Učiteljska konferencija mestnega okraja Ljubljanskega. (Dalje.) YI. Petje. Gledč na ministerski ukaz z 8. junija 1883. 1. naj se k splošnemu smotru še pristavi: Auch der Kirchengesang ist zu pflegen. VII. Telovadba. Pri tem prednfetu je samo ta v postavi z 2. maja 1883.1. določena prenaredba, da telovadba deklicam ni zapovedana (obligatna), zatorej se ne šteje mej zapovedane (obligatne) ure. Za II. razred naj se postavi namesto % uri — 1 ura (po okoliščinah pa tudi % uri). VIII. Ženska ročna dela za deklice. Mnogo je deklic, katere se bodisi doma ali v kakem otroškem vrtu ali v otroški vzgojevalnici z ženskimi ročnimi deli (posebno v Ljubljani) že pečajo popred, preden Btopijo v vsakdanjo šolo, ter jih že zgodaj vesele razna ročna dela. Zatorej predlagam, naj se ta pouk namesto v III., že v I. razredu nekoliko pričenja, in sicer: v I. in v II. razredu po 1 uro. Pri učni tvarini pa naj se prenaredi namesto Dritte Classe: Erste, zweite und dritte Classe (1., 2. und 3. Schuljahr): Hackela uad Strickeu. IX. Umno gospodinjstvo. Teinu predmetu do zdaj ni bilo odločenih posebnih ur; §. 15. postave s 14. maja 1869. 1. pa veli: BUčiteljice in podučiteljice v dekliških šolah naj praviloma poučujejo deklice tudi v ženskih ročnih delih in v gospodinjstvu, za kar se iina napraviti poseben šolski razdel". V šolski noveli z 2. maja 1883. 1. pa so v tem paragrafu izpuščene besede: Bin v gospodinjstvu" (Bin der Haushaltungskunde"). Zatorej naj se oponanja v učnem črtežu o Buranein gospodinjstvu" izpusti. Po tej razdelitvi učnih uv mej posamezne predmete in razrede bi se štelo v I. razredu 20 učnih ur, 1 več, kakor do zdaj; » II. „ 20 „ „ 1 manj, „ „ „ » III- » 25 „ B 1 več, „ „ „ „ IV. „ (I. ia II. odd.) 26 „ „2 manj, B „ „ „ V. „ (I. in II. odd.) 27 učnih ur. Sklepaje svoje poročilo slavni skupščini pripoiočaua uasvetovane predloge, da bi jih vzprejela in da bi jih naša odposlanca v prihodnjo deželno učiteljsko konferencijo v tem smislu naznanjala in podpirala". (Dalje prih.) O p X © _- Iz Koperskega Okraja, v 11. dan junija 1884. 1. (Četrti redni občni zbor >Slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj« v 29. dan minulega meseca v Klanci.) — Prav vesel dan imeli suno učitelji iz Koperskega okraja v dan tega shoda. Zgodaj zjutraj začeli smo se zbirati in precej pri prihodu razveselili stno se nas pozdravljujočih slovenskih trobojnic, vihrajočih raz zborovanju in vkupnemu obedu določeni mesti. Še bolj pa nas je obradostila vest, da se bodemo mogli pred zborovanjem udeležiti sv. maše, s kojo nas je v svoji dobroti pričakoval prečastiti gosp. kanonik Jurij Jan, dekan Dolinski, mnogozaslužni občeznani rodoljub in vrli šolski prijatelj. Bodi mu s tem izrečena prisrčna zahvala za blago postrežljivost! Svesti si resnice: »Z Bogom zaeni vsako delo, pa bo dober tek imelo«, šli smo ob 9. uri k sv. maši, pri koji smo učitelji, da-si nepripravljeni, prav spodbuduo peli. Po sv. maši zbrali smo se v šolski sobi, kjer predsednik, pozdravivši došle gg. učitelje posebuo pa prečastitega g. Jana, domačega duhovnika, častitega g. Iv. Šveta in druge, ki so nas počastili se svojo navzočnostjo, prične zborovanje. Prva tučka dnevnega reda, da-si po pomoti nenaznanjena v dotičnera vabilu, bil je praktičen pouk slovničen v četrtom šolskem tečaji. Iz predavanja razvideli smo, da si gosp. Grahli, učitelj v Klanci, hvalevredno in uspešno prizadeva, da že zgodaj seznani svoje učence z vsemi lepotijami našega milega matoriuega jezika in tako gladi pot pravilnemu govoru niej prosto ljudstvo, kar je gotovo neprecenljive vrednosti. Po končanem pouku odšli so otroci domov, in pričela so je vsestranska kritika, koje pa ne mislim tukaj punovljati, ker to bi bilo preobširno. Omenim lo, da je bila ocena jako poučljiva za učitelje in kakor težko je ljudem vstreči, izpala je ista vender za gosp. Grahli-ja po vsem povoljno. Hvala mu za trud! Takova poučevanja so pri učiteljskih zborovanjih zelo umestua in mnogo pripomorejo k izboljšanju pouka v pojedinih šolah. Iz tajnikovega poročila, o društvenem delovanji v minolem letu povzamem, da je imelo društvo lansko leto jedno občno zborovanje iu tri odborove seje. Potom prošnje doseglo je društvo, da bodo dotične oblasti pomnožile število članov v dosedanjih krajnih šolskih svetih, tako, da bode vsaka, od sedeža krajnega šolskega sveta oddaljena šola imela v njem po jednega člana. Društvo je sicer prosilo, da bi se pomnožili krajni šolski sveti sami, da bi mogli potem uspešno delovati, kar jim pa zdaj, imajočim po 7 in še več šol, v svojem delokrogu, skoraj ni mogoče. — Lani poročal sem enkrat, da smo si ustanovili društvono knjižnico, nadejajo se, da nam knjige za-njo darujejo razni dobrotniki; v dopolnitev tega pa letos z veseljem konštatujem, da se nismo prevarili, in je bila naša nada po vsem opravičena, kajti knjižnica šteje zdaj že nad 60 knjig, koje so, z malimi izjomami, daiovali skoraj vse naši društveniki. Vsem tem dobrotnikom tudi srčna hvala, posebno pa prečastitemu gospodu Vekoslavu Spinčidu, c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku in deželnemu poslancu, koji nam je blagovolil darovati mnogo lepih knjig! Razven tega obljubili so nam knjig tudi drugi gospodje, tako da bode naša knjižnica štela v kratkem nad 100 zvezkov dobrih knjig. — Društveni blagajnik, gosp. Kristislav Bogatec, povedal nain je, da ima društvo 43 udov. Lepo število! Po račuuu prese- gajo dohodki troške za nad 10 gld., koja vsota bi se pa še več nego podvostročila, ako bi ne- kateri, in gotovo ne zgrešim, če rečem mnogi, ne zaostajali z društvenino. Gg. društveniki spomnite se o priličnem času društvcne blagajnice, koje društvena knjižnica zel6 potrebuje v pomoč! Denar gotovo ne bo zavržen. Pregledovalci računov bili so izvoljeni: gosp. Anton Grahli, učitelj v Klanci; gosp. Josip Valentič, učitelj v Lazaretu pri Kopru in gosp. Peter Medvešček, učitelj v Brezovici. Po tej volitvi razpravljal je gosp. Valentin Preložnik, učitelj v Borštu, jako zanimiv tema: »Dčitelj naj napreduje na podlogi svojega naobraženja!« G. poro- čevalec narn je s tem prav vstregel in zahvalivši se mu za obilni trud, prosili smo ga enoglasno, da blagovoli svoje poročilo priobčiti v kakem šolskem listu, kar nam je tudi obljubil. — Za gosp. Preložnikom imel bi bil govoriti gosp. Leopold Krapš, učitelj v Ospu: »Kako gojiti v narodni šoli avstrijsko domoljubje?« a zbog kratkega časa, prosili smo ga, naj to točko odloži za prihodnjič. — Odbor društva je v eni svojih sej pretresal društvena pravila in sklenil ista nekoliko izpvemeniti. Vsled tega je poročal gosp. Andrej Vrtovec o premeni društvenih pravil glavni skupščini, da jih ta odobri in da se potem predlože gospudski, da jih potrdi. Glavna skupščina je z malo razliko pravila vzela na znanje in vzprejela, in tako bodemo kmalu stopili v javnost z novinii pravili, po katerih naj bi društvo uspešno napredovalo! Pri sledeči volitvi društvenega vodstva bil je izvoljen ves prejšnji odbor, izvzemši gosp. Valentiča. V novem odboru so: gosp. Alojzij Bunec, predsednik; gosp. Andrej Vrtovec, podpredsednik; gosp. Miroslav An- žlovar, tajnik in društveni knjižničar; gosp. Kiistislav Bogatec, blagajnik; gosp. Valentin Pre- ložnik in gosp. Josip Valentič, društveni pevovodja, odboriiika. — Razni običajni nasveti so vsled pozne ure izostali, in gosp. predsednik s trikratnim »Živio« presvitlemu cesarju zaključi zboro- vanje. Vkupni obed, h kateremu smo prišli še le blizu tretje ure popoludne, nam je dobro ugajal. »Privezavši si nekoliko dušo«, začeli so se vrstiti živahni pogovori, raile pesni in vsakovrstne na- pitnice. Mej vsemi napitnicami nas je najbolj razveselila ona, kojo je narisavši poprej kratko pa temeljito važnost in neobhodno potrebo vkupnega delovanja učiteljstva in častite duhovščine pri ljudski odgoji, napil vzajeninosti in slogi mej gg. duhovniki in učitelji prečastiti gosp. kanonik Jan. — Kar iz srca pride v srce sega hi hvaležno pripoznara, da smo bili vsi učitelji najpri- jetnejše iznenadeni, zaslišavši navduševalne in vzpodbudue besede k vzajomnemu delovanju dveh stanov, ki na bodočnost našega slovenskega ljudstva najbolj vplivata. Mejsebojna podpora ob- rodila bode gotovo stoteien sud, mej tein ko nesloga vse uniči. Potem je prišlo na vrsto petje. Da bi se pa o takih prilikah mogli tim nasladneje razvetseljevati z ubranim, lepoglasnim petjem, osnovali smo zraven tudi pevski zbor, pod pevovodjem gosp, Josip Valentičem. Podvzetje je zaradi krajevnih razmer sicer nekoliko težavno, pa dobra volja in vztrajnost vse premaga. V pri- jetni družbi, nahajajoče se v ugodnih okolnostih, čas hitro gine. Koinaj smo se v najlepši bratovski slogi malo porazgovorili in našalili, jelo se je že mračiti in morali smo se razstati, se ve, da s trdnim sklepom, da se, čim prej zopet suidemo na takov shod, ki je najboljše Bredstvo za nadaljno izomiko učiteljevo in mu zraven tega pripravi vesel dan mej sotrudniki, ki dele ž njim žalost in veselje. Razšli smo se s prisrčnim: »Na zdar in svidenje!« Iz Ljnbljiine. (Preizkušnje o zrelosti na c. k. izobraževališčih za učitelje in učiteljice.) Pri pismeni preizkušnji od 9. do 14. preteč. m. so učiteljski pripravniki dobili te-le vprašanja. Iz pedagogike: Die Lectiire im Dienste der Erziekung. Wesen und Anwendung des dogmatischen und des genctischen Verfahrens bcim Unterrichte sind zu besprechen. Hauptmomente aus der Biographie des Comenius. — lz ncniščine: Welche Bedeutung hat der Wald im Haushalte des Meiischen? — Iz slovenščine: Poljcdelstvo podloga telesnemu in duševnemu blagostanju človeštva. — Iz zemljepisja: Geographitscho Lange und Breite. — Eine Donaureise durch Oesterreich-Ungarn (fur Schiilec bekaudelt. Die hervorragendsteii Industrio- und Handelsorte Oesterreich-Ungarns. — Iz zgudovine: Die grichischeu National-Festspiele. Kaiser Karl IV. Der osterreichische jKeichsrath. — Iz matematike: Zu wie viel Percent geben 4320 fl. in 2 Jahren g I qr, g g^y; 2 X 8 Monaten 691,2 fl. Interessen? -—— = In einem gleichschenkligen Tra- 3X* x x—2. peze betragen die beiden Parallelseiten 5 m. und 3,2 m., die Nichtparallelseite 1,5 m.; wie gross ist die Seite eines inh;iltsgleichen gleichseitigeu Dreicckes? Die Mantelflache einos senkrechten Kegelstumpfes betragt 21,195 m.2, die Halbmesse* seiner Grundflachen aber 1,7 m. und 1 m.; wie gross ist die Oberflache eines inhaltsgleichen Wurfels? — Iz prirodopisa: Das Blutkreislauf- system des Menschen (mit Zeichnung). Die Compositen; allgemeine Merkmale derselben; Beschieibung einiger. — Iz piirodoslovja: »Blitz und Donner und der Blitzableiter; dieses Thema ware in eiuer hijhern Classe dcr Volksschule metliodisch zu behandeln. Der Kohlenstoff, sein Vorkommen, seine Eigeiischaften, seine Venvendung und seine wichtige Kolle im Haushalte des Menschen und der freien Natur. — Na izobraževališči za učiteljice: Iz pedagogike: Wie wird die Concentration des Unterrichtes eneicht? Es sind die wichtigsten Erziehuugs - und UnterrichtsGrundsiltze des Comenius anzufuhren. — Iz nemščine: Was die Donau zu erzablen weiss. — Iz slovenščine: Ljndska učilnica vir prave omike. — Iz zemljepisja: Vortheile und Anwendung der mercatorischen Landkaitenprojection. Erklarung und Eintheilung der Tbermen sammt Anfiihrung der wichtigsten Thermen Oesterreicb-Ungarns. Das Fluss-System der Save ist im Detail darzustellen. — Iz zgodovine: Julius Casar als Feldherr und Staatsmami, kurz geschildert. Uebersicht der Eegierung Karl VI. — Iz matematike: Welchen Wert hat ein am 15. Juli falliger Weschsel iiber 650 fl. am 20. Mai, wenn er mit ^% Discont discontiert wird? I — + 2 I (x \ x — 2 f x \ r + 1 \ — --—— ( — + 2 1. In einem senkrechten Kegel betragt der Radius der Grund- flache 5 dm., die Hohe 12 dm.; a) wie gross ist seine Oberflache, b) wie gross ist sein Cubikinhalt? Die Oberflache eines Wihfels sei 3456 dm2; wie grass ist der Unterschied zvvischen seinem und dem Volumen der ihm eingescliricbenen KugelV — Iz prirodopisa: Das Nervensystem des menschlichen Korpers ist eingehend zu beschieiben und die nonnale Thatigkeit desselben zu erortern. Charakteristische Mcrkmale der Lippenbliitler; Beschreibung der wichtigsten Arten derselben. — Iz prirodoslovja: Das Barometer, Herstellung, Einrichtung und Anwenduug desselben. Der Phosphor; Vorkommen, Gevvinnung, Eigenschaften und Gebrauch de^selben. — Matura izvrševala se je na moškem izobraževališči dno 30. junija, 1., 2., 3. in 4. julija. Izprašanih bilo je 33 pripravnikov, izmed katerih je 24 izpit napravilo z dobrim vspehom, 9 pa jih sme iz jednega predmeta izpit za dva meseca ponavljati. Izmed 33 izprašanih pripravnikov je 24 s6 slovenskim in nemškim učnim jezikom, 9 pa samo z nemškim. — Matura na ženskem učiteljišči bila je dne 5. in 7. julija. Oglasilo se je 6 privatnih gojenk, in sicer 4 iz nunskega samostana v Ljubljaui, 2 pa iz Škofje Loke, 3 pa so skušnjo ponavljale. Izmed 9 izprašanih dostalo je 7 izpit z dobriin vspeliom, jedna sme izpit ponavljati čez dva meseca in jedna ponavljati čez leto dni. Četrtega razreda na ženskem učiteljišči letos ni bilo. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko 13. junija t. 1. 0 jezikovi uredbi v mestnih ljudskih šolah in o napravi zasebne deške ljudske šole z nemškim učnim jezikom se je potrebno ukrenilo. — Izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole je poročevala o preizkušnjah učit. zmožnosti, ki so se vršile v Ljubljani meseca aprila t. 1. — Ljudski šoli v Bevkah dovoli se ekskurendno poučevanje, in enoraziednica v Dolu razširi se v dvorazrednico. — Pravila za hišni red v tukajšnji dežki sirotnišnici se z nekaterimi premeni odobrijo. — Učni črtež meščanske šole v Krškem predloži se višji šolski oblasti. — Izkazi o porabi dovoljenih doneskov za kmetijske namene 1883. 1. prodlugajo se sl. c. k. rninisterstvu. — 0 rabi neke šolske knjige poroča se sl. c. k. ministerstvu. — Keši se več prošenj za všolanje in izšolanje, za službe, nagrade in podpore. — Pedesetletnico svojega obstanka je 6. t. m. praznovala trgovinska šola g. Ferd. Mahrova v Ljubljani. — f France Ks. Kramar, kanonik stolne cerkve Ljubljanske i. t. d., umrl je 30. preteč. m., star 83 let. Pokojnik je bil nekdaj tudi kot dekan v Stari Loki vrli šolski nadzornik in podpornik učiteljstva, katero ga bode ohranilo v blagem spominu. — Vse p. n. častite g. g. poluletne naročnike uljudno prosimo, da bi blagovolili poslati narocnino za drugo polovico tega leta za ,,LJčiteljskega Tovariša". Tudi g. g. naročnike, ki so se zakasnili z vplačevanjem za prejšnji cas, uljudno spominjamo njih obljube. ,,Učiteljski Tovaris" stane vse leto 3 gld., pol leta pa 1 gld. 50 kr. Novim naročnikom še lehko ustrezamo z dozdanjimi številkami. Itazpisi nčiteljskih služeb. Na Kranjskein. Na c. k. rudarski šoli v Idriji V. učit. služba s 450 gld. letne plače in z 90 gld. službine doklade, do 2. avg. t. 1. Premene pri učiteljstvn. Na Kranjskem. G. Fr. Gabršek, učit. pri Zidanera Mostu, dobil je II. učit službo v Radečah (v Krškem okraji), in g. Ferd. Vigele, učit. v Zagradcu, imenovan je učiteljem na Robu (v Kočevskem okraji). — G. Leop. Žorž, učitelj v Idriji, je umrl. — Cast. s. Angela Šolar, ufciteljica v uršul. samostanu v Škofji Loki, je 27. junija t. 1. umrla. R. I. P.! Blagorodnemu gospodu Josipu Lipoldu, starosti nSavinjskega Sokola" itd., iz prilike blagoslovljenja Sokolske zastave 1. junija 1884. 1. posvetila Antc Soclior iu Ivan Gabršek. V Ljubljani, 1884. Natisnil iu založil R. Milic. — Dobiva se v tiskarni R. Milica v Ljubljani iztis po 15 kr., po pošti 2 kr. več. Popravek: V 13. štev. let. ,,Učit. Tov." čitaj na strani 202, v 18. v. od sp.: BDo zdaj ni ga še bilo mej Slovenci moža, ki bi bil za slovensko mladino bolj skrbel od Slomšeka, ter jo v vsem lepem in dobrem vodil, (a ne: v vsem in dobrem . . .). Listnica uredništva. Vsem blagim g. g. podpornikom in dopisovalcem: Hvala za poslano! Pride vse o priliki. Ako bi nTov." večkrat na raesec izhajal, bi se ve da mnogim bolje ustrezal, a kaj, ko inu manjka denarne zaloge in ko veduo več naročnikov zaostaja z naročnino. Popravek: V 13. štev. let. ,,Učit. Tov." čitaj na strani 202, v 18. v. od sp.: BDo zdaj ni ga še bilo mej Slovenci moža, ki bi bil za slovensko mladino bolj skrbel od Slomšeka, ter jo v vsem lepem in dobrem vodil, (a ne: v vsem in dobrem . . .).