lovska cesta 4; toTsrna dvokolea in otroških vo* sičkov. 13-31S
Industrija športnih Čepic in klobakoT
nudi prav tepa in moder* ne čepica na veliko In malo. late prevzame tudi r delo. — Cene solidno, delo specijelno. — Cenik in vzorec se pošlje brca« plačno. — Anton Zavod* nik. industrija čepic. Kranjska gora. 13-568
Za božično in noviletno darilo
Sreča v tfnbezni!
Tzrjraš in strojnik,
strojni kliučavnlčsr in Jelerostrfjjar. etareiSa za* nesljiva moč, z doljjolet« nim izpričevslom in pri* ms referencami, Speeiiel*
ženitve s Slovenko v rt-«* rostt 16 do 2=> let. Pred. nrtet dajem trfovako iz» oh raženim    S?m   26 let
?*«r, ▼ d-^b-i s1 -fh\. ter 'v>sed- • iem
1.000000 K. Ponudbe no^ »Sreča v ljubezni 13.2f\*>« na upravo »Slov. Naroda«.
konfekcijo, dokler ie ie so najbolj primerni m pokaj zaloge. — Fran Lr.klč, ceni igračnl športni vo« 13.438 sički.   tricikeljni, nsjno-- vejia zmaniJana d^okole«
Za bož:čno darilo " " lotrokes u 06.5
, .                  . ter nainoveiie samokolni*
»o   najbolj   pnmcmi   m w   (holenderji). otročji
poceni     IgrsčnJ    športni ^,x!5ki od najCCnei«h do
vozički,   trlcikli.   najno. najfincjSih. iivi|n{ stroJl
vejša   zmanrsana dvoko- itd _ »Tribuna« F. B. L.
lesa že za otroke pet let tovarria dvokoles rn otro-
star« ter  nainoveiše sa- ikn, Toriekov> Ljublisna,
moVolnice    (JolenderiiV Ksrlovska cests 4. 13.133
— Tovarna »Tribuna« r. i__
R   L„ Ljubljana, Karlov« —. j0m~
nai   se   povsonjo   x na» vedbo eene. 13..V,9 f^m^^A^M
Pisalni stroj,
rabljen,   kupiui.   — Po* nudbo   z   nsvedbo cene no brorjen ne pai'Trra ia#fra Tr«te ^r^j« ™* »Ma.
t?ah m strojih za obdelo* | ribor/13.548«   na upravo
«an'" lesa, kakor tudi na | »Slov. Naroda*._
narnm opeVamah. žel! oremenlti sedanje mesto: TrvTsrpo   fidi vodstvo
Prazne Fode
dobro ohranjene — od ^mrne ?*ir «11 oarne ope* ; atrojnejja olja, jedilnega '"arne. — Por»"dbe pod olja. petroleja. — vsako "»7an-«!iiva nsoc/13 ?60« mp^7**pn — k »i n i m o. na imrsvo »Slov. Nsr.«. Medic. Ravovee & Zanki,
tovarna   olja   tn flrn'-xa,
Naoror^v?| *v>sc»stTO
» lepi legi tik državne ceste; vse v dobrem sta» nin. — Več se izve pri: Andrej Menarta, Kalce 10. Gor   Locatec. 13.306
ode.
H.J76 liana.
Knp! se večje
pesesivo
event.  *t*1*\t\*  v Slove*
ni ji. — Natančal opis in era pod »Posestvo« na: Aloms  Companv, Lj"b»
13.526
POZOR!       PEKAR JI! Diamalt
tvornice Haueer in Sobot*! ka,  Dunaj,  Stadlau,  ne*; ksrski   sladni   ekstra<t, i je    najboljše peksi sredstvo ter prehaja ostale    dosedanje ni mestke    — Čuvajte sličnih  potvorb.  naj   bo I prašek ali tekočin«! Zs*
h^'-vBite   samo   oriffmalni j #«    1*X* VI
»Diamalt«! — Glavno zs* : fl/j^nHlIil nfR'^fll stopstvo  ts  Ji'0o«1avijo:     lO'lJul|jl   Ha'idil*
Edvsrd Dužsnec, Stross«
msverieva ulica br 10. L*-^/*^/-^/^^-^*-vrVr*% Zagreb 12 961 ^r¥-^****<***rf
Mm. mm
imajo
'■*.> v «KTvg'>^—^^.J'-^>V .ic-.i-vr.r^.--r*v\
PTHIK
1
Dra4faa aodaib ?es7nradnlkov 9a so Slavoatfa v L-abl-eai naznani« žalostno vest, da je član, biv$! nredsedn^k m tistanovitelj druStva ros rod
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
Telefon 379        mesttli teSaTSki m0?Ster        Telefon 37»
Vsakovrstna tesarska dria. moderne lesene •tavbe, ostre?js za palače,  hi*e,  vile,  tovarne,  cerkve   in  zvonike;   strogi,   razna tla.
stopnice, ledenice, paviijom. verande, leaene ograje itd. Gfadba lesenih m^tov, jezov i« oiliaov.
Tovarna furnirja.
Edvard
Izeritlii! vrstliilk
m a&»»^
po kratki mučni bolezni, dne 17. r. m. preminul.
Pogreb se vrii 19. t. m ob nol treh iz hifte Žaiosti Privez 8, na pokopalilče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 18. decembra 1973.
Jugosl. importno in eksportno podjetje
aanB£m&
V ploboki fa'osti nsrnanjamo vsem sorodnikom, prHateliem in znancem žalostno vest, da je n*a srčno-Ijabijeni soprog, predobri oče, sin, brat ,svak in stric, gospod
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako industrijo, iesno in kovinsko; poljedeljski stroji in orodje; rokomoblle in motorji; vseh vest stiskalnice; veletrgovina želesa zs stavbene in konsrukdjske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Tel. feter. 82.
MARIBOR, Trubarjev« ul. 4.   M later. 82.
Josip lirasec
posestnik in restavrater hotela .Lioyd"
puder
o j a
milo emf koti B*mSm9t fn rf'af mfađovM.
hram )• S*«i*^^me«ejh*e sredstvo  it ntfnrtn > Rea in rok.
Laa aa nohta, *af« rtttm hlttr In nčln^ovft blesk.
latfJelfcl ,, O J A M xa lepoto lica so si pridobiti ie davno p^oolno ssklesjenest claeaatnih iaa Is d«vojk, ki polagaj j važnost aa svoj« adrsTje In Tapoto.
tvornice narfumerife: PsjHz. Berlin, FVaga, Dana j in aedsl BEOQ»AO.SEHJAk.
H£a|o m prodajalci ia »aatopnlki sa vsako mesto v S. H. S. Na nrfvitn« naslova noAUjaaao, dokler u dot; ini kraj ne dobimo prtanenaega sastopaika
as o j a a o. e-, acooaao-aEBJAs:.
A J A
danes, dne 18. t. m. po dolgi in mukenolni bolezni, prev den s tolažili sv. vere  Bogu udano preminul.
Pogreb neoo/.abnega pokojnika se vtSI v iredo, 19. t m. ob četrt na 5. iz hi$e žalost:, Sv. Petra ceita št 7, na pokopahžče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne IS. decembra 1923.
Sati Korošec, soproga. — Silvtjff in Leo9 otroka Ana fi-rovec  mati.  —     !»r j - Arb.   io Koro-
soc, sestra. — tr\nc Ara, svak. — Pasla la Sadi, nečaka.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
* a- r      ir .:Ss#rr ; >>i
Q4
33
stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 19. decembra li*23
mer. 283.
CROBOBOBOiOIOROlOlO
Ložai* & Bizjak, L|ubljanaf
S«. Petra Mtta Atav. 20,
priporoča aarfinejsSe zimske suknje, kožuhe, ragtene, delne plašče, nepremočljive lor&ke pelerine iz tirolskoga »km
(Eriingerloden) in usnjate jopice. Zalog« vsakovrstnih oblek za gospode in dsčke. Nadalje klobuke, čepice, perilo i. L d. kadelovanje oblek po meri po najnovejšem hroia. lidno delo! Točna izvrHtev! .Tvizke cene!
Samo 14* dni!
S* eri S a  z« ejeepoale, kravate,
^»rairtvcScav,    rokaT'ca, noga* vrlee Itd. ap&daja z
Soli
hm
A. Sinkovic naši. K. Soss,
^ubijana,  Hmtai ts-cj 19.
Denar za Boilč prihranite
če kupite za obleke ostanke moškega in ženskega blaga poi lastne eeao pri
Lenasl Oerkman
IilttMlua
Razstava
okusnih, božičnih predmetor za dame ta gospode
Aleksandrova cesta 3, I. nadstr.
nad trgovino Kette
celi dan otvorjena do 9. zvečer.
NGER
ŠIVALNI STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši.
Peelraiftlce In zaatopatva v 7S«h pneatlh LJUBLJANA,   Se.snburgova   ulica  štev. 3.
Centrala ra držara S. K. S. ZAGREB. Seronćeo unca br^5^ H, kat.
S£2
ELEKTRARNE I      g>ozo^5
POZO*?!
boli rane in gole »akm« aaee. RaTyrn<aov* eevi (Berg-aaannsrehrea) kakor res iaataiacijakl anateri*«! ter elektre-
zaatarjS po najnižjih tovarniikih cenah. — Največje zaloge ▼ Sloveniji.
^Essupasi £ iDomp.! Ljubljana
Đsmjeka oeeta 38. Telefon S66 In 223.
Božična darila!
I PERILO za DAME in GOSPODE! |
* Priprosto in najfinejše po najnižjih cenah: |
I Tvornica perila
I JHL .4JL£;£oi7JBC, Ljubljana, \
I Cankarjevo nabrežje I.
1 60lari£~&a(eshini:
4a»
IJ dolenjska ŽAMETNA ČR\ISA
Mer ino v o:
belo vino „IZ GADOVE PEČI*
lastni pridelek, PRVOVRSTNO VINO priznanih vina-, gradnikov, se toči od srede 12. t. m. dalje v gostilni
l i
VI
64
▼seli vrat, popolnoma Čiat© opran, nudi po originalnih cenah premogovnika t eclih vagonskih poriljkah PRODAJNI URAD šentjanlkega pre-mogokopa AND. JAKIL, LJUBLJANA, Krekov trg Stev. 10.
HALO E
Lepo božično in novoletno da.»15o se najlepše
šolske in pisarniške potrebščine, božični prtlekć za jaslloe, pastii*oi (Krippenbilder), kres in svPIenl papir vseh barv, bozl&ne in novoletne t*r umetne razglednice« Na velike in na drobno razpošilja
Jos. Omerza, trgovina papirja,
LJUBLJANA, Dunajska o. 6, I. nadstr. nifta lekarne Pioooli«
71
Mašah
preje FEBL1NC, KREKOV TRG.
g-
.*5
vjacine
In to:
lisic* Isass, difturlov. vider, za cev Itd.
KUPUJMK ZA AMEMIKO. PLAČAM PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH I
Od 1. januarja se pobira v vseh večjih mestih JUGOSLAVIJE, ITALIJE in 3QL!!&£g$&1 in to: v Zagrebu, Gospiću, Lovincu, Ljubljani, Sarajevu,   Banjaluki,  Bos. Novem, Kotom, Beogradu, Nišu, Skoplju, Sofiji in Trstu.
MAVRO F1SGHER, SISAK
Telefon št. 86, 30 In 61.
I I
LJUHJIISKU
ED I T N A BANKA ¥ L
L J A N 9.
Objava in po«iv
k subskripciji novih delnic
a
atiissje
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. od 14. avgusta t. 1., štev. 3399 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz azijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 37 lh milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potom zvišanja nominalne vrednosti vseh izdanih
250.000 delnic od Din 100'— na Din 150—. Od občnega zbora dne 15. decembra t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnje
zvišanje delniške glavnice od
dinarjev z izdajo 83.33
Din 150a— nominale
2
a 50 mili
jenov
ea
1
ea
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji smejo optirati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Din 175«— tel quel.
V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez ku-ponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod šest delnic se ne upoštevajo.
2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je vplačljiva naenkrat takoj ob subskripciji.
3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31- decembra 1923.
V Ljubljani, dne 15, decembra 1923.
5. Kot subskripcijska mesta so določena:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju« Črnomlju« Gorici. Krsnju, Raribopu, Metkoviću, Novem Sadu« Ptuju, Sarajevu, Splitu ara Tr»stu 5
Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu;
zivnostenska banka, ffilialka Wien;
živnostenska banka v Pragi.
6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije.
7. Vse nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924.
8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za leto 1923, pri mestih, pri katerih 90 delnico vpisali.
Upravni svet.
IMl
IRI
a
1
W1
- HI
*4
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«