Wlen* ""**
V Gorici, 7. novembra 1884.
Tedaj XYI
„So5a" izhaja vsuk petok in  velja
po posti prejemfinn   tii v. florin v.n ilom
poSiljana:
Vsp lot*.....»¦•»»'»
Po! letu.....•. -iO
Ci<tvrt leta     ......1 H>
Pri ozaanilih in t.L.; tudi -..¦:   r<-
ilatticah" se pla8uj« ** uavadnu wv-.iop»
bo vrato:
8 kr. Le se tiska 1 ktat
8   !!   ",   I     n   3   !i f,u refre Crki»  po progtorn
Posamezne Stcvilke se dobhrajo po 8 kr. v tubakaniicah v gosposki tilici Mixu ,.:ivh T<roii*', na starehi trgtt n> \ iraini;i ulici ter v Tr8tu,;'via Oft-suMiiii, 3,                                  '                           '¦'
5)o]H»i liaj sc Magovoljno poSiljajo ttn'«liiist\ii ..Pnfio" v florid :na Trarniku 1(5,1., natui'iiiua pa opravnifitvu „SoSlvf*' Via dclla Crcce fit. 4. II.
Rokoptai s« up vraSajo; flopisi naj so Magovoljno frankujejo. — Delalcem in drugiin uopremoftnira »o narotaina «ni?.a, akoae oglase pri opraruiitvu.
Kaj bo na HrvaSkem ?
Politico iivljcnje na Hrviikem za&lo je po-ganjatt kali, katere ne priocsejo — bojimo se — bratskemu narodu dobrega aadu. Razim»re tarn so tako dtidne, nasprotja med strankaini tako vdika, da ni uvideti, kakfteu bo kouec tega prgpira. Nadejamo ge radi tega, da ustreiemo nasim narocntkom in &* tateljem, ako jini o tem upraSanji nekoliko crtic po* datuo.
V haboru so tti stranke: narodna, nezavisna in pravna. Prva stoji strogo mi podlagi pogodbe sklcue-ne med Madjari in Jlrvasko. Ona podpira sedaujo vlado, a kolikor nam mogoce soditi, ni priljubljeua pri narodu, t«»r jo le ta dolft, da je kriva veduo vi-cjega siromaslva in propada na politicuetn, ginotnem in uioratnem polji. limit priznavamo, da nam ni niu-goCe razsoditi, je-H to opraviceuo alt \\v, kajti hrva-«kih listov iiiinaiiiv tin tazpoligo, opinimo .se le na besede mo2, ki razm»re t»,i Hrviibkum dobro poznaju. Ta stranka ima v saboiu veltko vecino, dv« trutjiui glasov. Toda iz tcga in- da >>e sklcpati, da jc tudi vecina naroda /a iy»» saj j»» znait", da jv tudi ua Kranjekt'ir. Sn prnl iicktuii h'li C otkov ljudstva imeln vpfiino v dcitdui'in zboru. 1'oiuunljivii je v tcm oziru izjava nekcga trza^kega iiciuSkfga ii*ta. da se im«-nuje strauka naiudna. ker uitna naroda za sobuj.
OdguvarjajoCa na kralj«v reskript uagla&a ta atrwika v svoji adresi 2u gori o/naLi*iio «tili5Ltft von* dat je priiuorana tudi ona poudarjati, da s« j'.-, po-godba vofkiat prHonnla od Madjarov na Skodo Hr* ˇatom tcr da se Madjasi prem&lo o/irajo na gmotuu koristi hrvaSkega naroda. Nadt'ja s*e pa, d.v o istmui og«»rska vlada potom regnikolarue deputacije «iznaLuite pomtittikljivoitt.
KezAfisna stranka j« izdelala posebno adre.sodo kraija, v kaU-n-j poudarja, da pugo:ib-.i a O^.-rsko s« mora prcdrugattti ozvroma odstrauiu. Ona pripoznaya steer dtiatfzeui, to je raztivojenje drzave v av.strijski in ogcraki del, a bofic, da bi biia Hrvaska i« tolikc odvisua od Ogcrake, kolikor je O^rska od Av.strije. Htva§ka iraela bi torcj le istega kraija kakor Ogcr-ska ter bi z Ogersko vred po^iljala bvoje zastopnikc T dekgacije v BeC alt v BuJaptSto, inace pa bi bila gospodaricA v lastui hiSi, kattTA hi sama nredovali svoje tinauge, s\ je Solatvo, svoj»» costr, i^ezsiico ltd. T& stranka §teje In 15 po*tancev in je pri zadtijth vo* littah zgubila nekoliko sede2ev.
Pravna Htrauka pod vodstvom Davida StarCeviCa j jc It moC:iuija io Steje 25 moi.   Pri xadnjth volitvah i je ni'iogo sedi**ev pridobila, kar sv«do6i, da m Star-Ccvtfevi uazori po HivuSkiun zmiroitt bolj Sirijo.   Pri I moSCanih   in  pri  ljudstvu — zdi se — je w\o pri- I ljubljt'iia, to pa posi-bnu radi tega, ker ima fistc roko in ji je blagor naroda iatiulto pri arci.   Bojuje se pa proti vladi in narodu> Btranki ua tak uuCin, kakorka ni v navadi  v Uitavneiu ^ivljenji   nobenega naroda. Izobrafcni 8vet ji to zelo zameri,   to ja tudi   krivo, da mm a toliko simpatij, kolikor bi jilt inaLc imcla.
Tudi ta strauka sostavila jc svojo adreso do ce-yarja. V nji'j pomlarja v prvi vrsti* da je nagodba « O^ersko protivna /godovttKskemu in narodnemu pravu hrvaftko kraljevine ua ofiituo propast naroda in ditia-atiji», radi toga j« p.avua straulia uofie piizuati. U* \erjeni, da jo udkritosr&nost nasproti vladarju naj svftejSa dol^.uost v^akt'^a driavljana, hocejo zaatop-niki t« Htranke povedati odkntosiCno, kar nnrod M\, Adrosa razpravlja putt-in obairuo /godovino lirvafikega K.vbora in nuglaSa, da so lull vtd sabori od leta 1801 lu'potttavui, da je pu iiopoataviuun voIiIihmh rcdu iS5-volJBini tikupsftina iota IH07 pod bauom Kaucltam pel-biljeno pripiiznala zvozo Hivatsko /. Oger.sko. Take [iM^udb.1, ki m.io sklencue s tiaborom, v kateioin node zastopiuki vseli hrvaakili dezVl, so neveljavne. Adresa poudaija ilalje slabo ginotuo slunjo llrvatakc, v ka* tovo jo je iiovcdlo ogersko tdabt gospodurstvo, tozi 0 visokih davkib, neopraviCcnib prbdajah granifcarakiti gozdov itd. Na to proide na straSne zatozbe Madjarotr in mod dru^iini na^lasa, da tako poBtopauje Bill In- | vaSk'j Sjud^tvu do skrajuik Hfedstev za svoje osvobo- \ jouje. Kouccuo to^i, da so llcvatje prelivalt krv za zi'inljc, katere si bile njtiiovc, a ue samo, da ni bil jim povruca oni del, kateroga so si prisvojilt Turki, ampak Se drugs deli se jun pridr/.avajo: Dalraacija, Stajerska, Kratijska, Koroska, Istra, Reka in Medjn-laurje. Kraljuvina hrvaSka je raztrgana, ujena prava so poga2ena, narodna cast oskrunjuna, ustava jo u-nicena.
Povedali smo zc, da je bilo postopanjo Starfie-viCeve strauke vedno odloCno, ostro; napadi na aa-sprotnika taki, kakorsui niao v navadi v ustavaetn iivljeuji drugih narodov. V zadnjem casu no m taki napadi — opravktaui uli ue, o tern uofiemo soditi — \edno bolj mnoiih in vrSdi so ue v saboru prizori, kakorSnih ni So twtavni svet Oul. To in druge okoli-SCiue razdrafrlc so  naroduo  stranko,   a ta razdra^e-
USTEK.
Praigodovinske uajdbe pri Sv. Luciji.
Sv. Lucija na Tolniinsketn postala je zadnja leta zelo itnenttua tned starinarjt io za&Ia se je pri-merjati Hatlatadtn na Gorenjem Avstrijskem ter V B,i a tn na Kraojskem. Na prvem meatu naSH so J. 1846. veltkantko groblje (pokopaltS^), kjer so malo po ntalem le nad 900 grobov odkrili in prav tako so pred m-Uo ieti zasledilt jedaako pokopaHUCe v Va-iab na Rranjsken. Nekateri uSenjaki so hoteli hitro Tedeti, da so to k e tt s k i grubovi. Ali bim dalje se jednaka groblja proti jugu odkiivajo, tiin bdj gine vera v keltski izvir Uh sUrin. Sedaj je stopila tudi naSa Sv. Lucija t to kolo in zato je neobbodno po-trebno, da sezoauimo tudi slovensko obiinstvo z ime-nttnostjo in pomenom teh uajdeb.
Kakor je zsano, naSle ao se prve starine pri Sf. Lucijt ia I. 1845.t ko so neko njivo prekopavali, in pozneje* ko so zidali novi farovi. Vsak kmet v6 pripovedovati, da se na Mirisgi, kjer stoji cetkvica sv. Mavra (primeri: Maurus-murus in 8iniri§ce-zida), in okolo ujega nahajajo pod zemljo sledovt poslopij in 2idin. Todl se pogostoma kkopavajo areborni in bakrent denarji, 2eIeznov in brooasto orodje, posode in opeke z ilovice itd. Se I. 1882., ko so kopali sol-eki vrt, naSli so teraelj neke hi§e z lepo sestavijenim Vgnji^&m in nmetao   pkritim vodotokom, iz Cesar
uost jo prikipela pri obrav.iavi adresnlh naftrtov do vrhunca in je rodila sad, ki naatane «a Hrvatsko IeU-ko OBodopolen. Ko jo nnrareC stranka prava hotel* prefttati hvoj adresni naCrt, zabranil jo to predacd-nik Urvat in sejo hitro zakljucil. Drngi dan je pro* tostiial proti ti adresi in dolgil stranko veleiadaje, A atranka je zahtevala dokazov ali preklic in kor ni hotel predsediiik tcinu zahtevauju zadoatiti, naital je, tak hmp in ropot v saboru, da je bila groza. Na na-rodno stranko in bana ao padale psovke kakor toe*. Vth vsega m pa St&rfieviai izrefino objavili, da ne, dopustijo zborovanja, dokler predsednik svojlh bettedlj ne preklMc.                                                   ''           '«
Da bi zborovonje omogoCila, poprijela se je ft«* rodna stranka Bredstov, ki morajo ngonobiti uatavnp, zlvlicnje, Ne v suborn, timvofi v klubbvi sojl jo Bkle-nila, da se izkljugi ir> udov pri>vn« atranke is aabora in da so jim mbranl vhod v .oornlcd po ^andarjia. Ta privatni sktep so najprcj izvedli in An le potent v Mboru odobrili in aprejeU. U Boga avetega, kam pridomot ako amo vecina sabora neprijetno manjaino kar od zborovanja odstraniti ? Kaj bi nnatalo, ko bi so vecina gopet razkrojila ter manjsino zopet izbacni-la itd. ? Na zadnje bi bil v aaboru fio predecdnlk, vlndin zastopnik injeden poalanec. Roa je, da ai bilo zborovauje mogoCe, a kdo jo tenm kiiv ? liuko more narodna stranka v laatnl pravdi eoditi, da je tijen predsodittk korektno poatopal? Pogoditt bi an morula a pravi»o stranko na vnak uaoim in na noben nacin bi no smela bacniti je iz aabora; to je bilo posilstvo in bi do.sdlo lehko do atraauih Uogodjajcv.
To je sprevidela tudi nemiana atranka, katera je skupno zapustila aabor, potem ko je poslanec dr. Mazara svoj adresni neCrt nazaj vzet in v imentt svoje strauke sledeco izjavo dal: rtKer 25 okrajev nima svojih zastopnikov v saboru (10 StarCeviCjancov je'Blftk bodno zapnstilo dvorano), ni zbor ve6 aklepcen. Ker sem nverjen» da sabor nima dosle pravice aklepatl postav, dokler ni polnoStevilen, dovolite mi, cestita gospoda. da svoj prcdlog umaknem in v iraenu svojih sorai§ljenikov povem, da se toliko casa ne udeieiimo obravnav v tej zbocnici, dokler ne bo aabor polno-Stevilen*.
Ker steje ta stranka 15 udov, manjkalo je v saboru 40 poslancev. Vefiina je poteia obravnavala svojo adreso, ue da bi jo bil kdo uiotil. Predaednik je zatrjeval, da je sabor legalen (postaven), a temu ni baje sam veroval; ban je stranki javno ˇ seji obe -
se da sklepati, da w morali tedanji prebivalci 2e pre-cej bobraieni bitt.
Vse te, na detsni itrani I d r i j c e izkopane sta-riue priCajo, da je bila na tern mestu nekdaj r i m-s k a u a » e 1 b i n a, ali pa da je vsaj Se ob 6asu rimske vlade po nasih ddtelah (tore morda §e do pulovice V. stoletja po Kr.) na MiriiCi obstajala karnijaka naselbiua. To sledi zlasti iz tega, ker so uajdeni denarji iz dobe rimskih cesarjev, vt'cinomaod Avgttsta, potem Marka Avrelija (161-180) inAleksandra Scvera (222-234). Staiej§ih stariu, iz predrtmske dobe, do sedaj se nihee ui naSel ua desni itrani Idrijce in jih brikpne tudi ne nsjde, ker, ako je morda tudi &: pred Rim-Ijani na MtrisCi bila naselbiua, bila je isveatno tako uezoatua in siromaSoa, da je nailednja rimska doba izbrisala o njej vsak aled.
Iz druge dobe pa.so izkopanine na levi stra-ni Idrijce, v njivi „Na Ograjnici*, na malem ju^no od Sv. Lueije le2ecem pologu, skoro 90ai in nad Idrijco in blizu 220m nad morjcm, tore vi5e nego Ie2i cerkvica sv. Mavra z druge strani* Na Ograjnici zacel je bil ktnet Jo^ef Strukelj h. St. 46 2e okolo 1. 1850. zemljo razkopavati in pri tej prilo^-nosti naSel je mnogo vehkih pratenih ioncev (okolo 50 ?), ki so bili med neobdeianim kamenjem postav-ljtMii, ter z ogljem, bostmi in zlomljeuimi bronaatimi izdelki se zemljo nred napoiojeni. Kmet je skoro vse te stvari zavrgel, ker ui pozual njih vrednoati. Le aekateri oajlepSi in uaidvagoceft^Si s*tarin8ki |treda|et|
priSli so v roke ranjkega prezasluznega iupnika To-ma*a Rutar-j a (f 1876.), ki jibje potemakrbno shranil in r&zumttim u(!enjakom pokrzal. Ti ostank l so: dva roba bakrenih kotlov (.sitnlae*) 8 povrazom (Keukl), kos lepega, s krasnimi pikami, c"rtann in zarezami ozaljSauega kotlovega trebutia; ve6 bakrenih prstenov, katerim se Se pozna, da so bili pozlaceut; broaast ^atulus* (t. j. polokrogei, diademu pOdoben glavnik;) mnogo biserov s slonove kosti in t novice; jedna zapona za obieko („fibula*), ki predstavlja mo-ia vode6ega voz s tremi kouji (morda pOdoba sola-anega boga Belena?) in siednjic dve prav lepi, Se nekoliko poziaCeni zaponi, od katcrib je imela YBaka Se po tri, nekedaj pozlaCene krogljice.
Te starine obrnile so pozornost ufienjakov na groblje pri Sv. Luciji. Slavna „centralna komisija za t8kaoje in ohranjenjc umetntb iu starinskih spomeni-kovK naDunujidalajeg. dr. P. Bizzaru podporo, da je mogel zaceti znanstveno preiskavanje omeejo-nega groblja. L. 1880., 2. septembra zaCel je kopati Bna Ograjnici" in naSel je v malo dnch nad TO grobov v katerih so se poznali ostanki seiganih trupel. PoakuSai je na veC meatih. kopati, ali brez |posebriega ospeha. Zato je ffiislii, da se ua Ograjnici iiiC veC ne nahaja in ustavil je svoje deto 1.1881. Septembra mese,ia letoSojega ieta pa je zacel dr. M a r c h e a a 111 ob stroskih trlaSkega muzeja na tiatem mestu kopati in nasel je Se blizn 200 grobov, z lonci ali brez ojih, in preobilo starinskih predmetov podobnih onim^gore
imeaovatiiBi, In #o Se toi ^oy^w, ^ §e mm
tal svojo ljubezen in podporo, a pri vsem tcai je irael saborle kratko Sivljeoje. Po adresnem nacrtn sprejeja je narodna atraoka jednoglasno §e nacrt zakona, da se odstrani za tri leta svoboda glede casopisja, to je se odstranijo porotae sodoijc v zadevi casopisja, ter vo&efii si poslanci narodne straoke .sretan pal", wz-SK so se na we straw, sabor je Ml zakljuceii, ne da bi bil imel priliko obravnavati proracun za let© 1885. Take je sedaj na HrvaSkem: dezela ja izsesana, ljadstvo gladno, manjiini so usta zaprta in svoboda tiska odstranjeoa. Kaj bo?
Rafijino lidje
(Raffia-Bast) kot uvrstno vetilo pri poiUhtoovanji
sadnih dreves.
Vsakcmu kmetovaku, kateri se samo kolickaj ukvarja s tadjantra, je predobro znano, kako vclik apliv itnata tnaztto in vezilo pri poilahtnovanji dreves na njih ospevanje in rovijanje.
Ako se kolickaj potrudimo na delete, posebno po naiih hriWh, da si ogledamo, kako in s Cent ma-iejo in veiejo prosti kmetovalci sadna drevesa pri po-ibthtnovanji, moramo t resnici Cuditi se, da se Se kaj prime. Mnogi rabijo za teiilo celo navadne beke ali trie in za maiilo navadni man in vozno kuazilo (ko-lesni smir).
Bolj urani in napredni sadjarji rabijo navadno lipovo licje, katero smo do zdaj gotovo za to opra-vilo smatrali kot najbolje. V novejsem casii so pa poteh* rabiti z jako dobrim uspehom tako imenovano ,Rafijifio-!icje*; posebno znslugo za razsirjanje tega iz?rstnega lifija med ljadstvom na Ceskem in Moravskem ima pa gototo vrtnar France Wojtischek ˇ CeSki Ajhi (Bdhmisch Aicha), ker on ga je tako rekoc pocel prri rabiti in drogiio priporocati; kuor ga je narocil in rabil, se je precej preprical, da je to licje aajbolje vezilo izmed do zdaj znanih in gotovo tudi ¦ajcenejse* Tudi pisalec teb vrstic je narotil meseca avgusta 5 kilov tega licja za okulacijo dreves. Tudi jaz morant zdaj po avoji lastni skusnji priznati, da ee a tern licjem delo prav naglo in z jako dobrim uapebom opravrja, Babi se pa to licje labko kot vezilo pri tseh raznih naCioih pozlablnovana dreves.
Prat tako ga morem tndi priporocati pri dru-gem in tretjem vezaoji trt, ker tudi tukaj se delo prav dobro in naglo zvrSuje. Z enim kilom se more prav labko 2000*3000 dreves pozlabtoiti. in kerstane kite samo 80 kr.t je to licje gotovo najcenej§e vezilo. Predno ga prienemo rabiti, nam ni treba druzega storiti, ko to da ga v vodo vtaknemo, in namocimo; potero se da precej rabiti.
To licje si usojam Se posebuo na§ira g o s p o-dom aciteljem priporoeati, ker mi je iz U&tne akosnje znano, koliko je to vredno pri poilabt-novanji dreves, posebno seprt ueini mladini, ako jim clovek more tako vezilo v roke podati, s katerim se ta posel labko in spretno opravlja.
Kdor bi zelel to licje videti ali tudi za poskus
§e pod vso njivo (do sedaj se je razkopal le tijen vrat) oabajajo grobovi, ki se pa letos se niso mogli naceti zaradi pridelkov, ki so v njivi rastli.
Lonci z ostanki sezganih trupel, alt pa tudi odprti groboviz jednakousebrooleze brez p o s e fane g a re da, malt in veliki, priprosti in iraenitni med seboj pomeiaoi, 90 cm do 2 m. globoko pod zemljo. Nekteri grobi so obdani s kamenjem, drugi pa M6 v srejlt same zemlje, toda pokriti so vendar oavadoo ali se skrilami, alt pa Se celo z velikanski-mi ploScami. Lonci so navadno zelo primitivno brez loncarskega kolesa izdelani, z debele ilovice, pomesa-Be z ogljem id bliMeucevim, razdrobljenim vapnencem. Zavoljo tega ni nobeden eel ali nepo§kodovan, ker jib je 2e zemljina vlaznost razpustila in njena teza zdrobila. Kljubu vsej previdnosti oi biio mogoSe no-benega eelega lonca izkopati, kar je obzalovaoja vredno, ker imajo nekateri med njimi vecjo keramiCno (ionCarsko) va^oost, nego bise na prvi pogled misiilo. NaCiu, kako in iz kakSne tvariue so izdelani, spri-Cuje zadosti, da niso biii iz Italije prine&eoi, nego na meatu od domaCib loniarjev izdelani.
Iionci so razliCno veliki. Cim veCji so, tim ve6 starin oabaja se v njih in tim icaenitnejSa je bila oseba, katere ostanki so v njih shranjeni. Najvecjt do sedaj fekopani lonec je 70 cm sirok, in v njem so se naSli najdragocenejst ostanki (jedna lepa bronasta situla, fibula z lokom in obeSenimi krogljicami, mno-go prstenov itd.) V nekatetih loncih in grobih pa se niso naSIa nikaka lepotifja ia starine: Da, po nekodi bilo je ge pepela in seiganih kesti tako malo, da se ni moglo dolc&ti, so It to ostanki otro§kih trupei, ali pa samo po neprevidnosti raztre^eni deli na drugem mestu polozenih rartva^kih ostankov. Ker so grobovi brez lepottfij poute^ani med onimi bogataSev, koji faraotjo vefi ali mauj starib spomeaikov, vidi se, da pri Sv. Luciji niso mnogo loCili med bogatimi in ubo2> nimi ter da sovse kti^era pokopavali, driec^e aaCela: srart 2jednaCj vse 1
dobitt, predno ga sam naroii, naj se obrne do pod-pisanega. Adresa na onega vrtmtrja se glasi: Franc Woitischek, vrtnar. P. Bdhmiscb-Aicba.
___________           F. ZepiC.
Dopisi.
izza Svete Gore. 3. novbr. — (NemSke solze po sloveoski zeralji.) Kako se med Nemci voda kali, resnica preobraca, iu dela za nemSki „§ulverein" ter za nemStvo na Slovenskem, nam kaze v 8. letoSnjem zvezku berolinske wGartenhubeB spis, poten grenkih flolz po slovenski zt mlji z napisom: ,Ltn verloren^s deutsches Land* (zgubtjena nemska dcieU). Prava lisica ja ta F. G. Adolf Weiss, ki je spisal oni ttuiek.
Najprej zdihuje p» srecmh Lastbt*ko so se glasiti nemski govor, nemska peseu, n^mSka pravljica po Kranj-skem, GoriSktm, po Istri :u tarn po Furktmji. Ko mho 1. 1866. konecno prespali velikonemSke banje, pravi onu-njeui gospod, ninmo Se minltti na to, da bi nam nekega due one pranemSke deiele — Kranj^ko, iiorisko i. dr. — skusal izpuliti slcvenski narodtl, ki Steje komaj ll/4 milijona du§, ki je brez 7*;0dt>vme, brez iastne omike tako zadovoijoo 2tvotaril. Kedo bi nihltl, ua-daljuje, da zdajci, ko so Netnci Metz in Strassburg ptidobili, se jim bo izgubljevala prauemska z^mtja, Slovenija. Pa6 ras hudo!
Ko se je navelifal izdihovati po izgubijemh voj-skah, po izgubljenem tisu^lotnem p^estvu, popisuje divno krasoto kranjske dezele, tla bi v r.em&kih srcih vzbudit kes po zamujenetn deiu ter unoi gurec skiop, re§iti, kar je mogoCe.
Ljubljana je pisatctju posebuo pri srci. Hudo mu do slovenska govorica po meitu, sloveuski naptsi itd. In ti potuhojeni mescanit Pisatelj jih je nngovar-jal nemSki, a oni so mu porogljivo odgovarjalt sloveuski, kaknr da bi ne zttali dati nomSkega odgovora. Ob, nekdanje mesto gLaibuch,'* sredtdde nemske kul-ture, postato je sLjubIjaoaK, ki ima biti glavno mesto „slovenskega kraljestva.*
Ta Ijubttelj Slovencev prehodil je po 2elezoiLni progt na krizem kranjsko de2e!o ter opbuje njeoe imetiitnostt to lepoto. Zge in peio gtt O2ivljajo5t se slovenski dub, bladi se pa z ncmskimi gra^inanii, z nem§kimi imeiti mest in trgov: Laibacb, Krainburg, Wattenburg, (.skodu, da ne tudi z nemikimi naptsi na c. k. uditeljskem izobrazcvaliiCi, zidatiem za t&m spravue vlade.) 0 kako dobro bi muzu bilo pri srci, ko bi vedel, da v najnovejSem Lasu se Se rauoze taka imena, n, pr. Bogenegg, Bauchenegg. Pa kratka je ta tola^ba, pisatelja zopet v srte boli sliSati v onib praoem-§kih trgih in vaseb, kako prannmcl Pfeifer-ji, Maier-ji, Eggert-i govore* slovenski. Pranemci prerodili so se v trde Slovence. Kedo bi se ne jokal 1 Na Kranjskem je le §e 30.000 Nemcev, v vsein Primorji pa komaj 12.600. Kam pridemot Ktnalu bo beseda 0 starib „nemSkih driavuib iu zveznih deielah" le Se zgodo-vinska pravljica.
Slovene! so biii nekdaj le blapci in dekle, §e le danaSnje dni so se spomniii, da hocejo politiko dela-ti. Nesrefina prevzetnost! In kedo je vsegakriv? kedo je nadrazil Slovence zoper Nemce? kedo je uzrok, da ne 2ive miruo med seboj Sioveuci iu Ne^;cit in da se mehki in upogljivi Bviudi§-ljudje" niso popolr.oma po-nemfeilt? kedo? Jezuitt 0 kaj vsega si kriv ti jezuit. ..Gartenlaube* trdi, da jezuit je neStete (pa( im ue-stete) trume evaugeljskih ncmSkih melganov ptistlii de^clo zapustiti, ujihova posestva dobili so pa „kato-ltSki Vendi." Tudi nemski kmetje in veciua nemSke inteliger.ee je menda bila pregnana. MogoCni jezuit t pridi nam Se zoper danaSnje jude na pomofi. Pisatel] veudar pristavlja, da zgodovina onih Mostuih dogu-deb je §e nepisana. Od kud |je vsevednemu Weissu zoana, ni povedal.
Nemci na Ceskem, Moravskem, Gorenjera in Sre-dujem Stirskein in na KoroSkem se resyo Slovenov, a boji se pisatelj, da. slovenski pritlikovci brez zadost-nib ^olskth knjig, brez zgodoviue, brez lastue omike, kateriii slovstvo obsega komaj edao drobno kujigo, se postavijo na svoje noge proti Hemcem, prott oce~ torn de2ele, kateri imajo bratov nad 50 milijonov. Mirni in upogljivi Sioveuci, kaj poCenjate zoper svoje nem§ke ocete? Predrzni otrocil
Tako todi Weiss v BGarteuIaubt* solze po iz-gubijenth pranetnakih dezelah po Kracjskem, Gori-Skem iu Primorsketn. Pod zvezdico pa kaie svojim rojakom, katerim je nad zvezdo unel hrepenenje izgub-Ijeui Slovemjt, pot reiitve rekod, da odteseaik za Nemce na Kraujskem je ie doiel, namred 8avstrij-ski Sulvereiu*. Koucuje pa out odstavekzbeseda-mi: „Morda vendar napoti to, kar je tukitj ccCeno, oero§ko misleee miiijonarje v Avstriji, da svojo mo-Stuio bolj na diroko odprejo za taka blagodejui „u e m-Ski fiulverein", ki za tekoce leto potrebuje naj-manj 30.000 gold.*
Take prijatelje imamo v Nemcih. PaS srecui mi ubogi Slovenci. Cez Adtijo steguje po uas laCot Ita-lijan svoje roke, od severs pa Netnec zdihuje po nas, hot«-6 uas pritisniti na svoje „oLetovsko sree." Naro-di5 brez omike, brez zgodoviue itd., zmiijan — in vendar tako zaScljcu svojim sosedomj
Iz Brd, 19, okt. V itevilki 41. cenjene „SoCea je dopisuik iz Brd resnicno popisal letoSoji pridclek v grozdji. Opomnil je zraven, kedaj bode cesta Gra-dec Verhovlje do Govnjad odprta. S tent je bolel najbrze refii, da bi se ze lahko rebula po njej vozila. Primerjal je to z jajcem, ki se predolgo kuha, ter toiil, da Eog nas reSi takih kuharjev. Z dopisnikom se jaz popolnoma njemam — pac Bog nas reSi takih kubarjev I Ali zalibog ne re§imo se jib tako kmalo. kajti kuhar je Sele komaj leto nastopil; predno pre-tece 12 mesecev, jajce §e razpo5i in videli ne bode-mo ni jajca ni lupine in tudi ne bomo imeli vefi v spominu ceste Cez Gradec. Nevesta, ki se ieninu po-nuja, vse obuta, da bode ubogljiva in mozu pokorna, da bode spostovala njegove stari§6 itd,; pa glej, komaj pride v hiso, se so zaf,ne s tastom 10 ta§Lo pre-pirati. Enako se godi tudi z obljubami, ki so bite storjeoe v SoMi sobi neke briske oWine 2J{, junija 18S3. Reklo se j» takrat, da cesia se ie v isteut letu zadiu*. Malo po malcm se zgublja dim; iu kjer se jajce kuba, ne bode ni ogitja ni (lima in tudi jajca ne vet. Posestniki briski, stopite na noge, tirjajte, kar se vatn je obtjubilo, saj tudi naii sosedje iz Vi-p;tve, katere smo volilt v cestui odbor, go za stvar vnett. Pripravljeni so timiraj poprijeti se dela, za kar jim moramo biti bvnlclni.
!z lager§6, i, nov. — Sprejiul, drug* .Sofia", kratko poroftlo iz naScga samotoega kota, kako smo sprejfli (uie cez leto dnij zapusfieiti brez duluega pa-stirja) nov««}»a duhovnika. V dan 31, oktobra bil je jako vesel za naSo ngorsko Svico*, kakor bi nekteri radi rekli. Ob kttki 3. popaldanski uri pripeljal se je nas novi dusni pastir, ki je do sedaj sluifcboval kot I. kaplun v Cirktnrin, v drulbi v. c. g. dekaua, II. kaplana in ilrugib oilit-uih spremljevalcev iz Cirkna, na ^eltn. I'o prisrenem slovesu od drazib spremljevalcev, tiasto ril je na4 novi dnmi pastir v dru2bi z dvetna mozema te^avuo, uro dolgo pot v reber proti Jagerscam, kjer smo ga med prijetuitn pritrkovaujeut zvonov in pokaujem mo^narjev veselo pricakovali. Sprejeli smo ga pri slavoloku, okinfiaoum s priroernim uapiaom, idoveuskimi zastavicami in lepint vencem, ki so ga spletla uaiti vrla dekleta. Pred tilavoiokom je priftakovaia uovega gosipoda ioinka ntiadiua, kjer mu je mala dektica v itnetiu vse ioinke mladine poklo* nila lep sopek; potem so ga pozdravili iu nagovortli nasi obfiinski za^topniki, za tijitnt so ua§i mladenict pod vodstvon g. organtsta zapeli primerno pesmtco v pozdrav. Na to smo Sit skupno v cerkev, po kratkej molitvi pred Najsvetejlem pa v farovi, kamor jec. g. povabil obCtnske zastopnike in pevce. Po gostoljubui postrezbi in ktatkth napitnieah zapeii so pevci Se tic-kaj lepth pesmic; potem smo se zadovoljni in veseli r&zSIt, 2elefi novetnu duhovoiku iz srea ljubo zdravje in vse dobro iu da bi srecito in /.adovoljno muogo casa med natui ostali. V to pomozt Bog I
Politidai preglecL
06i avstro-ogerske dtiavc obrrteae so sedaj v Budapest, kjer so zbrane delegactje. V financoem odseku avstrijske delegactje je minister vnanjih zadev grof Kalooky nuskladal, kak-ino politiko lira on z rnanjtmi driavatni. Povedal je, da so razmere z vserai driavami pri-jaznef osobito je drlava v ozki zvezi z Nemcljo in im v najboljsem prijateljstvu z Rustjo in Italijo, kar je poroitvo miru. Rekei je dalje, da mtsli vkda z Gr§ko skleaiti trgovsko po-godbo, da bo strogo preiskovala prttolbe proti avstrijskemu Llojdu v Trstu, kjer so se razlid-ne nerednosti vrsile. Minister ttpa, da bodo kmaltt izplacane odikodcine ? Aleksandriji, na-deja se, da se Turdija glede orijentalnih 2elez* nie uda pritisku Evrope, in na interpelacijo grofa Hohenwarta o afriski konferenci izjavil je, da se snide 15. novembra ? Berolinu in da bode Avstrijo tam zastopal poslanee na berolin-skern dvoru.  Inaee delujejo razlieni odseki de-
I legacy prav pndno,   da resijo svojo  ualogo in
1 porofiajo 0 razlicnth strokah skupnih zadev ter stavijo zbranim delegatom nasvete.
Takoj po sklepu delegacij snide se dr^avni zbor, zadnjikrat v sedanji sestavi. Caka ga mnogo dela: resiti bo moral pristojbinski zakoo, civilni pravdni red, delavski red,   zakon 0 are-
j jenji gali§kih rek in opraviloik zbornice poslancev.
'           Stedilca komisija, ki se je 2e predpetimi
leti sestavila in ni potem nobenega znamenja zivljeuja od sebe dala, izdelala je svoje pred-loge in porcSala je 0 njih naravnost cesarju. Ti 10 d\rojae vrst-e, taki, M j% viada iaore wtvfti
*
brez dbvoljenja dr&tvncga* zbora,- in taki, kate- I rim je treba privoljenja postavnih zastopstev. S I prvimi bi se dosti ne prihranilo, a z drugimi I moralo bi se mnogo uradov opustiti.                    I
CeSki namestnik  baron Kraus je poklican I k cesarju v.Gffdolld, da poroca cesarju o polo-2aji na tJeskem in o zadnjem zasedanji ceSkcga del zbora.  Baron Winkler je tudi poklican na Dunaj.
Hrvaski sabor bil je za nedolocen 6as za-kljuSen, ko je sprejel Se naSrt zakona o odpravi porotnih sodnij v zadevi Casopisov in tiska.
Ha NemSkem zanima Se vedno najbolj vo-litev v dr^avni zbor. Volitve so konCane, ven-dar je treba §e 176 o^jih volitev. V obee se potrjuje, da so liberalci zgubili tal, socijaiisti pa pridobili.
h Sudana prihajajo za Angle^e ncprijetne vesti, da je general Gordon ujet in da je mesto K&rtum padlo, vlada je pa izjavila v parlameu-tn, da to ni res._______    „                               I
Domade in razne vesti.
Fred. g. dr. Ivan Flapp, Skof porcSko-pulj-ski, odpdjal se je pretekli torek na Dunaj, kjer je bil vcera, 6, t. m., pri papezevem nunciji navadm ka-uoni&ii proces (cerkvena obravuava) zarad prihodnjega razglaSeoja (prekonizactje) v Hitnu, ki se bo vrfeiio v bodofrm konsistoriji drugi teden. Kot prifii je pe-Ijal neboj svoja ao&oka c. g. Lenarda Siona, vikarja prvostolne cerkve, in c. o, Marka Ctisiofolettija, kit-pucina v Gorici.
Imenovanja. Kanclist pri e. k. okrolni god-niji v (joriei, Ferdinand 7, i g o i, je imenovan vodja potnocoib uraduv pri bti c. k. okroznt sodniji. Okraj-ne tsodmje pristav (adjunkt) Miba Gabrijelticje prestavljen oa svojo proiojo iz Labina (Albuna v Istri) ? Tolmiu. — Avrtkultiinia Karol Kovadii'j in Alitl Calogiorgio stu imcnovana pristava okrujiiitn sodnijam, prvi v Totmiwu, drugi v Komnu.
Slovonako braino in podporno drufttvo v Gorici prjskrbelo si je bib 2. uoveuibra t. 1. Uvr-aevaje gkirp iainkega obcuega zbora slovesuo erno maso pri sv. Autoou pad Kosuujevico za svoje umrle dtnltvetuke. Ob 9. uri stopil je ptec. g. dr. Anton &j&oit, profesor bogoslovja, a prinwuo asisteuco pred altar ter je daroval Bogu nvkrvavo daritev v tolazbo umrUb bratov. Na koru so pelt (in odgovarjali dru-Stvt'si pefci, veciuont az JSetapetra, kateriui gre vga bvaia za njih *trud iti pozitovalnost, pad vodmvom g. lltrvica. Bazea predsedntsiva uavzoei so bili tudi udje tiruStv* tti droiine uckatenh dru^tvcuikov, ka* terim se j« videlo, da jim je tako cerkveco opravilo prav po volji. Slava odboru, ki se spomiuja, da dm-itbaiki potrebujejo razea Llov«ake todi bo2jo pomo6 za sreC-uo uapevaoje to in tarn.
Ysrsiili duS dan in doevi pred tijim in za njiiii hilt so icutsni. Oba praznska in v pouedKljek Slo je ttiiwgobrojueg^ ljucbtva na obe goriski pakojjaliSCt, novo m aU:to. Gtelmvi bili so okin<hini na obeli, a v#tdi ne, da staro pojetaa tn da novo raste. Hovo po-kopalisLe bilo je sarad lepega vremena io nesteviluib rssuovrslhih vc&ccv bolj ?rta ko pokopaliSdu podobno. Stevslo obtskofalcevT kt so m svojdi ranjkih spomt-Hjaii, po njih iaiuvaii in ^a nje mollis bilo jo prej vrtje oego maujle <itf drugib let.
GoriSka ditalnica se je vesdo probudila iz Bavadnih potttmc, ki trp€ o letuem in jesenskcm caau, fer je saCcla razmiSljatati, ktko bi svoje ude pred koocetu druJtvenega leta zopet zbrala k prijetnemu te4ertis lepi oaiodoi veselicn Po dosedaojih posveto-?anjtb oatnerava prtreditt 15. t. ro. lepo besedo z igro, dekbinaeijo, godbo in pSesuo zabavo. Take be-sede se zaCeujajo uavadno o priOetku zitne, totcj bi imeii td zoamenje, da zdaj za6ne ziinska Baisona C«as).
Igudska posojilnica v Gorki (via Ascoli, b. It. 1), & kateru je zdrutena todi hrauiluica, sprejema braatiue aloge t vsakorlnem znesku ter plafiuje od njih obresti po 4*/» od sto na leto. Kdor ualo^i de-nar v to brauilaico, ga dobro shrani in ob cuem po-maga narodu, ker posojilnica posoja kmetom za male obresti, da jib reM uderuSkib r«k. Rojaki, podpirajte zavod in uarod z obilnim pristopom io s hranilnimi nlogatni.
V torek, II. t. m,r bo pred tukaj§ojo c k. okrof co sodnijo obravaava proti I. M. zaradi mctenja javnega msro, tolencmu, da je pomazal cerkev §5. oo. fraafiiSkatiov tia Kostaojevici, ko je nameravalo aloveosko brako in podporno druStvo v Gorki blago-sloviti svojo zastavo mesece jjalija t. 1., — in proti itactmarju A. F., toienemo, da je place^al v ta na-meo, da bi se godiii neredi ob omenjeni priloznosti. Slovenci in Italijani so radovedni, kaj prinese obrav-
Sredkanje. Dne 81. oktobra t. 1. so bile iz-srefckane pri tukajSnjem delelnem odborn sledece o-bligacije zemljigfino-odveznega zaloga (vsevsta-remdenaru):                                                    j
I.  obligacije z odrezki: Stev. 87 in 212 I po 50 gld.; St. 219,  544, 981 in 1022 po 100 gld.; St. 204 za 500 g|.; St. 322 za 1000 gl,;  St. 50 gla-seca se na 1000 gl. je izsrefckana le za 560 gld.; od I ostalih 440 gl. se izpiaca 40 gl. v denaru, za 400 gl. I se pa izdajo 4 obligacije po 100 gld.
II.  obligacije s arko A: St. 82 za 230gl. cerkev sv. Lovrenca v Kazljah; St. 92 za 800 gld. farna cerkev v GradiSCi; §t. U2 za 110 gld. faraa cerkev v Bold; St. 124 za 200 gl. cerkev sv. Janeza v Cepovanu; St. 125 za 520 gl. obfiiua Terc (Terzo); St, 168 za 8730 gl. 2upnija Solkanska; St. 172 za 4690 gld. goriSkt verski zalog; St. 174 za 1200 gld. obeina BarkajSt. 197 za 70 gl. cerkev m. Nikolaja v Gorenjetn Cerovein; St. 208 za 590 gl. cerkev sv. janeza v Gorici; St. 333za 1900 gl.goriSki verski zalog ; St. 436 za 4400 gl. 2upnija v Pervafiini.
Te obligacije bo izplacevala dezelna denariiica od dne 30. aprila 1885. naprej v zneskih prera- | fiunjettih v avstrijski veijavi s premljo po n0/0 vred, kakor doloeuje §. 3. ministerskega n-1
| kaza od dne 31. julija 1855. (drl zak. 1 St. 136, stran 536.)
[         Te obligacije ne bododonaSale od l.tuaja 1885.
| naprej vefi obrestij;  svota in premija izplaSujeti se
[ proti poaebnim nckolekovanitn pobotnkatn iu to Se le, ako so jima prilo2i dotifina obiigacija. Obligactjatn Crke A pridjati se morajo tudi Se plaiilne obrestne pole, katere so do sedaj stranke v svojih rokalt imele.
III.  Obiigacija: St. 210 za 50 gl.; St, 726 za 100 gl.; St. 28 za 500 gl.; vse z odrezki; dalje obligacije irke kt St. 216 za 800 gl.; St. 301 za€40 gl. in St. 319 za 70 gl. bile so ze izreekane v po-prejSnjilt dobah, pa od strank fie vedno ne realizlrane (proti plafiilu oddane).
Samornor, TukajSnji nadporo5nik Bora seje uatrelil s piStolo pretekli torek popoludne; v Setrtek bo ga pokopali. Nekateri pravijo, da se je usmrtil vsltui Btnerikanskega dvoboja. (Amerikanski dvobojniki iiiiujo tiavt'tlo, da vudljajo; kogar vadljaj zadone, mora ht'lie umoriti. StraSno!) Drugt pa trdijo, da se je B. umoril, ker jo bil sit i i v 1 j e n j a. Mol 26 let, pre-moznih roditeljev, brez dolgov — pa sit zlvljenja! Ne umemo.
Kako prijazno josonsko vrome imamo sedaj v Gftrici, nam kaze cvetoddivji kostanj na Mbriskem trgu* (tako mu pravijo tiaSi domaci lju* die), ali na „piazza della pescheriaK, kakor so ga imvnovali nasi mestni ocetjc* Kostanj je ves bel od satucga cvetja, prav kakor bi bilo spomladi.
TukajSnjo bolni§nico usmiljenih bratov obi-skal je prevzviSeni knezonadSkof Alojzij predpretekli teden; vsacega bolntka je prav prijazno nagovoril in ga tolaiiK kooilno izrekel je upanje, da bodo 6c. bra-tje tudi za naprej z ljubeznijo, potrpe^ljivostjo in usmiljenjem, kakor do sedaj, skrbeli za bolnike.
&rebanje efektne loterije, prirejene na korist druStvu BNarodui dora,8 obstojefic z raznih kupljenih in darovanih stvarij, bo 31. decembra 1884. Rojake, katerim bije srce za to n»rodoo podjetje, vabimo, naj st kupijo dotiinih srefik, ki se dobivajo po 1 gl. ena.
V Dorabergn bo itnel g. Ernest K r a m a r, de2elni popotni ufiitelj kmetijstva za Primorsko, v ne-deljo 16. t. m. popoludne po krtanskem nauku pre-davanje o kmettjstvu. Zavedni Dornberlani in sosed-je se udclc2e- gotovo v prav obilnetn Stevilu korist-nega govora. Pri takih shodih tmajo kmetovalci pri-liko, da se roed seboj pogovarjajo o pridelkih in o nafiinu, kako jib zboljSatt, kakor tudi da popraSajo g. ueitelja za svet v reeeb, ki so jira nejasne. S po-praSevanjeai in posvetovanjem se marsikaj zve, pa tudi praSaiec sam se kaj spomni, na kar prej ni mislil, dasi mu je bilo morda pri rokah all pred ofiini. Tudi kmetovalcu je potreben napredek, da bo mogel prenaSati velika bremena. ki se tnu z vseh strantj na-kladajo.
Iz Lokovca se nam piSe: KuUura fgane ilov-ce, opeke, pr«magala je zadnji „farovr pod slam-natostrehona GoriSkem. Dne 27. oktobra t. 1. se je namrefi lokoviki S. g. vikar naselil v popolnoma predelano stanovanje. Pritliino stanovanje pod slam-nato streho je spremenjeno v prav H6no poalopje a korCevim krovom. Zahvalnica za srecno dovrSeaodelo in blagoslovljenje novega farovza se je vrSilo prav slovesno z asistcncu blia^njih sosedov.,
Slovenska ditalnica v Oerovem priredi v nedeljo po sv. Martinu 16. t. m. ob 6. uri zvecer ve-selico s petjem, govorom, deklamacijo, igro in tom-bolo. K obilnej udelezitvi vabi                     odbor.
Tr2a§ka ditalnica se prav 2ivo giblje ter skrbi v prvi vrsti, da se njenim udom gibSnost ne zgubi. V ta nameu razposlala jim je okrozmco, v ka-teri naznanja plese in plesne vaje od 15. nov. t. I. do 14. febr. prihodnjega ieta. Veliki pies bo 7. febr.;
JSrno zavratnico, na veliki pics pa s firno obleko in belo zavratnico. Nadejamo se, da tudi v drugem oziru tr2aSka Citalnica ne bo zaostajala, ampak da bo v resnici sredifice in ognjiScc, okolo katercga se bo v ziraskili veCerih zbiral slovanski svet trzaSki. Na zdar!
Za redanske pogorelce sta darovala: Nei-menovani 1 gl., Borodinov 1 gl.; s preneskoin vkup 8 gl. Mozje, katertm je moSnja polna in srce ne praz-no, naj se potrudijo podariti ubogim pogorelcem, kar so namenili, kajti zima se bli2a in nomo6 je tim bolj potreboa. OpravniStvo „SoceB je pripravljeno apreje-mati vsakorSne doneske Jer odpoliljati jih na svoje mesto.
.Uditeljsko dra§tvoa za furlanski oddelek gradiSkega okrajnega glavarstva snujejo nfiitelji gori-Ske Furlaitije po izgledu svojih slovenskih tovariSe?. Zdru^evanje vidi se povsod in v veeh strokab, tudi ufiiteljstvu more bid le v korist in povzdigo.
.Slovensko biblijoteko" bota izdajala knji-garja Igu. U. Kleiumayer iu Fed. Bamberg v tyublja-ni. Prvi zvezek bo obsegal drugo poranozeno Izdajo pesmij naSega pesnika Simona GrogorciCa. Do boi^ica bo prvi zvezok u2e tiskan.
„Slovaa," ki z mirno in dostojno besedo opi-
suje razmere ua Slovcuskom, kakorSne so, bil je dva-
krat zaporedom zase^en (St. 44. in 45.) In  nl rau
bilo dovoljeno, da bi izSol v drugi izdaji. Po konfi.
skacijah onih ljubljanskih listov, kizastopajo narod,
bi bilo soditi, da Zivimo za casov Auersperga; a driav-
ni Setnatizem (imenik drlavnih uradov In uradnikov)
nas uCi, da to ni res. Kranjci naj vztrejajo; uradnl-
ki, katcrim slovenski listi niso po volji, ako ne hva-
lijo vseh njih dejanj, pridejo in odidejo, narod pa
vedno ostane.   Kranjci so prebili Se huje date, pre*
{ bijejo tudi te; ali truditi se je treba, da se narod
I politicno ne d e m o r a 11 z u j e, ker to bi bilo huje
| od vseh rau, katere so nemSkutarji kraojskim Sloven-
cem prizadojali.
Prijateljem   lepega  cerkvenega  petjft
I javimo, da m pokojnega skladatclja Avgusta Lc-
I b a u a »P o b o l ti i vz d i h i", latin ska mala za so*
pan, alt, tenor in ban uie tiska in da pride ta me-
sec na svetlo, oskibljena se slovenskim, laSkim In
nemikim uaslovom in predgovorotn. Ta mafia se glasl
v lira vein cerkveuem duhn ter bolj nego katero drugo
muzikalno delo Avgusta Lnbana dokazujo, da je irael
(po izreku slnvnega muzikaluega kritika, profesorja dr.
Hanslicka) pokojnik res „warme Etnpflnduog una eln
hubsches tnelodiOses talent8 (gorko cut in lep melo-
dijozni talent).   nPobo^ni vzdihi", katere hvalijo pri*
! zuani strokovnjaki,  nodijo ono blazeno pot, katera
! ugaja duhu cerkvenemu in uarodovemu, In preprlcani
| smo, da se s to maSo obistinijo besede pokojnega
skladatclja, kateri je pisal v svoji razpravi „o cerkve-
ni pesnia tudi sledeLe: „Le po tern takera smemo se
nadejati doeva, ko se povrne cut za postavo in red :
naSe cerkve bodo zopet peine in poloo — in sladko*
donefie petje iz tiso6 grl bo pretresalo svete prostore
budefi in vekSajoc uaSo pobo^nost in gorke molitve
na dilih svojih krilih noseC do Bozjega prestola.4*
MaSa stoji 60 kt., po poSti 65 kr. Naroca ae pri ureduiku pokojnikovih glasbotvorov: Jaoku Le-banu, uCitelji v Lokvi (Corgnale, via DivaCa). * Strokovnjak g. Danilo Fajgelj piSeotej ma-Si sledece: MaSo pokojnega Avgusta Lebaoa sem skrbno pregledal in moram trditi, da je — izvzemSi I malo mest — v strogo cerkvenem duhu zlozena; tit I pa tarn je pa kar strogo ceciiijaneka. Nij so bati, da bi kak sitne2 kaj ugovarjal... Jaz sem preprican, da bi bil Avgust, ko bi 2ivel, postal atrog cecilijanec; to kaze njegov opus I., ki je tako strogo pisan, da v oni dobt se niti nobenemu slovenskemu glasbeniku Se sanjalo nij, kaj tacega pisati. Harmonizacija je na kacih mestih naravnost drzna, a povsem pravilna ter ka2e, 8 kakfino lahkoto je Avgusv premagoval harmo-nicne zapteke brez ikode lepoglasja. MaSa je vredoa, da se pridno studira".
Nadejati se je po tern takem, da se osobito slovenski gg. nSttelji, duhovniki in orgatdsti v obilem Stevilu narocijo na to maSo; s tem bodo na najlepSi na(m slavili spomin prerano umrlega nadarjenega skladatelja!                                                J* J-
Liataica uredni itvt, G. dop* is Brd: Ali mi-slite, da flmo pozabili, kar smo Yam rekli: probtora ni bilo, dimes bi Yam bili uprejeli pa fie dva dopisa, ker jo bila — auSa, kakot eami vidite. — G. dop. iz Grgarja: Da bo v Grgarji at. misijon od 9. do 16. t. m. Bmo io naznanili:
Na mnogih tola2e5ih znamenjih soSutja v teh dneb bridkega zalovanja se najsrfinejSe zabvaljuje predrage umrle matere tuzui sin
FRANC SCHAFFENHADEB, c. k. gimnazijski vodja v p.
Naznaiiilo.
Da se zabranijo vsaktere zmote, jav-
A
[.' Jjam s tern, da nc dajem na prodaj svo- M yjega blaga ni v mestu ni na dezeli in |$| [da ni nikdo pooblascen to . mojem ime- if: j nil storiti.                                                 jl
Ob enem aljudna naznanjara, da mo- f*j ] ja prodajalnica je samo
v Kastelji h. St. 7. nasproti loterijski nabiralnici.
,8
i
SpoStovanjem Anton E*otatsrtL.y
5
Prodajalnica Papirja
M. COPPAG
v Ooriol
(pre) Ed. Scute, v swaeniUri ulici.)
[ Zaloga kaucclijskega,  pismcnega in ]
vojncga papirja
c. e pm. wm t Poflpn.
j Zaloga Sobkih knjig iz e. kr. zaloge Solskih knjig na Danaji;
tMi m it otaiM Mn-jnt rotsriji
Dalje priporgfo avojo bogato zalogo sle-dc&ga blaga, kteroprodaja na debelo in na drobno:
Friprave za razne solskc namene, za risaujt', pisaujc, za pis;u nice in za dom; — bogato zbirko, kupcijskin in odpisuih (kopirnib) knjig, odpisnih stiskalnie, no-tesov, iu vseh v trgovioi potrebnih pripomoC-kov; — razliCoo vezane molitvene knjigev raznih jezikih; — tiskanice za cerkveno, Solska, uradno, obcinsko ia privatuo rabo. — Za tehnike ia Sole: Vsake vrste papirja za risanje, risalno orodje, risalae deske, ravnila, trikote, obocua crtala najtiaeje akvarelne barve, oljnati papir in piatno za obrise, niilinieterpapir itd. itd. — Iz-vrstuo je zalozen z muogovistnim papirjent za pisnia v zavojtkih iz sloyc&h doiaa&h in iuostranih papirnic. — Zaloga zemljo-krogov (globov), teiurijev z iuuarijeiii v slpvenskem, nemSkem iu itabjanskem jeziku za zeraljepiani poduk iz uCilue tvonnce J. Felkel-a in sina. — Za bukvoveze le-penko (karton) vsake debeiosti, angelSko platno, barvan papir itd.
V prpdajalnici se sprejemajo narofila za  J j
kupcijske kojige po lastni napovedi, v-  II
sakovrstno crtane ia vezane; potem za  iC
vrezlauje pecatov, kolkov, pecatnih mark  \J
vsake vrste in vse to no uajnizih tvorniskih   "
cenab.                                                        j
Lepopisne knjiftce vsakovrstne li-  j _             oirane is nuega papirja, 100 iz-tisov po 75 kr.
&0CZ>0CZ30CZ>0^
8
Gotov pomodek.
Vsadko dobi pla&lo hitro nazaj, ako bi ostal moj gptovi
R080RANTIU3I     (pomodek, da brada raste,)
brez napeha. Ima tudi gotov uspeh pro-ti ple&i, izpadanju las, "iaski-naBtigl&vj iaosivljenju las. Uspeh je gotov po nekaterem drgnenji. IDeiujehitro. Izvirno steklenice razpoai-ja po 1 gl. 50 kr., stekJenieo za posku-snjo po I gt L Grolicfc vBriui. Zaloge: v Gorici: Criatofoletti, lekar; v Trata: Pavel Rocca, lekar v mestni palaci; v Ljubljani: Ed. Malve; v w^mmmm^ Z a d r u: N. Androvich. ftoborantia™ rabi ae_ pogosto z uspebom tudi proti si'abosti 8p<>m«na in bolefrti v giavi, kar se lahko dokaie se spn6evali in zabvalami.
NB. V imenovanib zalog>»h dobi se todi ustna karpaaka vcda Groiichova, gotova pomoc zoper vaakprSno bolanJ° z0»» neobhodno potrebua, da ae obrani ujib lepota, izv"too sredatvo, da se obianijo in ci-stijo zobje, usta in legna, aestavijena iz zdravilnih kotenik moravskih Karpat; prave Btekleniee po 60 kr.
TDfO NA PRODAJ.
1884. 1883. 1879. 1875.
1868. 1884. 1884
leta belo vino   rezno   bektoliter 9a. pwv prijetn© 9
leta pristni tropinovec -        „      slivyvec
10 gl. 12 gl. 16 gl. 22 gi. 60 gl. 30 gl. 40 gi.
v Pfuji fP^ttfto). Stajersko

|    V najem
II se da hi&i  it. 87 /. g*»>|:ofla^kimi   pnsl-'.pjt.  M
M zrmljiSCem, gostilcito in   pvodajutoic" tabaka  KJ
(jl v Svetem (Sitta) pri Sv. Tilhit pii Kontnu ua  Jl
fel Krasu. Naratifineje pov« pos^tnik                  58
%                        Anton Kovacic.   jl
o
o
!3i
b*3
na tm 25-65.
ZALOGA
I
po poSteni ceni za ?sak stan
diihovski,  vojaski. eivilni.
Kir si mM\% ss pri? Mtos hlk
V LASTNI KROJAlJNICI.
Obrazci se poSiljajo zastonj na ogled. Ma Travnlku nasprott konarnl.
M. POBERAJ.
icb m 3~i
Kdor ga M\ kupiti po litrib, iiaj se oglasi pri raeui.
Anton Fabijani, v Gorki, via-Aste-oU,-b.-§t. 8^
?»JHjHih iJmlMiilftliiiiililillii tiiLW IWti
Prodaja gnoja,
Najboljsi ^ntjj posilja sv iz Tr>ta p(i zcb-zniri j>od uirodnimi pogoji. Vec o Unix y.\d se pri g. A. Kdcrlc'tu v Gorici. (Jor.so l^rancesco Giuseppe, 39.
W=*
CJ3
\ajholjsa obraniba proti kolm,
katera bi no smela v nobuni  hiM rnanjkati, je oMe dokaznna in izvrstuo priznana
(Bdhmerwaldbitter)
iz  Iekarnicc  »k Lerncmu orlu"  imetiovaae v Pl&n-u na C'fskeiii.
Ta «luLi pospbno dobro pri slabem prebavljanji, pri stuilu j»'(il» alabuw ^ulodci, pri iiapstijatiji in ri-ganji, bljuvanji itd., po zav2itib mastiiili ah napnnja-joCih jedi, »a potovanji, na m\u<m in mokrem, na lovu in na pulji, za tnrcj so sine bolniin na 2elodci, poinor§Lak<>tn, potovalcem, gozdarjetri, gospodarjem sil-no priporoCati. Dobiva ac v stekleoieah po 50 kr. in po 1 gld. tr giavtii zalogt za Gorico pri g. €ristofo-iettiju, kkariiiCarjti.
HILARIJAHSEA TISEARNA'
x iUn'ul \r liimskih niieah li. it 14.
: vsakovrstna dela od  najpriprostejsih  do   najukusn^jsih  po   ncnavadno nizki ceni, bogato   zalozcua  z iiajnovejsimi  crkami   in kinti.   z br/imi   tiskalnicaini   itd. itd. (JK
MP*   Narocila se tocno izvrdujeio.   "^B                        m
Da bi zadostil zelji, katero so mnogi izreklij oc!lo5il sem se odprcti
NOV RESTAVRANT,
v katerem se bo prodajalo izkljnCljivo le moje
Marcno pivo iz Klein-Schwechat-a.
Izrocil sem tofienje spretaemu kr&narju, gospoda Antona Zindler-ju, ki bo znal pridobiti si nakloiijenost slavnega obeinstva z dobrirai vini, z izvrstno kubinjo in z vestno postre^bo po prav nizkih cenab.
V  nadi, da se dobrohotno pozdravi tudi to moje podjetje, podpisujem se
z odlicnim spostovanjem
A. DREHER. V Gorici, 22. oktobra 1884.
V  imencvanem Restauranta bo vsako nedeljo in sredo glasben koucert tukajsnje vo-jaske godbe.
Id^Mty io edgoytfai Wfflwhi M. JiOBgig, ~ T«i»: ,Ui|nqw«ka Uskarna« y gorici.