3 nč.
85. številka.
Izdanje zet petek 17. julija 1896.
(v Trsta, t četrtek zvečer dne 16 julija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT»
tsbaja po trikrat na teden t fteatih i»-daujih ob tovklli, Aatrtkih in aobotikh. Z jutranje iadanje iz-
bajft ob 6. uri zjutraj, večerno p« ob 7. nn vočer. — Obojno izdanje »tane : g* Jedanmeaeo , f. 1,—-, iaven AvatrlJ« f. 1.5C-
tri moaeu. . „ 3.— . „ „ za pol leta , . „ 6,— . , , y,— i% vae leto . . . 12.— . „ »18 —
Naročnino J« plačevati naprej as aaroob« brez priložene naročnine ae uprava na
ozira.
Poaaraične številke ae dobivajo ▼ pi d* liajalnieah tobaka v 1 rntu po 8 utr. izven Trata po 4 nv£.
EDINOST
Oglati ae račune po tarifu v petita; x* naalove s debelimi Črkami ae plačuje proator, kolikor obaega navadnih vrstic. Poalnna. osmrtnice in javno zahvale, do« mači Offlp.ai itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj ae poftiljajo uredništvu ulica Caaerma St. 13. Tatiko pinruo mora biti frankovano, kor nofrankovana ao ne aprojamajo. Rokopiai ae ae vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apre-jenui fljtravniiit.rr* ulica Molino pir-' noio Hit, II. nadat, Naročnino in oglase je plmlrati loco Trat. Odprte roni*«* V/ije ao proste poštnina.
G I
,V edinutti j€ m+e"
Nekaj glasov o položenju na Primorskem.
ii.
Tudi zagrebški „Obzor* je priobčil članek o občnem zboru političnega društva „Edinost'. Pravi, da je to društvo ustanovljeno sosebno proti politiškemu društvu Italijanov primorskih. In kakor to poslednje vodi politiško italijansko stranko, tako vodi „Edinost" politiško delo hrvatsko-slo venske stranke. Sicer pa je italijansko društvo namenjeno le za Istro v ožjem zmislu, doći m obsega delokrog slovenskega društva tudi Trst in njega okolico. .Edinost" zbira okolo sebe rodoljube Istre in Trsta. To društvo si je pridobilo že velikih zaslug, ker je dosed^j vspešno paraliziralo in zlomilo mar-sika j o agitacijo, uprizorjeno po Italijanih pod raznimi oblikami in imeni.
Nam je bila prilika prav v zadnji čas, — piše aObzor' — da smo seznanili svoje čitatelje z akcijo, ki jo razvijajo Italijani na Primorskem in zato nam je jako drago, da je imelo društvo „Edinost* svoj občni zbor prav včeraj, prav kakor v zavrnitev one akcije. Občni zbor društva „Edinost" je bil živahen in velike važnosti. Po vsem je soditi, da ae Hrvatje in Slovenci Istre ne zadovoljujejo več z obljubami grofa Badenija, ali pa z malimi pravnimi ali osebnimi koncesijami. Imajo tudi prav. Med tem ko se trudijo avstrijsko vlade, da bi narkotizirale Hrvate in Slovence, vrše tuji življi svojo nalogo neumorno, da bi zatrli, kar je našega. No, na srečo kaže, da narkotika ne deluje, kajti ptuji delavnosti hočejo naši protiposta-viti svojo delavnost. Kaj pomaga Primorju istrskemu to ali ono imenovanje, ta ali oni dvojezični napis, ako pa Hrvati in Slovenci niso varni svojega življenja v deželnem zboru, ako nimajo svojih srednjih šol, ako politiška uprava dela, kar hoče ? 1 Kaj pomaga Primorju sploh ta ali ona obljuba, ko pa so cel6 v Dalmaciji sodni uradi po svoji notranji službi taki, kakor v Benetkah, a politički, kakor v Lincu ? Ko madjarska roka po-seza po ožjem hrvatskem Primorju in mu usiljuje svoje ime ?!
Kulminacijska točka občnega zbora „Edinosti" je bil govor poslanca S p i n č i ć a, ki je dra-
PODLISTEK.
Njen lđeja.1.
Novela. — Spisal Srečko.
(Dalje).
.Jaz pravim, da ne pojde pod sedlom in ne pojde!*
Jezno je zatrjeval svoje menenje iu nič prav po volji mu ni bilo, da se je njega tako preziralo pri tej stvari.
Tedaj pa sti prišli sodnikovi v obližje. Prav neljubo je bilo poročniku, da sti ga opazili v tej situvaciji. Zamolklo kletvico zlezel je naglo iz sedla, vajeti izročil Mihi, ki je takoj obljubil, da pomoli pet očenašev svojemu patronu v čast, ki je baje tako umno obvaroval dobro žival nadalj-nih muk.
Vojaškim pozdravom pridružil se je damama in skupaj so korakali na Goščavje.
Poslej je bilo često tako. Stojan je prihajal vsaki dan v trg. Ema je pa tudi pogosteje obi-skavala svojo prijateljico Milko. Prirejali so ukupne izlete, vračali si posete, napravljali vsakojake zabave, čas pa jim je potekal prenaglo. Zlasti Emi
stično ali istinito označil položenje Hrvatov in Slovencev v Primorju, rekši da je — d e s p e r a t n o. Mar ni res tako? Tudi zadnja razprava v italijanskem parlamentu o proračunu za vnanje posle je dokazala to isto, kar smo mi povdaijali že večkrat, da so v Italiji vsi brez razlike i r r e-dentovci. In res, nista samo Imbriani in Bar-zilai od skrajne levice govorila v irredentistiškem zmislu, nego v istem zmislu je govoril tudi sam zastopnik vladine stranke, poslanec De Niccold. Le-ta je povdarjal čisto in bistro, da a d r i j a n-sko m o r j e m o r a biti izključi j ivo italijansko in da Italija ne sme dovoliti, da bi slovanski upliv n a <i vladal nad italijanskim na v ztočni obali moija adri-janskega. (Ker pa ta obal leži na avstrijski strani, je to zopet dokaz, da se oficijelna Italija u-tika v naše notranje, avstrijske odnošaje. Prosili bi že danes gospode člankarje pri pSlov. Narodu', da bi pomislili nekoliko, kadar pišejo svoje pušice na adreso nas Primorcev, kaj in koliko pomeni tako uplivanje! Ured.) A italijanska vlada ? In minister za zunanje stvari, in predsednik ? Molčali so, niti jedne besede niso izustili, da bi pobili take irredentistiške zahteve. Hrvati in Slovenci, boreči se proti italijanstvu za svoja prava, spajajo hkratu svoje interese z interesi monarhije. Monarhiji pa bi bila dolžnost, da jim pride na pomoč, toliko radi pravice, kolikor radi same sebe. Kaj bi značilo za monarhijo, ako bi se posrečilo Italijanom, da izvedejo svoj program ? Hrvati iu Slovenci ne bi umrli, ker so prebili še hujših skušenj. Vsa zgodovina uaša je neprestana borba proti težnjam ptujih življev, ki so nas hoteli raz-naroditi; vendai smo se ubranili in, obranivši svojo narodnost, pokazali smo izredno ždovast svojo. Kakor se ni posrečilo Benetkam, da bi udušile našo narodno zavest, tako se ne posreči tudi Italiji. Naj le mislijo nekateri, da smo , mori turi", ali umijemo ne, že zato ne, ker smo krščanski narod, a krščanski narodi ne umirajo, kakor je rekel italijanski filozof Gioberti in kakor je pred neko-liko leti raztolmačil v svojem nastopnem govoru jeden rektorjev našega vseučilišča. (Ta trditev „Obzora" velja seveda le gledč na celokupnost
j pogrenilo se je včasih veselje, ako je prišel k ; "jej, prijel jo mehko okrog pasu, zrl v lepi obraz, i potem pa dejal tiho :
„Samo še štirinajst dni, dušica!"
Ob tacih prilikah je navadno molčala, niti branila se mu ni, ako jo je poljubljal.
Sanjala je pogosto : še mulo časa in združena bodeva na veke. O kolike sreče ! Rekala bodem lahko; on je moj, samo moji Iu kako zavistno me bodo gledale druge... .
V.
Prejšnje leto so bile na spodnjem Štajerskem velike vojaške vaje, kojih se je udeležil tudi cesar. To je bilo dela in skrbi, navlake in raznega na-potja, sitnosti in težav, da si je marsikdo želel, da bi ne bilo teli vaj.
Trg Križevnik občutil je vse tiste sitnosti in nadloge, ter bil deležen večih skrbij, kakor drugi kraji. V Križevniku nastanil se je bil ves huzarski polk št. 13. Nič čuda, da je tolik: množici Ijudij in konj kmalu zmanjkalo prostora. Takrat je nosil prijazen obraz trški župan tudi okoli tistih Ijudij, kateri niso bili primorani vzeti vojakov v stanovanje. —
naroda hrvatskega in slovenskega; kar pa se dostaje naše narodne vejice na tržaškem ozemlji, varali bi le sami sebe, ako ne bi hoteli pripoznati, da je nevarnost eminentna. Ured.)
Hrvati in Slovenci se bore za svojo narodnost, ter opozarjajo Dunaj na nevarnost, izvirajočo od tega, da niso uresničena naša prava. Kako pa dela javna uprava ? Njena politika je naperjena proti nam ; ona dela v prid Italijanom se svojimi poskusi ponemčevanja in madjarizacije. Poslanec Spinčič je dobro stori), da je razlikoval krono od vladnih krogov. Vsi poznamo vzvišeno pravičnost krone, njeno ljubav za vse narode in njeno skrb za interese vseukupne monarhije. Ali poleg krone imamo v ustavni državi še legislativo in ekseku-tivo. Legislativa in eksekutiva pa nisti dobro obveščeni o odnošajih in sosebno o stremljenjih strank na Primorskem. Po čega vi krivdi je tako, tega ne treba praviti. In ker je Spinčič izredno ostri mi besedami načrtal paralelo med tradici-jonalno lojalnostjo primorskih Slovanov in pa med postopanjem z istimi, prišlo je do tega, kar se je zgodilo: občui zbor društva „Edinost" je bil r a z p u š č e n.
Dobro je — tako zaključuje „Obzor" — da so jedenkrat čuli na Dunaju, kako se misli in čuti po Istri; dobro je, da je dala „Edinost" energičen znak življenja. Iz govora Spinčičevega dobili so naši čitatelji nov dokaz, kako umestno je, da so večkrat spominjamo Primorja. In slutili smo, da se mora tam nekaj gibati v očigled vsemu ouerau, kar se dogaja. Čitatelji pa morajo iz govora Spinčiče-vega zajemati tudi uverjeuje, da Banoviua mora nuditi Primorju vso svojo moralno podporo. Obžalovati je sicer, da se na Markovem trgu v Zagrebu ne zanimajo za usodo Primorja. Ali tako obžalovanje ne pomaga, ampak treba tudi, da ue nedelavnost službene Hrvatske nadomestimo se svojo lastno delavnostjo.
Vsi oni, ki preže na Primorje, morali bi znati, da kolikor je dobrih Hrvatov in Slovencev ue odstopijo niti zs las od svojih pravic. O tem morajo se obvestiti v Pešti, na Duuaju in v Rimu. Hvalo torej poslaucu Spinčiču, ki je — kakor pravi bo-ritelj hrvatstva istrskega — izustil govor, kateri
Vdova kancelista Roglja je imela lepo zračno stanovanje z dvema sobama. Tiho, mirno je živela s svojo hčerko Miuko, ki je bila uprav tedaj najlepše razcvela, ob pokojnini, katero je dobivala po pokojuemu soprogu. Skrbno je vzgajala svoje ediuo dete, varovala jo je vsake nevarnosti, dušne iu srčne s tem, da ji je vedno v najtemnejših bojah slikala možke hudobije in brezsrčnosti. Miuka pa je rada slušala mater in jo tudi ubogala. Svet poznala je le iz knjig in materinih ust.
Tistega popoludneva delal je pravo sitnost Križevniški župan v stanovanju vdove Rogljeve. Po vsej sili je dokazoval, da častnik ne napravi prav nič škode, ako ga jej dajo v stanovanje, da bosti že potrpeli nekaj časa z jedno sobo, da pa je to tudi dobro delo, ako se bližnjemu pomaga v sili.
Brez vspeha so bili govori županovi, kojimi je hotel dokazati na ta ali oni način, da je častnika vzeti v stanovanje nič in zopet nič; gospa Kogljeva se je bala pod svojo streho mladega poročnika, hujše ko vraga.
(Pride še).
mora razgreti ia ganiti vse hrvatstvo. Nadejamo se, da njegov opomin najde odmeva v izvestnih krogih ter da ne ostane brez upliva na razvoj naših istrskih bratov.
Kje so fanatiki?!
II.
Pravo za pravo niti ne bi trebalo, da izgubimo le jedno samo besedo v ožigosanje članka v ,Amicu". Taka pisava iz peresa duhovnika se obsoja sama. Duhovnik, ki toli cinično kaže svoj srd proti tej ali oni narodnosti in ki toli lahkomišljeno še bolj razvnema itak že razvneto objestnost fa-vorizovane narodnosti, — tak duhovnik je že sam napisal sodbo o sebi. Uverjeni smo torej, da si je tudi sleherni naš Čitatelj že napravil sodbo o naj-novejem izbruhu .glasila katolikov italijanske narodnosti" proti slovenskemu življu.
Vendar hočemo napisati nekoliko odgovora »osebno zato, ker treba beležiti take stvari, da se ne izgube iz spomina za pozneje čase.
„Amico" vidi torej žaljenje italijanske narodnosti v tem, ako stare ženice časte Mater Božjo v svojem jeziku — ženice, kojim se že vsled vzgoje niti ne sanja o kakih politiških ali narodnih namenih. Kaj pa imajo cerkveni obredi opraviti z narodnostnimi boji!? In ako pravi „Amico*, da že naš jezik sam znači demonstracijo, potem mu moramo reči, da je on drzno in nekrščansko žalil našo narodnost, ne pa mi njegovo. In ako pravi nadalje, da popevanje v našem jeziku znači žaljenje za italijansko narodnost, potem mu moramo nadalje reči, da je hotel s to neresnico le hrskati itak že dovolj nahujskani italijanski Živelj proti slovenskemu. „Amicovi" zalagatelji pa naj le obračunajo se svojo vestjo, da-li je posel hujskanja narodnosti proti narodnosti dostojno vzvišenega poklica duhovenskega.
Gola in drzna falzifikacga dejstev je to, ako hoče „Amico* vzbujati domnevanje, kakor da tu niti ni prvobitnega slovenskega naseljenja, ampak da so vsi „agitatorji" padli doli s kranjskih hribov. To je falzifikacija zgodovine, to je falzifikacija etnografskih odnošajev. Saj celo ona statistika, ki so jo priredili naši nasprotniki po svoji volji, priznava našo ekzistencijo. „Piccolo* in ostala židovska družba se omejujejo na to, dazanikujejo narodna prava mestnim in okolioanskim Slovencem, a „katoliški" „Amico" meni, da mora storiti še korak dalje po poti krivici: za ni k uje naš obstanek kakor avtohtonno naseljenje. „Amico* je torej drzneji v falzifikaciji nego pa židovska družba. Ni mu v ča9t! Ne, ni mu v čast, kajti vprašati moramo zopet: ali je dostojuo glasila katolikov, torej čestilcev Boga pravice in ljubezni, da pretvarja resnico v jedini ta namen, da hujska in dela krivico?!
Prosta laž je, da so oo. kapucini trn v peti tržaškim Slovencem. .Amico" naj nam le navede bodisi tudi jedno samo dejstvo, iz kojega bi mogli sklepati na sovraštvo Slovencev do oo. kapucinov ! Z dejstvi na dan! Zajedno poživljamo zalagatelje ^Amicove" naj nam povedo — ako imajo le še kaj vesti v sebi —, kedaj smo prirejali mi škandale v javnih cerkvenih opravilih! Če smo kedaj izustili besedo graje, izustili smo jo gotovo istim spoštovanjem, koje smo dolžni instituciji sv. cerkve, in i«ustili smo jo gotovo le na korist verskemu č u t s t v o v a n j u. Grajali smo n. pr. postopanje pok. župnika Možeta pri sv. Jakobu, ki je kar gonil naš jezik iz cerkve, jezik večine svojih župljanov. A sedaj si oglejte le dejstva, da se uverite, ali smo imeli prav ali ne. Pojte v nedeljo v cerkev pri sv. Jakobu in videli bodete pri maši ob #10 uri natlačeno, pri pozneji maši pa m a 1 o - n e prazno. In še večina onih, ki so v cerkvi, so — naši 1 Ne, mi ne delamo Škandalov, mi zagovarjamo najsveteje pravo vsa-cega človeka: pravico, dasme moliti Boga v svojem jeziku!! Ako pa hočemo iskati škandalov, najdemo jih med onimi zgublje-nimi našega ljudstva, ki so postali žrtev one i ta-lijanizacije, koje uprav strastni zagovor n i k j e „A m i c o". Tam na Greti se je zgodilo nedavno temu, da so pljuvali za duhovnikom, ko je nesel Najsvetejše! To je škandal in bogoskrunstvo. V domačem in narodnem duhu vzgojeni Slovenec ne stori nikdar kaj tacega;
takih činov so zmožni le oni, kojim so prijatelji „Amico vi h* prijateljev z ljubeznijo do svojega roda vred iztrgali iz src tudi značaj in morilo!
Skandal je, ako duhovnik med obredom in na javnem kraji trže se sebe „koret", ker ne more brzdati svoje jeze, ko je čul — slovensko pesem. Na ta način se res pietvarjajo cerkveni obredi v politiške demonstracije.
Primera med Trstom na jedni in Ljubljano in Zagrebom na drugi strani šepa na vseh nogah, kajti ti dve mesti ne poznati ital. naseljenja, dočim je v Trstu samem velik odstotek prebivalstva slovanskega rodu. Mar hoče morda .Amico" zahtevati jednake pravice za one italijanske lastovke, ki vsako pomlad preplavjajo Kranjsko in Ljubljano, kakoršne gredo v Trstu Slovencem, prebivajočim tu od pamtiveka!? Protestujemo proti temu, da bi nas hoteli goniti v Zagreb in v Ljubljano, kajti mi smo v Trstu doma in v Trstu hočemo po svoje služiti svojemu Bogu, svoji domovini, svojemu vladarja, svojemu rodu in svoji rodbini. Človeškega prava si ne damo kratiti od nikogar, niti oi prijateljev „Amicovih" ne! Mi ne žalimo italijanske narodnosti nikdar in nikjer, zato pa tudi nočemo dopuščati, da bi kdo žalil nas. Ako meni „AmicoM, da molitev v slovenskem jeziku znači žaljenje italijanske narodnosti, potem je postavil to narodnost v dijamentralno nasprotje z nauki one svete vere, koje ustanovitelj je rekel: Pojte in učite vse narode!
„Amico" govori tudi o skrajni toleranci Tr-žačanov. Le norec bi mogel resno govoriti o takih trditvah, zato pa se le smejemo temu. Ne moremo se pa smejati napadu „Amicoverou" na naše siromašne služkinje, kajti takega brutalnega izbruha ne bi bili pričakovali nikdar iz peresa duhovnikovega. Mar menijo ti gospodje, da je slovenska dekla suženj laške gospode ? Mar menijo, da seje slovenski posel, vstopivši v službo prijateljev in somišljenikov „Amicovih", odpovedal svojemu človeškemu pravu in človeškemu bistvu in da je postal le tovorno živinče ?! Ako mu dajeta kruha, mu ga dajate, ker morate, ker ga s 1 u ž i krv a-v i tn naporom in trdimi žulji svojih r o k. Ako dajate Vi njemu kruha, pa daje on vam svoje delo! Ne govorite nam torej o milosti, kjer moramo služiti. In delo naših ljudij je gotovo toliko vredno, kolikor je vreden tisti vaš kruh, kojega po vrhu še ogrenevate v jednomer sa svojim proganjanjem naše narodnosti.
Ali so taki nazori krščanski, ali je vaše pi-sarenje in hujskanje dostojno katoliškega glasila? Ne in ne 1 Gospod doktor iz Gorice! Pridite vendar enkrat v Trst, da poučite te mlade gospode, kako nekrščansk je tak narodni fanatizem !
Sicer pa: ako bi tudi naši ljudje uživali milost od Italijanov, potem pa lahko rečemo, da so te milosti tisočero povrnjene, po tisočokih, ki jih izvestne lastavice odnašajo vsako leto iz slovenskih pokrajin v lačno Italijo. Italijani so gotovo zadnji, ki bi imeli pravico očitati drugim — uživanje tujega kruha!
DOPISI.
Iz Trsta, 13. julija 1896. [Kako se v Trstu o d d a j a j o j a v n a dela (Izv. dopis.) Kakor je znano v obče, nameruje industrijska družba kranjska zgraditi pod Škednjom napravo plavža. V ta namen in po dolgih pogajanjih je vlada zagotovila tej družbi osvobojenie od davkov. To osvobojenje bode pa navezano na nekoje pogoje.V prvi vrsti naj na tem podjetju dobivajo delo avstrijski podaniki, prevažanje naj se vrši izključno l e n a avstrijskih ladijahitd. Istotako se je od strani tukajšnjega magistrata zagotovilo imenovani družbi osvobojenje od davkov za poslopja se stanovanji, toda tudi to s pogojem, da se bodo jemale na delo le domače moči.
Sedaj pa poglejmo, kako se že s prvega začetka izpolnjujejo ti pogoji.
Razpisala se je oddaja jednega dela del. In sicer razkopauje, oziroma odprava holmca in za-sutje morja. Bilo je mnogo domačih ponudnikov in vsi so zahtevali za oua dela 75—8B.OOO gld. To kaže, da so domačini dobro precenili to j delo, kajti razloček v ponuđeni ceni je le neznaten. Le družba grofa Cikony zahtevala je 110.000
gld. Delo je zelo težavno, ker je tudi za izvršenje določeni rok jako kratek. Odpraviti je do 1000 kubičnih metrov v jednem dnevu. Zato pa so se morale tudi cene postaviti temu primerno.
O tej kupčiji pa je menda izvedel tudi oni g. Ducati, ki je predložil svoj načrt za vodovod tržaški, a ki je tudi propal s tem svojim načrtom* Obvestil ga je menda njegov prijatelj dr. Angeli, ki je zajedno zastopnik industrijske družbe in mestni svetnik še po vrhu.
Isti Ducati je pozval nekega italijanskega akordanta ter je uložil pod imenom A nto-nelli ponudbo za 41.000 gl. In to za Jto delo, koje so strokovnjaki soglasno cenili na 80.000 gold. Vsa stvar je torej taka, da italijanska stranka hoče absolutno nakloniti to delo Židu in italijanskemu podaniku. Ducatiju. Saj je prihitelo več občinskih svćtnikov v Skedenj, da so se potezali tu za svojega varvanca.
Te dni torej se je res oddalo omenjeno delo Antonelliju, oziroma Ducatiju, a mi domačini ostali smo — dolgimi nosovi. Seveda se bode čudno zdelo marsikomu, kako je mogel Ducati prevzeti delo za 41.000 gl., ko so vsi drugi zahtevali med 75—85000. No, stvar ni tako čudna, kakor bi bo zdelo na prvi pogled. Italijanski podjetnik privede iz Italije delavcev, ki (ker ume stradati) delajo za sramotno nizko ceno in jemljo tako kruh izpred ust nafiim ljudem. Mi moramo plačevati davke, a industrijska družba kranjska je osvobojena davkov, v zahvalo pa oddaja svoja dela italijanskim podanikom in tako roma avstrijski denar v blaženo Italijo. Ducatiju je bilo le do tega, da se vsili v delo. Saj je vedel, da dobi pozneje vse mogoče olajšave. Namesto 1000 kubičnih metrov na dan, kakor je predpisano, zadostovale bode morda le 500 itd. itd. Glavni delničar in voditelj industrijske družbe kranjske, baron Bom, je ž i d, a vsi drugi morajo molčati.
Rečena družba se bode izgovarjala seveda, da mora varčiti. Ducatijeva ponudba da je bila za polovico ceneja nego drugih ponudnikov. Toda vprašati moramo: Zakaj pa se ni varčilo pri nakupovanju zemljišč? Zakaj niso dali popred pregledati zemljišče, na koje bode graditi tovarno? Kupovalo se je čisto slepo, a sedaj je zmagati še ogromnega dela. Vse to bi bilo stalo kje drugje komaj tretjino. Tudi mestnemu svetniku B a n u e 11 i j u se je ponudilo za hišo, ki je vredna kakih 8000 gl., celih »9.000. Tla kupujejo sedaj po 10—14 gld.D0; ista bi bili lahko kupili poprej z 2—3 gl. Tla baronice Minerbi stala so pred 2 meseci po 40 nvft. Toda pustilo se je, da jih je kupil Artelli, a sedaj jih kupujejo od njega po I gl. 75 n6. Na ta način je služilo mnogo oseb lepega denarja.
Nimalo se ne bodemo čudili, ako se odda istemu italijanskemu podaniku Ducatiju tudi zgradba ceste ob namerovani tovarni industrijske družba kranjske, saj se bode ista gradila pod višina nadzorstvom mestnih svetovalcev.
Stvar je torej taka-le: država je dovolila industrijski družbi kranjski osvobojenje davkov lev ta namen, da se pospešuje domača i n dus tr i j a in da dobč zaslužka domačini. A rečena družba in nje tržaški prijatelji se zdaj niti ne menijo za ta pogoj, ampak oddajajo dela italijanskim podanikom in bode dajali zaslužka italijanskim delavcem. Domačini in davkoplačevalci pa bodo morali stati na strani ter gledati, kako delajo — drugi za avstrijski denar! To je nezaslišano in zopetna ilustracija uaših gospodarskih in naroduih razmer.
Politlike ves«!.
V TRSTU, dne 16. jultfa 18IM.
Do kdaj sme poslovati sedanja zbor-uica poslancev ? Državni temeljni zakon določuje, da je poslance voliti za dobo 6 let. Zadaje volitve so se vršile v letu 1891. Prvi je bil takrat izvoljen — dne 27. februvarja — tržaški poslanec Luzzatto. Ta maudat pride torej ob veljavo dne 27. februvarja 1897. Od tega dne naprej ne bi smela več poslovati zbornica, ker bode nepopolna. Dan 27. februvarja bi bil torej skrajni rok, do katerega sme zborovati nada zbornica poslancev.
Poslanec VaŠaty o politiškem položenju.
(Zvršetek.) Kar se dostaje politiških oduošajev,
izjavilo je ininisterstvo Badenijevo, da bode vladalo po državnih temeljnih zakouih in pravično. Ker ni zakona, ki bi dajal kako prednost nemškemu jeziku, vprašal je govornik vlado, da-li se hoče ravnati po zakonih, in da-li privoli Češkemu jeziku tudi v praksi ista prava kakor nemškemu. Ko pa vlada, vzlic opetovanomu povpraševanju ni hotela odgovoriti, stavil je poslanec Vašaty nujni predlog, kojega pa ni hotel vsprejeti mladočeški klub. Po takem naj sodi sleherni sam, da - li so Čehi v resnični in odločni opoziciji proti vladi! Govornik je glasoval proti volilni preo-snovi, ker je bil prepričan, da bi morala odstopiti vlada, ako se ne vsprejme nje načrt, a potem bi prišli do bolje preosnove. V tem smislu je tudi svaril svoje tovariše, da pride vlada do velike moči po vsprejetju načrta za volilno preosnovo. Iu, žal, vse se je uresničilo — vskliknil je govornik —, kar sem prorokoval. Takoj po volilni preosnovi došla je davčna preosnova in potem je železniški minister izdal naredbo, prepuščajočo nemščini nekako privilegovano mesto. Proti temu so protestovali češki poslanci, da se potovalnim agentom ne izdajajo več čeSke legitimacije — toda vse zastonj. Kar je bilo dovoljeno pod Plenerjem, ni več dovoljeuo sedaj. Omenivši prepovedi sokolske slavnosti v Toplicah, rekel je govornik, da zastopniki naroda češkega nimajo pravice, da bi se nasproti taki vladi postavljali še-le na opazovalno stališče. — Preidši k vnanjim vprašanjem, menil je govornik, da je tudi t r o z v e z a j e d e a vzrokov nezdra-vimin neveselim p o 1 i t i s k i m od 11 oš a-jem. V delegacijah so sicer zastopniki naroda Češkega vestno označevali stališče tega naroda nasproti trozvezi; vendar se mu način opozicije v njih govorih ni zdel dovolj odločen. Zastopniki narodov, kojim se godi krivica, morajo govoriti izrazom mordlnega ogorčenja. Obžaluje tudi, da niso povpraševali, kako dolgo bodo še avstrij-ski milijoni romali v Bosno in Hercegovino in kedaj se slednjič ti deželi priklopiti Avstriji? Zaključuj^ izrekel se je govornik za to, da se Avstrija pridruži I Franciji in Rusiji. V parlament ni smeti voliti od ' vlade zavisnih Ijudij, in tudi takih ne, ki se obe- j šajo na sukujo ministrov. Nezadovoljnost ] na r odamo r a se izražati v vsem ve- j de 11 j u poslanca; zmernim govorom iu pro- ' šnjara ne pripisuje govornik nikake važnosti. j
Poslušalci so burno odobravali govor posl. j Vašatega in se je vsprejelo petero resolucij, po- i zivljajočih poslance: naj vstrajajo v skrajni opo- i ziciji, dokler se ne vresničijo vse pravice naroda ' češkega; o obnovljenju pogodbe z Ogersko naj delajo na to, da bodeti obe polovici države j e d-n a k o prispevali za ukupne potrebe in da se zasuje cariuarska meja med Avstrijo i u Ogersko; naj se uprejo proti temu, da bi vladna predloga o povišanju davka na pivo postala zakon; da se uvede splošno volilno pravo in da bodo toliko nova kurija kolikor kmečke občine volile direktno; slednjič se poživljajo češki poslanci, naj opuste sedanjo opaževalno politike in naj se povrnejo v najodločnejo opozicijo proti vladi.
Zopet „Omladina" ? Praški „Narodni Listy-javljajo, da je policija v Pragi včeraj zaprla sedem mladeriičev, ki so obtoženi, da so bili členi tajne družbe ter veleizdajstva in motenja javnega miru. Prijete mladeniče je policija izročila takoj kazenskemu sodišču.
Italija in trozveza. Izjava Rudinijeva o potrebi, da se trozveza zboljša, zanima tudi rusko časopisje. „Novosti" pišejo n. pr.: „Za gospoda Crispia je bila trozveza malik, kojega je obožavah Marchese di Rudini pa meni, da je minul čas temu malikovavstvu ter da treba trozvezo motriti s kritičnega stališča. Za Rudiuija je trozveza zgolj politiška kombinacija, ki nikakor ni na poti Italiji, da ne bi gojila dobrih odnošajev do Rusije in Francije. Pod Crispijem je bilo to nemogoče. On je bil fanatik proti Franciji naperjene trozveze, agitoval je neprestano in je bil razburjen. Za njega d6be je bila Italija arena neprestanega po-litiškega razburjenja. Ni se čuditi torej, da prijatelji Cri.-ipijevi ne morejo odobravati kritičnih hladnih nazorov Rudinija o trozvezi. Budini smatra politiko trozveze koristno za Italijo, ne želi pa, da se ugodnost iste omejuje le na izjave prija- i
teljskih čutstev." — Stvar je torej vendar le taka, ! tudi po lnenenju ruskega lista, da se je jela po- j lagoma preminjati vnanja politika Italije. Prej so jo vodili fanatiki trozveze, sedaj jo vodijo hladni računarji. To je velikansk razloček. Kajti hladni računi dovajaje vsikdar do povsem drugačnih vspehov, nego pa trma državnikov. Hladen račuuar gotovo ne bi bil dovel Italije v tako desperatno fiuancijelno položenje, nego jo je dovel nobenih pomislekov ne poznajoči Crispi. In če hladni računarji v Italiji pridejo do prepričanja, tk Italija ne more plačevati računov trozveze, umaknejo se na tihem in hladno iz trozveze. Sosebno utegnejo hladni računarji izračunati, koliko materijalnih žrtev je stalo neprijateljstvo z Francijo. To neprijateljstvo pa je bilo ravno po Crispiju izumljeno lepilo, kojim je Italijo držal priklopljeno k trozvezi. S kratka: sedanja vnanja politika Italije je jako nestalna in nikdo ne more priseči, da nam ju-tršnji dan ne prinese velicega presenečenja. To pa tem bolj, ker pravijo o Visconti - Venosta, koji prevzame najbrže vodstvo vnanje politike italijanske, da uživa isti v Franciji velikih simpatij. A kdo ne ve, da je včasih prav majhen korak od ! simpatij do intimnih odnošajev ?
Položaj na Kreti. Glasom iz Kaneje v Atene došlih poročil, vlada resno nesporazum-Ijenje med generalnim guberuerjem Krete in vojaškim gubernerjem Abdulla pašo. Vzrok temu sporu je dejstvo, da je poveljnik neke turške vojne ladije, zasidrane pred mestom Kalyresom, ukazal streljati na krščanske rodbine, ki so bile na obrežju. Generalni guberner brzojavil je v Carjigrad, zahtevaj«, da bode kaznovan dotični poveljnik.
Generalni konzul v Kaneji javlja, da so Turki požgali zopet dve kristijanski vasi.
V Atenah je razširjeno menenje, da se krščanski krečauski poslanci ne bodo udeleževali posvetovanj v narodnem zboru, ako se jim ne dovoli, da sestavijo svoje zahteve v posebni seji. Če se turški poslanci upro tej zahtevi, potem krščanski poslanci ne bodo mogli dobiti potrebni dve tretjini glasov.
Španjska na Kubi. Službeni list v Havani objavil je te dni vl&din dekret, glasom katerega se s tujci, ki se naselijo na Kubi od 15. avgusta naprej, ne bode postopalo kakor s tujci, če bi se jih prijelo zaradi tega, ker so se udeležili ustaje.
Različne vesti«
Nj. Vel. cesarica dospela je včeraj iz Sol 110-grada v Išl. Na postaji pozdravili so cesarico: Nj. Vel. cesar, nadvojvodinja Valerija in prince-sinja Elizabeta.
Osebna vest. Sinoči je dospel z dunajskim brzovlakom v Trst novoimenovani predsednik pri-žitnemu sodišču za Primorje, dr. Edvard vitez K i n d i n g e r. Isti je danes nastopil svojo novo službo.
Istim vlakom dospel je v Trst dvorni svetovalec, dodeljen najvišemu sodišču, dr. Verd in.
Cirilo-Metodov dar. Pišejo nam: Ni res, da se je nabralo na dan sv'. Petra in Pavla vTomaji samo mod zmagovalno stranko, in ui res, da so nabrali samo pravaši znesek 11 gld. 35 nč., ker nabiral je tudi g. učitelj iz Koprive, koji gotovo ni od „prave" in ne „neprave- stranke, med nasprotno stranko. Vpraša se onega pravaša, kje pa je denar, koji se je nabral v gostilni g. Pupisa, ako je zgoraj omenjeni znesek samo od zmagovalne stranke 1 Grdo pa je, da se taka priložnost zlorabi za podlo strankarsko pikanje, koje se vse-kako ne vjema s tako vzvišeuim namenom, kakor je nabiranje darov za družbo sv. Cirila in Metoda.
0 slavnem Junaku Čehovinu je prinesel I. sešitek „Izvestja muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani" obširen spis iz peresa g. Fr. K o mata r j a. Gosp. Komatar dopolnjuje Leb&novo znano knjižico, vire je posnel po dunajskih arhivih. Na podlagi teh silno zanimivih podatkov bode možno sestaviti natančen življenjepis Čehovinov. A tudi g. Leban sam je v tem niejčasu nabral še mnogo zanimivega, novega gradiva o Čehovinu. V kratkem odpotuje tudi v Šiško, kamor ga je povabila neka oseba, ki baje „mnogo ve o Čehovinu". —
Ob tej priliki naznanjamo, da je c. k. stotnik Anton Jacobi v Gorici naznanil g. Lebanu dn6 13. t. m. sledečo veselo novico: „Danes sem
sklenil račun o Čehoviuuvih doneskih. Nabral sem za njegov spomenik 1700 gl. 80 110., 100 gi. da deželni zbor goiiški ; torej skupaj: 1800 gl- 80 ue.« — Gotovo lepa svotica. Vsa čast neutrudnemu, energičnemu nabiratelju, g. stotuiku in učitelju Antonu Jacobiju v Gorici! —
Telovadna akademija c. in kr. kadetne iole v Trstu. Včeraj bila je povodom sklepa šolskega leta na telovadnem prostoru tukajšnje c. in k. kadetne šole javna poskušnja iz borenja in telovadbe. To akademijo je obiskai tudi ces. namestnik vitez Rinaldiui. Prisotnih bilo je mnogo visokih in viših častnikov ter veliko odličnega občinstva. Akademija se je sponesla izborno ter dokazal«, kakim veseljem gojč mladeniči te predmeie, ker imajo izbornega učitelja, ki je vsestransko kos svoji nalogi.
Tem povodom bodi omenjeno, da je bil prostor za telovadbo odičen zastavami itd. Med zastavami bilo je tudi par slovenskih t r o b o j-n i c. To dejstvo naj bi vzeli na znanje vsi oni zlobneži, ki razupivajo naše narodne zastave kakor izdajske, ruske, Slovence v obče pa kakor pan-s 1 av i s t e!
Izlet „Sokola" na Razdrto. Oni rodoljubi, ki žele udeležiti se „Sokolovega« izleta na Razdrto, prijavijo naj to najkasneje do prihodnje srede, bodisi v telovadnici ali v našem uredništvu, ali pa pri starosti dru. Gustavu Gregorinu — Zajedno •pozarjamo slavno občinstvo, da bode dne 2. avgusta — kakor že naznanjeno — običajna „Sokolova* poletna veselica na vrtu „Mondo nuovo".
Izletnikom od nedelje. Ako je kdo v Deviuu zgubil svojo palico, naj blagovoli to naznaniti „Goriški tiskarni".
Pozor na obrezane in navrtane srebrne goldinarje! Finančno raiuisterstvo izdalo je naredbo, glasom katere so izključeni iz javnega prometa taki srebrni goldinarji, koji so izgubili na svoji prvotui težui ne vsled tega, ker so se izbrusili, ampak ker so bili ah obrezani, ali pa navrtani. Take komade bodo narezovali pri državnih blagajnah prečno zavezo, v znamenje, da so izven prometa, ter jih vračali dotičnim strankam. Zajedno objavlja finaučno ministerstvo, da osrednje iu glavne blagajne vsprejmejo take goldinarje na zahtevanje strank, toda le na vago in sicer po 60 gld. kilogram, ne gledč na to, k o 1 i k o takih goldinarjev je šlo na jeden kilogram. — Naj bode torej vsakdo oprezen in naj ne vsprejeraa navrtanih srebrnjakov.
Nekaj o pečatih. Pišejo nam: Velikokrat že ste se pritoževali v svojem listu o poštnih pečatih, ki so po slovenskih občinah ali samo nemški, ali pa dvojezičui. V tem poslednjem slučaju je seveda nemščina na prvem mestu. Tako je menda tudi v Aidovščini — ki je čisto slovenski trg — samo-nemški pečat. Na tem smo sami krivi, oziroma mlačnost naših občinskih zastopov, ki se ne brigajo za prava naroda.
Prepovedano krošnjarstvo. Minister za trgovino prepovedal je krošnjarenje v področju kopališča Opatije in sicer za dobe kopališke sezoue, t. j. od 16. oktobra do 15. majnika naslednjega leta.
Spomeniki iz ddbe hrvatskih kraljev. Zader-ski „Narodni List* poroča, da je „Hrvatsko sta-rinarsko društvo« v Kninu nedavno našlo kameni-teu spomenik iz dobe kralja Z v o n i m i r j a. To društvo je že našlo spomenikov iz dobe Trpimirja, Mutimirja, Svetoslava, Držislava, Pribine in sedaj prinaša 11a svetlobo tudi dobo Zvonimirja. V sedanjem času, ko Madjari slavijo svoj milenij, morajo biti vsaki hrvatski rodoljubni duši v silno tolažbo taki ostanki iz predmilenijske dobe, iz dobe hrvatske svobode in samostalnosti. — Žal, da ima „Hrvatsko starinarsko društvo" le neiz-datnih, nedovoljnih sredstev na razpolago iu da ne more radi tega nastopiti racijonelnimi, si ste-matiškiini izkopavanji v korist hrvatski zgodovini.
Sestanek vseučiliščnikov v Oseku — prepovedan. Javili smo že, da so hrvatski vseučiliščniki nameravali prirediti v Oseku shod, ki naj bi pričel jutrajšujega dne. Kakor je razvidno iz objavljenega programa, bil je nameu temu shodu v prvi vrsti razpravljati o raznih vprašanjih tičočih se narodne vzgoje. To zborovanje pa so glasom iz Zagreba došlega poročila zabranile oblasti. Službeni list navaja kakor vzrok tej zabrani, da dijaki niso prijavili oblasti tega sestanka. V osta-
lem pa bi bil ta shod zabranjen vsekakor, ker je javne shode sklicavati samo — polnoletnim osebam.
Čudno, hrvatske oblasti slišijo menda tudi travo rasti. Shod ni bil prijavljen, vendar pa vedo, da so ga hoteli prijaviti mladoletni. O, tak-le sistem je jako občutljiv tudi za take nevarnosti, ki — ne prete državi I
Avstrija in svetovna razstava v Parizu leta 1900. Vodja industrijalnega in tehnologiškega muzeja na Dunaju, dvorni svetnik Exner, dobil je nalog, naj odpotuje v Pariz, da uvede pogajanja z upiivnejimi členi razstavnega odbora radi prostora, kojega bode določiti za avstrijske razstavljavce.
Oober, svež zrak. Piše se naui: Zdaj, ko vladajo pasji dnevi, ko nas kuha velika vročina, si pač vsakdo, kdor le količaj more, želi iz razgretega me»tnega aidovja na dober svež z rak. Kraj s takim zrakom je Selšček pri Begunjah nad Cerknico na Notranjskem. Kraj je vrhu tega lep, ima dovolj vode in je blizu senčnatih gozdov. V nekdanji hiši Švigljevi, pozneje Gasparijevi, je na razpolaganje čvetero meblovanih sob; di se v najem tudi kuhinja, ako bi si leto-viščniki hoteli sami kuhati hrano. Tik hiše je lep vrt. Ko bi si letoviščniki ne hoteli sami kuhati hrane, dobč isto lahko v hiši sami. Priporočamo ta kraj posebno gg. Tržačanom, ki se hočejo navžiti zdravega zraka na deželi. Kdor si torej želi dobrega a cenenega letovišča na deželi, naj se oglasi pismeno z naslovom „H. št. 18 v Selščku pošta Begunje, n a N o t r a n j s k e mM. Opomniti še moram, da leži vas Selšček 7 minut hoda od Begunj, f kateri vasi se nahaja 7 gostilen, 6 štacuu, dve podružnični mesnici in pošta. Tudi v Selščku samem sti dve štacuni in dve gostilni. Do postaje Rakek je 7« ure hoda. Torej kličem posebno vam Tržača-nom: Pozor! Na zrak v Selšček!
0 atentatu na predeednika Faurea. Francoski listi soglašajo v tem, da atentatu na predsednika republike ni pripisovati nikakoršnega politiškega pomena. Ta atentat, pravijo, je čin blaznenca, vrednega vsega pomilovanja. Tega človeka naj bi spravili v kojo norišnico.
Še beguni pred kolero. Včeraj popoludne je dospelo na Lloydovem parniku „Semiramis" 73 potnikov iz Aleksandrije v naše pristanišče. Zdravstvena komisija je preiskovala potnike skoro 2 uri. Osvedočivša se, da nihče ni okužen, dovolila je potnikom in parniku svobodno gibanje. Med potniki bil je egipčanski princ Ali Bej Gelal. Isti se je zvečer odpeljal po železnici na Dunaj.
Drzovitost tatov v Ameriki. Dne 12. t. m. stopili .aj v Chicagu štirje oboroženi lopovi v pro-dajalnico neke tovarne sladčic. V prodajalnici bilo je prisotnih več oseb. Roparji ukazali so prisotnim; »Roke kvišku* in „tiho". Svojemu povelju dali so potreben povdarek z napetimi revolverji, koje so namerili na prestrašene napadene. V tem, ko sta dva roparja nadzorovala prisotne, pristopila sta druga dva k denarničarju in, ni čuda, da se je udal grožnji dveh revolverjev in odprl blagajno. V tem ko je jeden teh poštenjakovičev imel drhtečega denarničarja na zrnu, pobral je drugi preko 2000 dolarjev iz blagajne. Pred no so se še od strahu otrpneli ljudje mogli zgauiti, odnesli so drzni tolovaji svoj plen in svoje petč. Kako drzen je bil ta napad, razvidno je iz okolnosti, da se nahaja ulica Randolph street, kjer je omenjena tovarna, sredi mesta Chicage, da je v tej tovarni nameščenih nad 400 delavcev, ki imajo svoje delavnice tik prodajaluice in da se par korakov od tovarne oddaljena nahaja policijska stražnica!
Loterijske številke, izžrebane dne 15. t. m.:
Brno	15, 41, 16, 4, 18.
Iuoluosi	82, 47, 56, 25, 22.
Resnica o smrti gospoda Valdemarja.
Spisal E. A. Poe; iz eeščine prevcl I. P.
(Zvršetek.)
Od one dobe pa do konca minolega tedna — torej skoro sedem mesecev — prihajali smo vsak dan v stanovanje gospoda Valdemarja, včasih v družbi zdravnikov ali prijateljev. Vso to dobo ležal je bdeči spalec ravno tako, kakor sem ga bi popisal naposled. Strežnika sta ga nadzorovala vedno.
Poslednji petek sklenili smo, poskusiti, da ga probudimo ; in uajbrž sta nesrečna posledica in nesrečni vspeh tega poskusa vzbudila tolike diskusije v privatnih krogih, katerih večiuoma ne moremo smatrati za kaj druzega kakor za nezanesljive ljudske čute.
Da bi rešil gospoda Valdemarja mezmeritične odrevenelosti, uporabljal sem običajne poteze. Nekoliko časa bile so brezvspešne. Prvo znamenje življenja pokazalo se je čestim gibanjem mavrične očesne kože (iris). Zdravnika smatrala sta za veliko čudo, da je bilo navzdolno gibanje zornice spremljano silnim iztokom rumene, krvne vode (izpod trepalnic), ki je dišala ostro in zelo neprijetno. Želela sta, naj poskusim vplivati na rame bolnikove ko poprej. Poskus moj se ni obnesel. Dr. F. želel je dalje, naj ga nekaj vprašam. Storil sem to:
„Gospod Valdemar morete nam razložiti, kaj sedaj-le čutite? Jeli si česa želite?"
Za trenotek povrnili so se rudeči krogi na lice; jezik se je tresel, ali pravo za pravo vrtil se je hitro v ustih (četudi so bile čeljusti odreve-nele); a konečno je odgovoril oni in isti grozni glas, kakor sem ga bil opisal že poprej:
„Za Boga! — brzo ! — brzo! — uspite me ! — ali, brzo!--zbudite me — hitro! — Pravim Vam, da sem mrtev!*
Bil sem popolnoma preplašen in pobit in v tistem trenotku nisem se mogel takoj odločiti, kaj početi. Začetkoma skušal sem bolnika potolažiti in uspati; a ko se mi to ni posrečilo, ker nisem bil gospodar svoje volje, trudil sem se oa vso moč, da bi ga zbudil. Tako trudč se videl sem brzo, da se mi stvar posreči, da, mislel sem, da bode vspeh moj popolen; vem gotovo, da so bili vsi v sobi prisotni osvedočeni, videti bolnika vzbujenega.
Kajti nato, kar se je v istini pripetilo, ni mogel biti pripravljen živ človek.
V tem, ko sem izvajal mezmeretične poteze, seje njegovo telo med klici „mrtev! mrtev!*, prihajajočimi z jezika in nikakor ne z ustnic bolnikovih, na jedenkrat — v dobi jedne minute, da, še krajši, — sukalo, vrtelo, drobilo se — pod mojimi rokami! Na postelji, pred vso družbo, ležala je skoro tekoča masa gnjilobe.
(Ta le spis smo bili prejeli nastopno dopisnico ; Pošiljam Vam medicinsko-fllozofičen spis poln krivih mezmeritičnih naukov, prestavljen iz „Narodnih listov" od dne 25. maja 1896. Op. ur.)
Narodno-gospodarske stvari.
Centralna posojilnica slovenska, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo (Krško) izdala je II. svoje letošnje izvestje. To izvestje kaže delovanje in stanje tistih denarnih zadrug, in ki na jedni strani „Centralna pos. slov.* podpira katere pa z druge strani dajo kakor zadružnice „Centr. pos. slov.u isti večo veljavo in moč.
Poročilo načelstva, objavljeno v tem II. izvestju povdarja, daje „Centralna posojilnica slovenska" vseslovanska denarna zadruga, ki ne bode navezana na nobeno stalno mesto gledč svojega sedeža. Kajti ona ne namerava stopiti v zvezo z osebami, tudi ue razpolagati z gotovino. Ona nameruje nabirati denar le pri denarnih zavodih in ga oddajati le denarnim zavodom. Naloga ji je torej le posredovanje med slovenskimi posojilnicami. In v teku malih mesecev, kar obstoji, pokazala se je že nje velika korist. Pomagala je po najnižih obrestih marsikateri mladi posojilnici, kateri drugi zavodi niso mogli ali hoteli vstreči na ta način. „Centr. pos. slov." pa je lahko pomagala tako in bode jednako delovala tudi v bodoče, ker nima skoro nikakoršnih upravnih stroškov in ker ji denar ne leži niti 24 ur brez obresti.
Do sedaj se je „Centr. pos. slov." pridružilo 10 slovenskih posojilnic, ki so vplačale po 5 gld. pristopnine, deleže po 100 gld. in nekaj vlog. Dobile so pa več ali manj velike hranilne vloge in nekaj posojil.
Te posojilnice imele so glasom izkaza dnč 18. m. m. skupno 4.894 deležev, vrednih 46.846 gld. Hranilne uloge iznašale so 468.811 gld. 26 nč., rezervni zakladi pa 17.643 gld. 43 nč.
Omeniti bi bilo še, da „Centr. pos. slov", obrestuje hranilne uloge po 4'/«#, posojila pa po 4V»%.
Najnovejše veatl.
Carjigrad 16. Sultan je vsprejel včeraj nasto-pivšega novega romunskegu odposlauika v avdi-jencijo. — Poslednje dni bila so posvetovanja gledč Krete.
London 15. „Office Reuter" javlja iz Mek-sike : Porfirij Diaz je vnovič izvoljen predsednikom republike.
Madrid 16. „Imperial" poroča iz Havane, da koraka vodja ustašev Maksim Gomez na čelu 12.000 upornikov proti zapadu. Oblasti so vsled t-ga vznemirjene. Položaj je tim težavniši, ker vojaki že od marca meseca niso dobili plače, torej so jako nezadovoljni.^— Na otoku vlada splošna bčda. Vlada je pripravljena poskrbeti za one rodbine, čijih posestva so vpepelili uporniki.
Rim 16. Včeraj je umrl v Ageroli, pokrovitelj Neapeljski, dekan sv. kolegija kardinalov, kardinal Monaco la Valetta._
Trgoirimikn bvcojhvd« In vesti«
Baflimpot'.a. Pieniu* /.n eion 6.40 — fl.4l i'&enica *a spomlad 1*9« 6.74 do 6 76 —.-.- • Oves za jesen 5.21—5.23 Ki 7» jesen 5.31 5.32 Koruza za juli-avguBt 3.80—3.81 maj juni 181*7 4.0»-4.08 nova f. 3.90—4.05.
Pirr,i,!k nova od 7* kit. f. 6 60 6-75 jtl 79 ki O 6.70—6.80. o-l SO kil. f. 6.75—6.85 od 81. kil. f. 6-80
-6 90. oii 8a kil. for. 6.75—6.85. Ječmen —•—.---
proHo 2'25—5 ft0.
Pšenica: Ponudbe srednje, povpraševanje ugodno. Prodaja 30.000 met. stot. de 5 nč. dražje. Oves in koruza 5 dražje. Vreme: vroče.
Praga. Nerainirani sltidkor for. 12.95, oktober-december 12.95.
Pr.tK*. Centrifuga! novi, poutavljne v Trst it carino vred odpočil jat« v precej f, 35*75 —.36 Concasne 37.50 —38. četvorni 37 75--. V glavah (sodih) 40.-46.25
Harrj. Kava Samo* (food artirn^o za juli 69'50 * november 68.25, mlačno.
Ba^ibnrg. Hanton good avernife ?.« september 57,— ta december 55. — . za marc M.7-5 mirno.
Uun^Jata« borsn 10. julija* »S»6.
dano« včeraj
Državu! .iol* v papirju .... 101.75 101.80
„ „ t srebrn .... 101-90 10195 Avutrijika mita v zlatu . . . 123.40 12350 , „ v kronah . . . 101.20 101.20
Kreditne akcije....... 362.— 865 25
London 10 Lst........119.80 119.80
Napoleoni......... 9.51 9.51
20 mark . .	... 11.73 11.73
'nO italj. lir	. . 4445 44-45
Bratje telovadci!
Z ozirom na to, da imamo le malo časa še do izleta na Razdrto in se nam je priučiti novih prostih vaj, poživljate se na točno udeležbo teh vaj. Iste se prično v petek in se bodo nadaljevale v ponedeljek, sredo in petek. Na zdar!
ODBOR.
Mirodilnica G. A. ANGELI
Uji)	Oorio, plasza delle Legna štev. 1.
jTLjJ
(jjji	Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina,
7[y	čopičcv, firnežev, rimskega žveplo, angleškega ba-
Lfil	krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega frfll
M—
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočem! cvet4 (Milleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče t želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in bemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER JU <111 Mori" Trst, veliki trg.
w

SagS0EBS0S53SnSSB|5E5aitoS5S5S53BE5B5E53lia5a Zaloga pohištva
tvrdke Aleasdndro Levi Mirni
Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Veochia št. 2, nasproti prehodisču pod ljudsko šolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zaBtonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se p« 40 nvč., 70 nvČ. in 1 gld. po vseli le-karnah. Zahteva naj so blagovoljno to splošno p r J-ljubljeno domače sredstvo na kratko kot
' Rjcliterjev liniment s „sita"
tor naj »» previdnostno vsprojmnjo lo take stekle-nice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro".
Rickterjeva lekarna
„ Pri zlatem levuu v Pragi.
@
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni nrednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.