LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1935.	Ljubljana,	20.	maja	1935.	Štev.	4.
23.
Papežev legat za evharistični kongres v Ljubljani.
Beatissime Pater!
Ut suo tempore episcopi Jugoslaviae communi consilio constituerunt, ut quinto quoque anno congressus eucharistici totius nationis regni Jugo-slavici eo consilio celebrarentur, ut cultus sanctissimae Eucharistiae promoveretur et ut hic panis angelicus omnibus huius regni fidelibus catholicis quam frequentissime fieret panis vitae, hoc anno talis congressus celebrabitur diebus 28—30 Junii iterum et quidem in urbe Ljubljana, quae est sedes dioecesis Labacensis.
Et mihi, divinae providentiae decreto et voluntate Sanctitatis Vestrae episcopo Labacensi, pergratum obtigit officium, ut mediis congressus apparatibus humillime ad pedes Sanctitatis Vestrae provolutus Sanctitatem Vestram de celebrando eo congressu eucharistico certiorem facerem.
Diebus admodum arduis, cum undique premimur tum magnis difficultatibus oeconomicis, cum praesertim creberrimis periculis, quae imminent animis, tempore, quo nobis cottidie videre licet inter gentes pacem periclitari, viva fide, firma spe, omnes complectente caritate ardenti congressuri sumus coram Eucharistico Rege pacis. Quae fides, spes, caritas in Jesum in Sanctissimo altaris Sacramento, omnibus communes, universos fideles catholicos uniant in mutua pace atque inter nos ipsos et inter nos ceterosque populos pacem firment.
E nostri temporis angustiis non alia nos videtur educere posse via, quam ea, quae est in Eo, qui dixit: Ego sum via et veritas et vita (Io. 14, 6). Itaque, ut congressui eucharistico interessent, invitavimus imprimis varia sodalicia operariorum, qui difficultatibus horum dierum maxime afflictantur, ut in Jesu Christo invenirent Viam, ex his difficultatibus eos ducentem, invitavimus varios ordines eruditorum, ut inter tot errores saeculi nostri in Christo assequerenter Veritatem ipsam; invitavimus praesertim nostram iuvcntutem, ut in Christo adipisceretur Vitam, quae sola est hoc perpulchro nomine digna.
Quos salutares fines ut congressus noster eucharisticus obtineat, imprimis animo intendimus ferventem et publicam adorationem Sanctissimi Sacramenti, quod sollemniter exponeter Christi fidelibus in omnibus urbis nostrae ecclesiis adorandum. Pueri et puellae adhuc scholas frequentantes habebunt communem Missam et Communionem in festo Sanctorum Apostolorum Petri et Pauli; viri et iuvenes vero processionem nocturnam et media nocte Missam cum communione generali. Die Dominica i. e. 30 Junio erunt sollemnia pro omnibus, qui congressui intererunt,
et magna processio triumphalis, qua finita omnes catholici regni Jugo-slavici sollemni modo Sacratissimo Cordi Jesu consecrabimur. Inter quas sollemnitates magni agentur conventus generales singulorum ordinum, in quibus separatim fideles singularUm aetatum, variorum eruditionis graduum, diversarum vitae condicionum et professionum instituentur in veritate, quae docet Deum in Sanctissima Eucharistia inter nos degentem esse centrum totius vitae nostrae, originem fontemque omnis veri progressus, inter gentes principium pacis, causam salutis et prosperitatis uniuscuiusque populi, Sanctissimam Eucharistiam esse vinculum, quod nos coniungit cum Ecclesia eiusque a Christo constituto Capite, in eo autem spem esse et pignus unitatis Ecclesiasticae.
Quo autem maiores, quos intedimus fructus congressus eucharisticus proferat, animi fidelium iam multo ex tempore praeparantur precibus, Missae sacrificiis nec non variis victimis, quas fideles Deo singulari studio et diligentia ad impetrandum bonum congressus successum offerunt. Itaque sperare licet Deum optimum nostras humiles et modicas contentiones auxilio suo prosecuturum esse, ita ut congressus eucharisticus re vera ad maiorem Dei gloriam cedat et ad salutem quam plurimorum animorum multum afferat.
Denique mihi ab innumeris fidelibus, praesertim iuvenibus, dilucide iniunctum est, ut Sanctitati Vestrae intimas et humillimas preces offeram, ut Sanctitas Vestra ad congressum eucharisticum Jugoslavicum Labaci celebrandum specialem legatum suum mittere dignaretur, ut fideles, qui maxima frequentia ad congressum eucharisticum adventuri sunt, per tam eminentem delegati Sanctitatis Vestrae cum ipsa dilectissima et augustissima persona Christi vicarii in terris uniti essent et ita felicitas et gaudium fidelium Ecclesiae catholicae filiorum eo maiora essent cum in persona legati praesentem videbunt suum communem Patrem.
Mandata ab universo Jugoslaviae episcopatu habens et nomine virorum ad praeperandum congressum delectorum atque omnium catholicorum regni nostri supplex oro, ut Sanctitas Vestra apostolicam benedictionem tum iis, quae nunc praeparantur, cum praesertim congressui ipsi impertiri dignetur, ut congressus eucharisticus plenum successum obtineat.
Sanctitati Vestrae
demisse addictissimus et fidissimus
f Gregorius Rožman, Episcopus Labacensis.
Ljubljana, die 1. aprilis 1935.
Segretaria di stato di Sua Santita. Dal Vaticano, die 18. apr. 1935.
No. 143.744.
Exc.me ac Rev.me Domine,
Quoniam est iamdiu experiendo cognitum eucharisticos, qui passim habentur, coetus numquam sine plurimis animorum utilitatibus haberi, fieri idcirco non poterat quin Augustus Pontifex vehementer laetaretur, quum Eidem a te est allatum sacrorum e Jugoslavia Antistites huiusmodi celebritatem, proxime Labaci agendam, christifidelibus universis opem summo studio conferentibus, apparare.
Ut igitur quos ubique conventus id genus submiserunt salutis pieta-tisque fructus vos etiam percipiatis uberrimos, Beatissimus Pater iam
nunc Christo Jesu Suas admovet preces, sollemnem hunc instruentibus triumphum divina munera imploraturus. Cuius caelestis opis auspicem Propensaeque voluntatis Suae testem Apostolicam Benedictionem Sanctitas Sua tum tibi cum omnibus qui in pium hoc opus suas conferunt vires peramanter impertit.
Quod vero, omnium christifidelium e Jugoslavia verbis, legatum Pontificium mitti poscis, scias petitioni huic vestrae Summum Pontificem benigne concessisse, idque muneris E.mo Viro Augusto Hlond, Archi-episcopo Gnesnensi et Posnaniensi credidisse.
Haec tecum communicans ea qua par est observantia me profiteor
Exc.mo ac Rev.mo Domino	Excellentiae	Tuae
D.no Gregorio Rožman	addictissimum
Episcopo Labacensi	E.	C	a	r	d.	P	a	c	e	11 i.
L a b a c u m.
24.
Praznik presv. Krvi.
SACRA CONGREGATIO RITUUM.
Die 1 Julii
In festo Pretiosisimi Sanguinis D. N. J. C.1
Oremus
Omnipotens sempiterne Deus, qui unigenitum Filium tuum mundi Redemptorem constituisti, ac eius Sanguine placari voluisti: concede, quaesumus, salutis nostrae pretium solemni cultu ita venerari, atque a praesentis vitae malis ejus virtute defendi in terris, ut fructu perpetuo laetemur in caelis. Per eumdem Dominum.
Lectiones II Nocturni Lectio IV
Sermo sancti Joännis Chrysostomi. (Homilia ad Neophytos)
Vis sanguinis Christi audire virtutem? Redeamus ad ejus exemplum, et priorem typum recordemur, et pristinam Scripturam narremus. In Aegypto, nocte media, Aegyptiis Deus plagam decimam minabatur, ut eorum primogenita deperirent, quia primogenitum ejus populum detinebant. Sed, ne amata plebs Judaeorum una cum illis periclitaretur, quia unus locus continebat universos, remedium discretionis inventum est. Proinde exemplum mirabile, ut discas in veritate virtutem. Ira divinae indignationis operabatur, et domos singulas mortifer circuibat. Quid igitur Moyses? Occidite, inquit, agnum anniculum, et sanguine ejus linite januas. Quid ais, Moyses? Sanguis ovis rationalem hominem liberare consuevit? Valde, inquit; non eo quod sanguis est, sed quia Dominici sanguinis per eum demonstratur exemplum.
Lectio V
Nam, sicut regnantium statuae, quae sine causa sunt et sermone, nonnumquam ad se confugientibus hominibus, änima et ratiöne decorätis,
1 AAS, 1934, št. 13, str. 559 sl.
subvenire consueverunt, non quia sunt aere confectae, sed quia retinent imaginem principalem: ita et sanguis ille, qui irrationalis fuit, animas habentes homines liberavit, non quia sanguis fuit, sed quia hujus sanguinis ostendebat adventum. Et tunc Angelus ille vastator, cum linitos postes atque aditus pervideret, transjecit gressus et non est ausus intrare. Nunc ergo si viderit inimicus, non postibus impositum sanguinem typi, sed fidelium ore lucentem sanguinem veritatis Christi, templi postibus dedicatum, multo magis se subtrahet. Si enim Angelus cessit exemplo, quanto magis terrebitur inimicus, si ipsam perspexerit veritatem? Vis et aliam hujus sanguinis scrutari virtutem? Volo unde primum cucurrit, inspicias, et de quo fonte manavit. De ipsa primum cruce processit; latus illud Dominicum initium fuit. Latus miles aperuit, et templi sancti parietem patefecit; et ego thesaurum praeclarum inveni, et fulgentes divitias me gratulor reperire.
Lectio VI
Sic et de illo agno factum est: Judaei ovem occiderunt, et ego fructum de sacramento cognovi. De latere sanguis et aqua. Nolo tam fäcile, auditor, transeas tanti secreta mysterii; restat enim mihi mystica atque secretälis oratio. Dixi baptismälis symbolum et mysteriorum, aquam illam et sanguinem, demonstrare. Ex his enim sancta fundata est Ecclesia per lavacri regenerationem, et renovationem Spiritus Sancti. Per baptisma, inquam, et mysteria, quae ex latere videntur esse prolata. Ex latere igitur suo Christus aedificavit Ecclesiam, sicut de latere Adam ejus conjux Eva prolata est. Nam hac de causa Paulus quoque testatur dicens: De corpore ejus et de ossibus ejus sumus; latus videlicet illud significans. Nam, sicut de illo latere Deus fecit feminam procreari, sic et de suo latere Christus aquam nobis et sanguinem dedit, unde repararetur Ecclesia. — Recur-rente autem anno ab humani generis redemptione undevicies centenärio, quem ad tam ineffabile beneficium recolendum solemni prae omnibus sacro Jubilaeo Summus Pontifex Pius XI celebratum voluit; ut pretiosi Sänguinis, quo redempti sumus, Agni immaculati Christi uberiores dimanarent in homines fructus, ejüsque memoria fidelibus vividius commendaretur, idem Summus Pontifex Pretiosissimi Sanguinis Domini Nostri Jesu Christi festum, quotannis ab universa Ecclesia peragendum, ad ritum düplicem primae classis evexit.
Urbis et orbis
Quo anni undevicesimi centenarii ab humani generis redemptione memoria in dies perseveret, Sanctissimus Dominus Noster Pius Papa XI ex Sacrorum Rituum Congregationis consulto, festum Pretiosissimi Sanguinis Domini Nostri Iesu Christi ad ritum duplicem primae classis evehere, et suprascriptas Orationem et Lectiones in officio legendas adprobare dignatus est. Servatis Rubricis. Quibuscumque contrariis non obstantibus.
Die 25 Aprilis 1934.
C. Card. Laurenti, Praefectus.
L. S.	A.	Carinci,	Secretarius.
25.
Proslava 85 letnice nadškofa dr. A. B. Jegliča.
Dne 29. maja 1935 dopolni prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaventura J e g 1 ič 85 let svojega življenja. Na pobudo društva »Jeglič« se je v Ljubljani osnoval odbor, ki je izdelal program, da se čim sloves-fteje proslavi ta izredni življenski jubilej za jugoslovansko državo, slovenski narod in ljubljansko škofijo tolikanj zaslužnega vladike. V tem odboru sodelujejo po svojih zastopnikih g. ban dravske banovine, g. ljubljanski mestni načelnik in prevzv. g. ordinarij.
Spored proslave obsega v glavnem sledeče točke:
V torek, 28. maja, od 15 do 17 pot jubilanta iz Gornjega grada v Ljubljano. Ob 17 slovesen sprejem v Ljubljani. Ob 20 svečana poklonitev mesta Ljubljane. — V sredo, 29. maja, od 7 do pol 9 pot na Brezje, kjer bo jubilant maševal. — V četrek 30. maja, spomin jubileja v cerkvah ljubljanske škofije.
Za župne urade in cerkvena predstojništva ljubljanske škofije odreja škofijski ordinariat sledeče:
1. Po vseh cerkvah onega dela dekanije Kamnik in ljubljanske okolice, ki leže ob cesti Gornji grad—Kamnik—Ljubljana, naj se v torek, 28. maja, v času mimohoda slovesno zvoni. Isto velja za sredo, 29. maja, zjutraj za cerkve dekanij ljubljanska okolica, Kranj in Radovljica ob cesti Ljubljana—Kranj—Brezje. Na sedežih župnij naj se sprejema oz. pozdrava udeleži vsa duhovščina in po možnosti cerkvene družbe z zastavami.
2. V torek, 28. maja, naj se v Ljubljani ob 17 četrt ure slovesno zvoni z vsemi zvonovi mestnih cerkva. Sprejema pred škofijsko palačo se udeleži prevzv. g. ordinarij, stolni kapitelj, svetni in redovni kler mesta ter bogoslovci. Isti se poklonijo jubilantu tudi zvečer ob 20 v dvorani škofijske palače.
3. V sredo, 29. maja, zvečer naj se po vseh cerkvah v škofiji po Ave Mariji četrt ure slovesno zvoni. Na praznik Vnebohoda, 30. maja, pa naj se v vseh župnih in kuratnih cerkvah v škofiji po slovesni maši zapoje zahvalna pesem. Vernikom naj se v pridigah ta jubilej kratko razloži.
V Ljubljani, dne 16. maja 1935.	Ign. Nadrah,
gen. vikar.
26.
Liturgična določila za evharistični kongres.
Za evharistični kongres v Ljubljani naročam in odrejam sledeče:
1.	Zvonjenje. Pri vseh župnih, samostanskih in podružnih cerkvah ljubljanske škofije naj se en četrt ure zvoni (pritrkava) z vsemi zvonovi:
a) ob otvoritvi kongresa v petek, 28. junija, ob šestih zvečer;
b) v soboto, 29. junija, po Ave Mariji.
Ob prihodu papeževega legata naj se zvoni pri vseh cerkvah, mimo katerih bo vozil dotični vlak. Ko pride vlak na ljubljanski kolodvor, naj zazvone vsi zvonovi ljubljanskih cerkva in zvone tako dolgo, da pride kardinal-legat do stolne cerkve.
2. Svete maše. Na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija, naj se opravi vse, kakor je v direktoriju določeno za ta dan. Com. Ssmi se ne doda, ker je pri maši com. de identico Dni mysterio, sc. de ss. Corde.
V nedeljo, 30. junija, naj se opravi v vseh cerkvah, kjer bo to mogoče, slovesna ali peta maša de ss. Corde, Gl., com. Dom. tant., Cr., uit. Ev. Dom. V cerkvah, kjer se opravlja konventualna maša, se izpusti pri slovesni maši tudi com. Dom. in je ult. Ev. s. Joannis. In M. convent. de Dominica pa se v tem primeru opusti com. ss. Cordis (glej Direct. 1935 str. 98 op.). Tihe maše se ravnajo po direktoriju. Com. Ssmi se ne doda pri nobeni maši.
3. Spovedna jurisdikcija. Za čas kongresa, t. j. od sobote, 22. junija, do torka, 2. julija incl., se daje vsem duhovnikom drugih škofij spovedna jurisdikcija v ljubljanski škofiji, če jo imajo v domači škofiji.
Za isti čas se dajejo vsem spovednikom, ki bodo spovedovali v ljubljanski škofiji, sledeča pooblastila:
I. Absolvendi a censuris et poenis ecclesiasticis eos qui libros apostatarum, haereticorum aut schismaticorum, apostasiam, haeresim aut schisma propugnantes, aliosve per Apostolicas Litteras nominatim prohibitos defenderint aut scienter sine debita licentia legerint vel retinuerint; iniuncta congrua poenitentia salutari ac firma obligatione supradictos libros, quantum fieri poterit, ante absolutionem, destruendi vel Ordinario aut con-fessario tradendi.
II. Dispensandi ad petendum debitum coniugale cum transgressore voti castitatis perfectae et perpetuae, privatim post completum XVIII atetatis annum emissi, qui matrimonium cum dicto voto contraxerit huius-modi poenitentem monendo, ipsum ad idem votum servandum teneri tam extra licitum matrimonii usum quam si coniugi supervixerit.
III. Dispensandi super occulto criminis impedimento, dummodo sit absque ulla machinatione, et agatur de matrimonio iam contracto; monitis putatis coniugibus de necessaria consensus secreta renovatione, ac iniuncta gravi et diuturna poenitentia salutari. Item dispensandi supev eodem occulto impedimento, dummodo pariter sit absque ulla machinatione, etiam in matrimoniis contrahendis, iniuncta gravi et diuturna poenitentia salutari.
IV. Absolvendi ab excommunicatione latae sententiae Ordinario reservata, quam incurrunt procurantes abortum, effectu secuto. (To pooblastilo se daje po kan. 2350, § 1 in 199 § 1.)
V. Vota non reservata iusta de causa commutandi in minus bona vel etiam dispensandi.1
4. B i n a c i j a 29. in 30. junija se dovoljuje vsem cerkvam, kjer bo v smislu kan. 806, § 2., potrebna.
5. Posebna naročila duhovnikom.
a) Vsak duhovnik ljubljanske škofije, ki se bo kongresa udeležil, mora to naznaniti škofijskemu ordinariatu do 15. junija. Sporoči naj, kdaj pride in do kdaj ostane v Ljubljani.
b) Pri kongresnih slovesnostih morajo biti vsi duhovniki v talarjih.
c) Za procesijo naj prinese vsak duhovnik s seboj superpelicei. Tistim, ki bodo v Ljubljani maševali, se priporoča, naj prineso s seboj tudi purifikatorij.
V Ljubljani, dne 1. maja 1935.	f	Gregorij,
škof.
1 N. pr. onim, ki so za letos zaobljubili romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, premeniti Obljubo tako, da ji zadosti z udeležbo na evharističnem kongresu v Ljubljani.
27.
Odpustki
za duhovno obiske Jezusa v presv. Zakramentu.
Mnogi ljudje so zaradi bolezni ali drugih pravičnih vzrokov zadržani, da ne morejo obiskovati Jezusa v presv. Zakramentu, dejansko pričujočega na oltarjih in v tabernakljih cerkva in kapel, in s tem pridobivati odpustke, navezane na te obiske. Da bi bili tudi ti deležni duhovnih dobrot, izvirajočih iz teh obiskov, je sv. oče Pij XI. dne 23. februarja t. I. naklonil vsem, ki so zaradi bolezni ali drugih pravičnih vzrokov brez lastne krivde zadržani moliti Jezusa ali izpostavljenega na altarju ali v tabernaklju, pa v duhu obiščejo sv. Zakrament in s skesanim srcem molijo predpisane molitve: petkrat očenaš, zdravamarija in čast bodi k Jezusu v presv. Zakramentu in enkrat v papežev namen — tolikokrat nepopolni odpustek petih let, kolikorkrat opravijo to pobožnost in popolni odpustek proti navadnim pogojem enkrat na teden, če opravijo tako pobožnost vsak dan. (S. Poenit., decr. 12. apr. 1935: AAS 1935, 169.)
28.
Kanonična vizi taci j a in birmo vanj e.
Iz važnih razlogov se je vrstni red letošnje kanonične vizitacije in birmovanja moral spremeniti, da se sedaj izvršita:
Sv. Lenart nad Škofjo Loko v četrtek, 16. maja;
Izlake v torek, 18. junija;
Kolovrat v torek, 23. julija.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1935.	f	Gregorij,
škof.
29.
Konference Sodalitatis ss. Cordis Jesu v 1.1934.
Ljubljana (mesto): 1 konferenca. — Mohorjeva izdaja »Življenja svetnikov« (kanonik Alojzij Stroj in kaplan dr. Jožef Pogačnik).
Ljubljana (okolica): 10 konferenc. — Katoliška akcija (kaplan Pavel Slapar). — Svetoletni odpustki (dekan Valentin Zabret). — Organizacija kmetskih fantov in deklet (kurat Janko Sedej). — Drago Oberžan o Holandiji. — Dednost dobrih in slabih nagnjenj (kaplan Štefan Traven). — Naše organizacije (tajnik Vinko Zor). — Kako naj duhovnik samega sebe posvečuje? (p. Henrik Damiš, O. F. M.) — Duhovnik in cerkvena glasba (p. dr. Gotfrid Ploj. O. F. M.). — Drobtine iz arhivov (župnik Ivan Štrukelj). — Priprava in zahvala po sv. maši (p. Henrik Damiš, O. F. M.). — Cerkvena občina, politična občina in vzdrževanje cerkvenih poslopij (Fran Kristan).
Cerknica: 4 konference. — Naše duhovniške konference (župnik Jernej Hafner). — Obiskovanje bolnikov (dek. upr. Alojzij Wester). —
Kulturne smernice KA (kaplan Anton Kovačič). — Fanatizem (župnik Matej Ježek).
Kamnik: 3 konference. — Šolska mladina in služba božja (kaplan Mihael Jenko). — Defectus in confessionali a parte confessarii (dekan Matej Rihar). — Poglavje o cerkvenih pevcih (župnik Janez Langerholz).
— Marija in duhovnik (dekan Matej Rihar). — Marijine družbe (kanonik dr. Tomaž Klinar). — Tabor Marijinih vrtcev.
Kočevje: 2 konferenci. — Duhovnik, mož molitve (dekan Ferdinand Erker). — Caritas in katoliška mladina v novi Nemčiji (kaplan Jožef Oblak).
Kranj: a) cerkljansko okrožje: 4 konference. — Dokazi o bivanju božjem (beneficiat Franc Rajčevič). — Katoliška akcija (kaplan Ivan Caserman). — Mašne ustanove (župnik Valentin Sitar). — Vele-sovski samostan in cerkev (župnik Jožef Brešar).
b)	kranjsko okrožje: 8 konferenc. — Organizacija evhar. križarjev na Holandskem (župnik Franc Zabret). — Pastoralni pomen križevega pota (vikar dr. Jožef Pogačnik). — Bog v naših pridigah in knjigah (župnik Matija Škerbec). — Birma in kanonična vizitacija (župnik Anton Vovk). — Spolni ekscesi in zdravje mladine (katehet Jožef žužek). — 0 duhovnem čtivu (kaplan Anton Pogačnik). — Psihoanaliza in kateheza (vikar dr. Pavel Simončič). — Problem fantovskih odsekov v KA (župnik Matija Škerbec). — Sv. Frančišek Šaleški in naš čas (kaplan Anton Pogačnik). — Katolik in communicatio in sacris (kaplan Jožef Jamnik). — Življenje z liturgijo v župniji (katehet Jožef žužek). — Priprave na evharistični kongres (vikar Jožef Košiček). — Ljubezen do Boga (kaplan Anton Pogačnik). — Pogreški v našem liturgičnem življenju (kaplan Ivan Špendal).
Leskovec: 5 konferenc. — Šolarji v cerkvi (kaplan Matej Tomazin).
— Pobijanje konkubinatov (župnik Janez Filipič). — Duhovnikovo delo v sedanjem času (kaplan Matej Tomazin). — Učna in vzgojna načela sv. Janeza Bosca (župnik Janez Filipič). — Sodobna društva in organizacije (tajnik Vinko Zor in kaplan Janez Hladnik). — Mesta v sv. pismu o duhovništvu (župnik Janez Filipič). — Duhovnik in sedanja kriza (župnik Engelbert Rakovec). — Ob jubileju Sodal. ss. C. J. (župnik Janez Frančič).
Litija: 5 konferenc. — Katoliška akcija (župnik Andrej Širaj). — Katoliška akcija in nje podrobno delo (župnik Andrej Širaj). — Obstoječe organizacije in stališče do njih (tajnik Vinko Zor). — Knaus-Oginova metoda (zdravnik dr. Anton Brecelj). — Kateheza o 6. božji zapovedi (župnik Franc Markež) in o katoliški Cerkvi (dekan Anton Gornik).
Loka: 9 konferenc. — Dobri pastir (kaplan Anton Ronko). — Dajmo narodu celo krščanstvo (župnik France Hiti). — Duhovnik-liturg (kaplan Viktorijan Demšar). — Blagor vam, slovenski duhovniki (župnik Matej Tavčar). — Marijine družbe (kanonik dr. Tomaž Klinar). — Vzgoja in vodstvo v Mar. družbah v današnjem času (žup. upr. Ivan Lončar). — Pogoji za svetoletni odpustek (župnik Valentin Bertoncelj). — Bela kuga (župnik Ivan Pečnik). — A fulgure et tempestate, ab insidiis diaboli, libera nos Domine! (župnik Ivan Dovč). — Več duha pri našem poklicnem delu (župnik Ivan Gogala). — Katoliška akcija (dekan Matija Mrak).
Moravče: 5 konferenc. — Bistvo in cilji KA (dekan Janko Cegnar).
— Kako pritegniti laike k delu v KA (župnik Jakob Štrekelj). — Dušni pastir in dolžnosti vernikov glede nedeljske sv. maše (župnik Jakob Štrekelj). — KA in zahteve današnjega časa (tajnik Vinko Zor). — Župnik duhovni preroditelj svoje župnije (ekspozit Franc Osolnik). — 0 kletvi
pri nas in njenih vzrokih (župnik Jakob Štrekelj). — Delo duhovnikovo zoper kletvino (župnik Jakob Štrekelj).
Novo mesto: 4 konference. — Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve (kaplan Anton Petrič). — Smernice za KA (prošt Karel Čerin). — Birma in kanonična vizitacija (prošt Karel Čerin). — Sodobna društva in organizacije (vikar Franc Kek). — Gmotni položaj cerkva in duhovščine v dekaniji (prošt Karel Čerin).
Radovljica: 4 konference. — Verske razmere na našem jugu (župnik Matija Škerbec). — Stališče do raznih sodobnih organizacij (prof. dr. Janez Fabijan). — Marijina božja pota na Slovenskem (župnik Jožef Lavtižar). ~ Beseda o sv. pismu starega zakona (župnik Janez Kramar). — 0 katoliškem tisku (vikar Jožef Košiček).
Ribnica: 7 konferenc. — Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve in katoliški zakon (dekan Anton Skubic). — Marijini vrtci in zakon o verskem pouku v narodnih šolah (dekan Anton Skubic). — Mednarodna katoliška fronta (župnik Anton Mrkun). — Narodne cerkve (župnik Karel Škulj). — Stanovska država po »Quadragesimo anno« (župnik Anton Mrkun). — Priprava na dekanijski evharistični shod (dekan Anton Skubic). — Duhovnik v boju zoper neomaltuzianizem (župnik Franc Majdič).
— Po evharističnem shodu (dekan Anton Skubic). — Socialno vprašanje v homiletiki (človekova osebnost) (župnik Karel Škulj). — Fakultete župnikov in spovednikov v svetem letu (dekan Anton Skubic). — Skrb vernikov za cerkve in duhovnike (dekan Anton Skubic). — Memento defunctorum fratrum sacerdotum (dekan Anton Skubic). — Sodobne razmere in duhovščina (župnik Karel Škulj).
Semič: 7 konferenc. — Duhovnik in časopisje (žup. upr. Andrej Ilc).
— Napake belokranjskega ljudstva (prošt p. Gregorij Cerar, 0. Teut.). — Vrline belokranjskega ljudstva (prošt p. Gregorij Cerar, 0. Teut.). — Ideologija belokranjske mladine (kaplan Franc Nahtigal). — Župnija kot misterij (kaplan Ivan Štrus). — Notranje duhovno življenje v župniji (kaplan Ivan Štrus). — Veroučitelj ob začetku novega šolskega leta (dekan p. Pavlin Bitnar, 0. Teut.). — Vzgoja krščanskih mater (župnik Alojzij Peček). — Župnik voditelj (kaplan Ivan Štrus).
Šmarije: 6 konferenc. — Katoliška akcija (opat p. dr. Avguštin Ko-stelec, 0. Cist.) — »Krščanska šola« (opat p. dr. Avguštin Kostelec, 0. Cist.). — Stanje našega zadružništva (Franc Gabrovšek). — Marijine družbe (spiritual dr. Ciril Potočnik). — Upravljanje cerkvenih in nadar-binskih gozdov (župnik Franc Vidmar). — Pomanjkljivosti v cerkveni glasbi v dekaniji (kaplan Jožef Rozman). — Testament duhovnikov (župnik Franc Vidmar). — Evharistični kongres v Ljubljani (vikar Jožef Košiček). — Katoliški tisk (vikar Jožef Košiček).
Trebnje: 6 konferenc. — Katoliška akcija (dekan Ivan Tomažič). — Gospodarski in socialni problemi slovenske duhovščine v sedanji krizi (župnik Janko Dolenc). — Birma in kanonična vizitacija (dekan Ivan Tomažič). — Sodobni problemi (dr. Ivan Ahčin). — Duhovski duhovni obisk pri svoji nebeški Materi (dekan Ivan Tomažič). — Udejstvovanje marijanske misli med nami in našim narodom (dekan Ivan Tomažič). — Prekmurje v dušnopastirskem oziru (dekan Ivan Tomažič). — Če ni vse prav, kaj potlej, da bo vse prav? (župnik Henrik Bukowitz). — Evharistični kongres v Ljubljani (vikar Jožef Košiček). — Naš tisk in sodobni problemi (vikar Jožef Košiček). — Knaus-Oginova teorija (zdravnik dr. Anton Brecelj).
Vrhnika: 4 konference. — Kako pritegniti moške k verskemu življenju? (kaplan Mirko Bartol). — Prepoved »Mladega plamena« in »Besede« (kaplan Gregorij Mali). — Kako naj se izvedejo odprte duhovne vaje po
župnijah? (župnik Ciril Jerina). — Gmotno stanje duhovnikov na Češkoslovaškem (vp. župnik Franc Lakmayer).
Žužemberk: 6 konferenc. — Red javne službe božje (župnik Ivan Žavbi). — Naš tisk (vikar Jožef Košiček). — Praznovanje nedelj in praznikov (župnik Ivan Žavbi). — Epikleza (ekspozit Pavel Podbregar). — Verske razmere med našimi izseljenci v Franciji (kaplan Silvester Skebe). — Obredi velikega tedna (župnik Ivan Žavbi). — Duhovsko podporno društvo (župnik Ignacij Omahen). — Evharistični kongres v Ljubljani (vikar Jožef Košiček). — Zvonjenje ob raznih prilikah (žup. upr. Alojzij Zupanc).
Št. 1560.	30.
Govori in petje pri pogrebih.
Dogaja se, da pri pogrebih govore na cerkvenem pokopališču govorniki, ne da bi prej to javili cerkveni oblasti. Po kan. 1211 cerkv. zakonika pa morajo škofje in župniki oziroma poklicani cerkveni predstojniki skrbeti, da v pogrebnih govorih ne bo ničesar, kar bi se ne strinjalo s katoliško vero ali pieteto. Zato se določa sledeče:
Kdor namerava na cerkvenem pokopališču govoriti, mora dobiti za to od pristojnega župnika (v Ljubljani od upravitelja pokopališkega fonda) dovoljenje. Če župnik oziroma dotični predstojnik smatra za potrebno, more zahtevati tudi spisan govor. Na temelju napovedbe vsebine govora ali spisa se da dovoljenje za govor, ako so izpolnjeni pogoji zgoraj navedenega kanona.
Župnik naj tudi, kadar se mu zdi potrebno, vpraša onega, ki pride pogreb naročat, če bo morda kdo govoril na pokopališču. V primeru, da bo kdo govoril, naroči župnik, naj pride govornik do njega. Župnik se potem ravna, kakor je zgoraj povedano.
Ko bi kdo govoril na pokopališču, ne da bi se bil prej oglasil pri župniku oz. dotičnem predstojniku, naj pokopovalec molče počaka ob grobu kot uradna priča govora. Molče naj se umakne le tedaj, ko bi govornik govoril kaj takega, kar se ne ujema z vero ali pieteto.
V obeh primerih pa naj se dogodek naznani na škof. ordinariat, da bo ta ukrenil, kar bo v zmislu določil cerkvenega prava potrebno.
Iste določbe veljajo tudi za govore med pogrebnim sprevodom.
Dogaja pa se tudi, da se pri pogrebnih sprevodih pojo pesmi, ki se v njih izpušča beseda Bog in pesmi, katerih besedilo ni primerno za cerkveni pogreb, ki je verski obred. Zato se odreja, da velja gornje določilo tudi glede pesmi pri pogrebih. Župnik ali dotični predstojnik naj vselej poizve, katere pesmi se bodo pele in kakšno je njih besedilo. Ako bi se besedilo ne strinjalo s katoliško vero ali pieteto, naj se ravna, kakor je določeno glede govorov.
Zadevne določbe III. ljubljanske sinode (str. 161) se s tem razveljavljajo.
V Ljubljani, dne 4. maja 1935.	f	Gregorij,
škof.
Opomba: Ta odlok naj se v vseh cerkvah prečita oz. pojasni vernikom s prižnic.
Št. 1995.	31.
Godbe pri teoforičnih procesijah.
Znano je, da pri procesijah, in tudi pri najbolj svečanoliturgičnih: velikonočnih in o sv. Rešnjem Telesu, igrajo po mnogih krajih naše škofije godbe še vedno svetne koračnice. Ta razvada je bila že večkrat grajana in se je zoper njo nastopalo. V zadnji dobi se je doseglo, da so pričele godbe ponekod pri procesijah igrati cerkvene himne, kakor je edino oziroma najbolj pravilno. Mnogokje se pa ne morejo odločiti, da bi prenehali s svetnimi koračnicami in uvedli boljšo in cerkvenega bogoslužja vredno prakso.
Zato odreja škof. ordinariat, da se poslej pri teoforičnih procesijah ne smejo igrati več druge skladbe kakor cerkvene. Danes, ko je na razpolago dovolj instrumentiranih cerkvenih skladb, ta določba ne bo združena s prevelikimi težavami.
Cerkvenim predstojnikom se naroča, da vselej, kadar naprosijo ali naroče za teoforično procesijo godbo, od nje brezpogojno zahtevajo igranje izključno cerkvenih skladb.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1935.	f	Gregorij,
škof.
32.
Izdaje pesmi za ljudsko petje.
Vse pesmi, pa naj bo samo besedilo ali samo napevi ali harmonizacije cerkvenih pesmi, namenjenih ljudskemu petju, se morajo pred izdajo vselej predložiti škof. ordinariatu v odobritev. Predložiti se mora besedilo vseh kitic posameznih pesmi. Torej ne samo posebne izdaje, ampak tudi vse, kar hočejo objaviti posamezni listi.
Besedilo in napev se ne smeta izpreminjati, ampak zapisati tako kakor ju imajo dosedanje odobrene izdaje. Če bi se izdajatelju zdela v besedilu potrebna kaka izprememba, jo mora posebej označiti in povedati razloge, zakaj je izprememba potrebna. — Prav tako in še bolj nujno je, da naprej naznani in opraviči vsakršno meno v napevu.
Izdaje, ki bi tem predpisom ne ustrezale, se bodo brezpogojno zavračale.
V Ljubljani, dne 6. maja 1935.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
Št. 1932.	33.
Verouk
na strokovno-nadaljevalnih šolah.
Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 18. marca 1935, št. I. 9934/N. je odločeno, da se od početka šolskega leta 1935/36 uvede na vseh strokovno-nadaljevalnih šolah verouk kot obvezen predmet z eno uro na teden. V zmislu čl. 64 uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol se prične s poukom verouka v šolskem leta 1935/36 le v prvem razredu. Podvzeti pa so koraki, da se uvede takoj v vseh razredih.
Učni načrt za verouk na teh šolah bosta izdelala škof. ordinariata v Ljubljani in Mariboru in se bo nato objavil.
V Ljubljani, dne 4. maja 1935.	f	Gregorij,
škof.
Št. 1712.	34.
Evidenca državnih taks.
Ministrstvo pravde, versko odelenje/XIII.
2, aprila 1935.
Belgrad.
Predmet: Evidenca državnih taks; ukinitev naredbe.
Prečastitemu
škofijskemu ordinariatu
Ljubljana.
Ministrstvo financ, oddelek za davke, je naslovilo na ministrstvo pravde akt št. 20593/111. od 15. marca 1935 sledeče vsebine:
V zmislu § 32 zakona o premembah in dopolnitvah zakona o taksah od 18. februarja 1934 (Službene novine od 20. februarja 1934, št. 41/X) in ker še ni nastala možnost za vodenje taksnih registrov iz čl. 31 zakona o taksah, se ukinja pošiljanje seznamov o plačanih taksah po posameznih številkah tarife zakona o taksah, vpeljano z razpisom od 6. junija 1932, št. 46451/III, ki je bil izpopolnjen z razpisom od 25. novembra 1933, št. 103261/III.
Prednje se dostavlja s prošnjo na znanje in obveščenje podrejene duhovščine v zvezi s tukajšnjim razpisom od 25. julija 1932, št. 60225.
Po pooblaščenju ministra pravde: načelnik:
A. čičic.
O zgornjem se obveščajo vsi župni in drugi cerkveni uradi v svrho ravnanja.
V Ljubljani, dne 7. maja 1935.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
35.
Zdravniška spričevala za poroko ukinjena.
»Službene novine«, št. 99 od 27. aprila 1935, so objavile sledečo uredbo:
Na osnovi § 63 finančnega zakona za 1. 1934/35 predpisuje ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje uredbo o izpremembi zakona o zatiranju spolnih bolezni od 28. marca 1934.
Čl. 1. § 9 zakona o zatiranju spolnih bolezni se ukinja.
Čl. 2. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da izpremeni in dopolni pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni, št. S. 11866 od 15. junija 1934.
Čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Št. S. 12123. Aprila 1935. Belgrad.
Slede podpisi ministrov.
V zmislu zgornjega torej ni več treba, da bi bili moški pred vstopom v zakon zdravniško pregledani in da bi predlagali župnim uradom zdravniška spričevala za poroko.
V Ljubljani, dne 7. maja 1935.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
Št. 2169.	36.
Babice.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dopisom z dne 2. maja 1935 VI. No. 11494/1 sporočila škof. ordinariatu sledeče:
»Kraljevska banska uprava si prizadeva, da v interesu ljudskega zdravja vsaka občina namesti diplomirano babico kot občinsko babico, v kar je obvezana po § 12. zakona o zdravstvenih občinah. To njeno plemenito stremljenje pa ogražajo najbolj neizkušene babice, babice tako zvane mazačke.
Dogaja se, da se ta ali oni župni urad brani prijaviti mazačke babice, to je pomagalke pri porodu, ki nimajo predpisane kvalifikacije. Kot vzrok za to postopanje pa se navaja, da je ljudstvo revno in da ne more plačati diplomiranih babic, ter da bi se z naznanjanjem babic-mazačk ljudstvo navajalo k blodi ter se resno ogražalo število porodov, ker bi ženske-mazačke ne hotele nositi otrok h krstu. Ta vzrok ne drži, ker diplomirane babice pri revnih porodih dobivajo pripomočke (zdravila, obveze itd.) na predpis banovinskega zdravnika brezplačno iz banovinskih sredstev, honorar jim pa po zakonu mora plačati dotična občina iz svojih sredstev. Nestrokovne intervencije so nedopustne in nepotrebne, ker je dovolj izkušenih babic na razpolago. Prepogosti slučaji sepse in drugih bolezni med in po porodu so posledica intervencij teh neizkušenih žensk, ki protizakonito pomagajo pri porodu.
Zato se naproša častiti naslov, da upoštevaje odredbe zakona in predpisov, potom okrožnice pouči župne urade, da je samo strokovna babična pomoč predpisana in dovoljena. Končno se še pripomni, da spada dalje v delokrog izkušenih babic nositi otroke h krstu, ker je tudi za to potrebna posebna izobrazba, da se varuje dojenček škode in da dobijo župni uradi dovolj točne in zanesljive podatke za matično knjigo od babice, ki je za to odgovorna.«
To se sporoča vsem župnim uradom v vednost in ravnanje.
V Ljubljani, dne 11. maja 1935.	Ign.	Nadrali,
 	gen.	vikar.
37.
Razne objave.
Blagoslovitev praporov podmladka Jadranske straže se po liturgičnih pravilih sme in more vedno izvršiti, seveda upoštevajoč odlok S. Congr.
S.	Officii z dne 14. decembra 1932 (Škof. list 1932, str. 111).
Štetje službenih let banovinskih honorarnih duhovnikov. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dopisom z dne 15. maja 1935,
II.	No. 8224/1, sporočila škof. ordinariatu sledeče: Dušnopastirski posli honorarnih duhovnikov v banovinskih zavodih na Studencu pri Ljubljani in Golniku so specijalno dušno pastirstvo, ki ga pa je prištevati odnosno enačiti javni cerkveni službi v zmislu čl. II. § 1. zakona od 28. marca 1918, drž. zak. št. 115. Radi tega so glede omenjenih duhovnikov dani pogoji iz prednjega predpisa, da se jim čas, prebit v predmetni službi, šteje v dobo za dosego poviška minimalnega dohodka (starostne doklade), ko se eventuelno vrnejo v redno dušnopastirsko odnosno v javno cerkveno službo. Ne velja pa to za mesto na Mali Loki na Dol. — O čemer se vsi prizadeti obveščajo.
Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za stalnega vero-učitelja narodne šole je objavil Službeni list kr. banske uprave dravske banovine v 16. številki z dne 23. februarja 1935 na str. 122—125. Za opravljanje tega izpita so za veroučitelje rimsko-katoliške veroizpovedi določene drž. učiteljske šole v Ljubljani, Zagrebu in Somboru.
Slika škofa Barage. Misijonska tiskarna v Grobljah, p. Domžale, je založila sliko škofa Barage, izdelano v bakrotisku po znani Langusovi sliki v ljubljanskem duhovskem semenišču. Ker se je reprodukcija izredno dobro posrečila in bo v okras vsaki hiši in vsakemu zavodu, jo toplo priporočamo v nabavo.
Praznik presv. Krvi 1. julija. Novi formularji za misal in brevir se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Priporoča se pasarska tvrdka Avgust Megušar, Ljubljana, Celovška c. 14, v hiši svečarne »Pax«, za izdelavo in popravila cerkvenega orodja.
38.
Slovstvo.
Dr. Mihael Opeka: Iz mojih rimskih let. Kraji, zgodbe in ljudje. V Ljubljani 1935. Založila in natisnila Misijonska tiskarna v Grobljah, p. Domžale. 210 strani z mnogimi slikami na umetniškem papirju. — V vrsti mnogih monografij zadnjih let smo dobili svojevrstno pisan življenjepis znanega pisatelja in popularnega cerkvenega govornika izza dobe njegovih teoloških študij v Rimu. V izbranem jeziku in živahni obliki popisuje kraje, zgodbe in ljudi, ki je v njih in ž njimi živel in ki so ga oblikovali v pobožnega svečenika in temeljito naobraženega teologa. Ob vsem tem pa so mu vcepljali v srce gorko ljubezen do večnega mesta, ki tudi po dolgih letih ni zamrla, marveč v vsej svežosti prikazala v tej knjigi lepote in svetosti polne krasote središča katoliškega sveta. Ne le duhovnik, tudi laik naj seže po tej krasni knjigi, ki bo zadovoljila tudi razvajenega bralca. Toplo priporočamo.
Evharistične šmarnice za kongresno leto 1935. Ljubljana 1935. Založil Pripravljalni odbor za II. jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Nismo imeli doslej šmarnic, napisanih od tako odličnih pisateljev, ki so po svoji strokovni izobrazbi pred vsem poklicani, pisati ljudstvu o verskih resnicah in zapovedih. Predmet letošnjih šmarnic je terjala nuja duhovne priprave na evharistični kongres. Knjiga ima trajno vrednost tako za cerkvenega govornika kakor za laika za duhovno čtivo. Zato se sama dovolj priporoča.
M. Elizabeta, 0. S. Urs.: Slava sveti hostiji. 1935. Založil Jugoslov. uršulinski provincialat v Ljubljani. Tisk Misijonske tiskarne v Grobljah. Cena 15, ozir. 22 Din. — V vrsto pripomočkov za duhovno pripravo na evharistični kongres moremo z vso pohvalo šteti tudi to knjigo. Knjiga Pesihi, polnih iskrene pobožnosti, vere in ljubezni do presv. Evharistije bo inogla navdušiti verno srce prav tako, kakor so doslej vse pesmi naše odlične religiozne pesnice s priznano gotovostjo našle vsekdar izrednega odmeva. Naj bi zares mnogi segli po tej lepi knjigi pesmi.
Zeyer-Kranjc: Vrt Marijin. Pesem o Materi. Spisal Julij Zeyer, poslovenil Marko Kranjc. Druga izdaja, 1934. Natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena 12 oz. 20 Din. — Knjiga, primerna za branje zlasti v mesecu majniku, a vredna čitanja tudi sicer, saj jo je napisal slavni češki pesnik in pisatelj Julij Zeyer. Posebno se priporoča Marijinim družbam.
Janez Zabukovec: Vrtnice. Junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu. 1935. Spomin na evharistični kongres v Ljubljani. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Cena 15 ozir. 22 Din. — Izpod peresa priznanega ljudskega pisatelja smo dobili knjižico za junijsko branje. Naslov je še nekako tuj, morda se bo udomačil, če se bo udomačila kdaj tudi pobožnost, kakor se vrši za šmarnice. Naj bi po knjižici, ki je skrbno pripravljena, segali mnogi in naj bi rodila obilo sadov za bližnji kongres.
Št. 2273.	39.
Konkurzni razpis.
S tem se razpisujejo župnije: Češnjice v moravski dekaniji, Krka v žužemberški dekaniji, Nemška Loka v kočevski dekaniji, Sostro v dekaniji ljubljanske okolice, Štanga v litijski dekaniji in Špitalič, stoječa pod patronstvom župnega beneficija v Kamniku, v kamniški dekaniji.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti: za prvih pet na škof. ordinariat, za zadnjo na patrona, in jih poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 30. junija 1935.
V Ljubljani, dne 18. maja 1935.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
40.
Škofijska kronika.
Umeščena sta bila: Štefan Traven, kaplan na Brezovici, dne
26.	marca 1935 na župnijo Javorje nad Škofjo Loko, in Jernej Kovič, žup. upravitelj na Polšniku, dne 26. aprila 1935 na to župnijo.
Podeljena je bila župnija Št. Ožbalt Pavlu Podbregarju, ekspo-zitu na Muljavi.
Imenovan je bil za ekskurendo-upravitelja župnije Špitalič Anton Rovtar, župnik v Motniku.
Stalno upokojeni so: Pavel Perko, župnik v Češnjicah; Martin Poljak, župnik v Sostrem; Franc Vrhovec, župnik na Krki; Anton
Žnidaršič, župnik v Štangi; Anton Pfajfar, župnik v zač. pok. in Jožef Markič, žup. uprav, v zač. pok.
Konkurzni izpit so dovršili: Viktorijan Demšar, kaplan v Škofji Loki, Jožef F e r k u 1 j, kaplan v Moravčah, in Martin Gorše, kaplan v Vel. Laščah.
Ordinacije: Prezbiterat sta prejela: Karel Pokorn, C. M., dne 14. aprila 1935 in p. Bonaventura Cretton, 0. Cart., dne 5. maja 1935.
Umrla sta: dr. Franc Perne, gimn. profesor v pok., v Ljubljani dne 27. marca 1935 v starosti 74 let in Anton Mezeg, župnik v Špitaliču, v Ljubljani dne 18. maja 1935 v starosti 67 let (pokopan v Špitaliču). — Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 20. maja 1935.
Ign. Nadrah,
gen. vikar.
Jože Jagodic, v. d. ravn.
Vsebina: ‘23. Papežev legat za evhar. kongres. — 24. Praznik presv. Krvi. — 25. Proslava 85 letnice nadškofa Jegliča. — 26. Liturgična določila za evhar. kongres.
— 27. Odpustki. — 28. Kanonična vizitacija in birmovanje. — 29. Konference Sodal. ss. C. J. 1. 1934. — 30. Govori in petje pri pogrebih. — 31. Godbe pri teoforičnih procesijah. — 32. Izdaje pesmi za ljudsko petje. — 33. Verouk na strokovno-nadalje-valnih šolah. — 34. Evidenca državnih taks. — 35. Zdravniška spričevala za poroko ukinjena. — 36. Babice. — 37. Razne objave. — 38. Slovstvo. — 39. Konkurzni razpis.
— 40. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež.