92 Hladnikia 23: 92-92 (2009) Slovenske rastline – igra spomin. Botanično društvo Slovenije, Ljubljana 2008. Botanično društvo Slovenije je ob simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 2008 (ob 70-letnici prof. dr. Toneta Wraberja in 10-letnici društva) izdalo lično publikacijo, nekakšno spominsko knjigo za cenjenega profesorja. V njej je s kratkim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku, s karto razširjenosti v Sloveniji in s fotografijo predstavljenih 20 redkih ali znamenitih rastlin slovenske flore. Vsaka izbrana vrsta je potem dvakrat v različnih detajlih upodobljena še na priloženi poli, kar omogoča najmlajšim, mladim in, zakaj ne, tudi starejšim ljubiteljem rastlin družabno igro spomin (tudi preizkušanje našega poznavanja rastlin). Zamisel je izvirna in njena izpeljava odlična. Zaslugo zanjo imajo urednici Simona Strgulc Krajšek in Metka Škornik, avtorica besedila Tinka Bačič, prevajalki Katarina Žnidar in Barbara Vilhar, oblikovalka Branka Trčak in odlični fotografi, poleg nekaterih že naštetih avtoric predvsem Luka Pintar in Amadej Trnkoczy ter Božo Frajman, Marta Jakopič, Alenka Mihorič, Klemen Završnik, Marjan Senica, Dušan Klenovšek in Monika Pogorelec. Zemljevide razširjenosti je prispeval Center za kartografijo favne in flore. Publikacijo vsekakor toplo priporočam še posebej osnovno- in srednješolski mladini in prepričan sem, da je bodo mentorice in mentorji naravoslovnih krožkov zelo veseli. Je tudi prijetno darilo, ki bo razveselilo vsakega ljubitelja narave. Nekaj drobnih pripomb je zgolj za strokovno rabo in vrednosti ter uporabnosti tega dela v ničemer ne zmanjšujejo. Arealne karte so v večini primerov posrečene, saj dobro kažejo na gostitev razširjenosti ali pogostnost katere od predstavljenih rastlin. Take so npr. arealne karte za vrste Crocus reticulatus, Epipogium aphyllum, Hacquetia epipactis, Ostrya carpinifolia, Scopolia carniolica in še katero. Nekoliko pa so te karte zavajajoče npr. pri vrstah Daphne blagayana (saj ta naša znamenitost v slovenskem alpskem svetu doslej nima znanih naravnih nahajališč), Geranium argenteum (pojavljanje na Mangartu ?), Hladnikia pastinacifolia (iz gostitve pik na arealni karti bi lahko napačno sodili, da je rebrinčevolistna hladnikovka precej bolj pogosta kot je v resnici – le na južnem in severnem robu Trnovskega gozda), Stemmacantha rhapontica (po moji vednosti je v Kamniških Alpah le eno znano nahajališče, iz arealne karte sklepam, da jih je več). Pri vrsti Asphodelus albus niso upoštevana nahajališča v Srednjem Posočju in v južnih Julijskih Alpah, pri vrsti Nigritella lithopolitanica pa je, vsaj zame, novost njeno pojavljanje tudi v Julijskih Alpah. V besedilu bi popravil komaj kaj (npr. na enem mestu v Julijskih Alpah in ne v Julijskih alpah, Črna prst in ne Črna Prst, hladnikovko je po zadnjih objavah prof. Wraberja najbrž odkril Henrik Freyer). Slovenske rastline – igra spomin je vsekakor prijetno presenečenje, o tem sem prepričan, za slavljenca prof. Toneta Wraberja, ki mu je publikacija še posebej namenjena in na poseben način obeležuje njegov življenjski jubilej, prav tako pa poživlja vsakogar, ki jo vzame v roke ali jo bo dobil kot darilo. Botaničarkam, ki so ob pomoči izvrstnih fotografov svojo izvirno zamisel tako uspešno izpeljale, gredo naše iskrene čestitke. ig o r da k s k o B l e r Miscellanea