Rehabilitacija suplement 1 / Supplement 1, letnik XXI / Volume XXI, 2022 Uredništvo Glavna urednica prof. dr. Helena Burger, dr. med. (Slovenija) Odgovorna urednica doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. (Slovenija) Sourednika doc. dr. Metka Moharic, dr. med. (Slovenija) doc. dr. Primož Novak, dr. med. (Slovenija) akad. prof. dr. Tadej Bajd (Slovenija) Uredniški odbor prof. dr. Franco Franchignoni, dr. med. (Italija) prof. dr. Zlatko Matjacic (Slovenija) mag. Doroteja Praznik Bracic, univ. dipl. bibl. (Slovenija) dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih. (Slovenija) izr. prof. dr. Urška Puh (Slovenija) prof. dr. Guy Vanderstraeten, dr. med. (Belgija) prof. dr. Gaj Vidmar (svetovalec za statistiko) (Slovenija) Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soca, Linhartova 51, 1000 Ljubljana dr. Zvone Cadež, generalni direktor200 izvodov http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija1580-9315 Tiskarna Para d.o.o., LjubljanaBranka Gradišar, univ. dipl. slovenistka, Tanja Povše, prof. , Vesna Vrabic, prof. angl. in slov. prof. dr. Gaj Vidmar Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.Revijo Rehabilitacija indeksirajo COBISS, dLib.si in EBSCO. Namen in cilji Rehabilitacija je nacionalni in mednarodni znanstveni in strokovni casopis, ki objavlja recenzirane prispevke z vseh podrocij, povezanih z rehabilitacijo. Namenjen je zdravstvenim delavcem, raziskovalcem, drugo- in tretjestopenjskim študentom ter širši javnosti, ki jih zanimajo fizikalna in rehabilitacijska medicina, merjenje funkcioniranja in izidov rehabilitacije, rehabilitacijska nega, poklicna rehabilitacija, fizioterapija, delovna terapija, rehabilitacijska psihologija, specialna pedagogika, socialno delo za zdravje v skupnosti, okoljski dejavniki vkljucenosti, podporne tehnologije, rehabilitacijski inženiring, šport in druge sorodne stroke oziroma vsebine. Casopis objavlja izvirna, še ne objavljena dela v obliki raziskovalnih prispevkov, prikazov primerov, komentarjev in razprav, preglednih in strokovnih prispevkov ter pisem uredništvu. Izhaja najmanj dvakrat letno. Obcasno izidejo suplementi ali posebne številke, v katerih so praviloma objavljena predavanja ali povzetki predavanj z nacionalnih ali mednarodnih znanstvenih ali strokovnih srecanj. Vsi prispevki so dvojno slepo recenzirani. Editorial Board Editor-in-Chief Managing EditorAssociate Editors Editorial Board Members Prof. Helena Burger, MD, PhD Assist. Prof. Katja Groleger Sršen, MD, PhD Assist. Prof. Metka Moharic, MD, PhD Assist. Prof. Primož Novak, MD, PhD Acad. Prof. Tadej Bajd, PhD Prof. Franco Franchignoni, MD, PhD Prof. Zlatko Matjacic, PhD mag. Doroteja Praznik Bracic, univ. dipl. bibl. Barbara Starovasnik Žagavec, PhD Assoc. Prof. Urška Puh, PhD Prof. Guy Vanderstraeten, MD, PhD Prof. Gaj Vidmar, PhD (statistical advisor) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Italy) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Belgium) (Slovenia) PublishingPublished by Publisher Representative Circulation Web Edition ISSN University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia, Linhartova 51, SI-1000 Ljubljana Zvone Cadež, PhD, Director General 150 copieshttp://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/eng1580-9315 Printing Reader for Slovenian Reader for English Para Ltd, LjubljanaBranka Gradišar, BA in Slovene studies, Tanja Povše, BA, Vesna Vrabic, BA, PhD Prof. Gaj Vidmar Publishing of the journal is partially supported by the Slovenian Research Agency.The journal Rehabilitation is indexed by COBISS, dLib.si and EBSCO Publishing. Aims and Scope Rehabilitation (Ljubljana) is a national and international scientific and professional journal that publishes peer-reviewed papers from all fields related to rehabilitation. It is intended for health professionals, researchers, undergraduate and graduate students, and general public interested in physical and rehabilitation medicine, assessment of functioning and outcomes in rehabilitation, rehabilitation nursing, vocational rehabilitation, physiotherapy, occupational therapy, rehabilitation psychology, special education, social work for community health, enviromental factors of inclusion, assistive technologies, rehabilitation engineering, sports and other related fields and issues. The journal publishes original and previously unpublished work in the form of research papers, case reports, commentaries and discussions, review and technical papers, and letters to the editor. At least two issues are published per year. Occasionally, supplements or special issues are published, which usually bring lectures or their abstracts from national or international scientific or professional conferences. All the articles are double-blind peer-reviewed. 3 SERIOUS GAME IN STROKE REHABILITATION UPORABA RESNIH IGER V REHABILITACIJI PO MOŽGANSKI KAPI prof. dr. Thierry Lejeune, dr. med. UC Louvain, Faculty of Movement and Rehabilitation Sciences & Institut de recherche expérimentale et Clinique, Louvain, Belgium Abstract A serious game is defined as a game that has education or rehabilitation as primary goal. Entertainment is a secondary goal. There is agrowing interestin serious games in thefield of rehabilitation, especially for stroke rehabilitation. Up to now, they are mainly dedicated to motor rehabilitation. But there is also an interesting potential for cognitive rehabili­tation. Unfortunately, several terms are used to talk about serious games: exergame, videogame, rehabilitation game, … We should then be cautious when performing bibliographic research. Various devices allow to use serious game: robot, virtualreality, tablet, motion capturesystem. Mostdevices are low-cost systems that can be used in rehabilitation centres and at home. The serious game is a means of enabling the patient to self-rehabilitate, as a complement to other therapeutic approaches, in order to intensify and prolong treatments. Moreover, serious games allow to implement the re-learning principles: adaptation of the difficulty of the game to maintain motivation and stimulate recovery, intensive task-oriented practice, multiple explicit and implicit feedbacks. They also promote patient’s adherence. We recently performed a systematic review with meta-analysis assessing the effec­tiveness of serious game for upper limb rehabilitation after stroke (Doumas et al., 2021). This meta-analysis confirms the effectiveness of serious games on upper limb motor function and activity. This is especially true if the serious games are specifically developed for neurorehabilitation and based on neurorehabilitation principles. They are then also perceived moreenjoyableand less effortfulby thepatients. Amulti-user mode would promote their social involvement. Key words: devices; motor rehabilitation; self-rehabilitation; re-learning; meta analysis Prispelo: 8. 3. 2022 Sprejeto: 8. 3. 2022 Avtor za dopisovanje/Corrsponding author (TL): thierry.lejeune@saintluc.uclouvain.be UPORABA ROBOTSKIH NAPRAV V REHABILITACIJSKI OBRAVNAVI PACIENTOV PO MOŽGANSKI KAPI: KDO, KDAJ IN KAKO INTENZIVNO? USE OF ROBOTIC DEVICES IN REHABILITATION TREATMENT OF PATIENTS AFTER A STROKE: WHO, WHEN AND HOW INTENSIVE? doc. dr. Nataša Bizovicar1, 2, dr. med., doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med.1 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Rehabilitacijska robotika se v zadnjih dveh desetletjih hitro razvija. Pregledniclanek opisujetrenutno dostopnerobotske sisteme za rehabilitacijsko obravnavo zgornjega in spodnjega uda pri pacientih po možganski kapi. Pri izbiri primerne robotske naprave za nekega pacienta je pomembno poznati glavne lastnosti naprave, pacientovo raven funkcioniranja in terapevtske cilje. Vadba na robotskih napravah ugodno vpliva na motoricno okrevanje funkcije zgornjega uda, hoje inravnotežjapomožganskikapiterhkratitudizmanjšaobre­menitve terapevtov. Ceprav so prednosti tovrstnih tehnologij v primerjaviz enako kolicino obicajne terapevtske obravnave vecinoma majhne, jih je smiselno uporabiti kot del širšega rehabilitacijskega programa, pri katerem lahko pomagajo pri povecanju intenzivnosti in kolicine terapevtskih ukrepov. Zato se robotske naprave še vedno vecinoma uporabljajo le kot del multidisciplinarnega rehabilitacijskega programa in ne morejo nadomestiti dela terapevtov. Kljucne besede: možganska kap; nevrorehabilitacija; rehabilitacijska ro­botika; motoricno okrevanje Prispelo: 22. 2. 2022 Sprejeto: 7. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (NB): natasa.bizovicar@ir-s.si - - - - - Tabela 1: Eksoskeletni in koncni efektorski sistemi za zgornji in spodnji ud (18). Table 1. Exoskeletal and terminal effector systems for the upper and lower limbs (18). ZGORNJI UD /UPPER LIMB SPODNJI UD IN HOJA /LOWER LIMB AND GAIT EKSOSKELETNE NAPRAVE/ EXOSKELETONS ARMin, Pneu-WREX, Armeo®Spring, Armeo®Power, Myomo®, Music Glove, Gloreha, RAPAEL Smart Glove, FINGER Robot, Modified Hand Exoskeleton Robot, Hand Mentor Lokomat®, Walkbot, LOPES, ALEX, Hybrid Assistive Limb, AutoAmbulator, ReoAmbulatorTM, nosilne eksoskeletne naprave (Stride Management Assist, Anklebot, Ekso Bionics, ReWalk, AlterG Bionic Leg, Fremont) KONCNI EFEKTORSKI SISTEMI/ MIT-Manus, GENTLE/S, G-EO SystemTM, TERMINAL EFFECTOR SYSTEMS MIME, Neuro-X, Arm Assist, Gait Trainer I in II, Bi-Manu-Track, Arm Guide, HapticWalker, NeReBot, Armeo®Boom, LokoHelp Pedago Burt®, KINARMTM, REAplan®, Amadeo® - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - --- - - - - - - - - -- - UCINKOVITOST VADBE Z NAVIDEZNO RESNICNOSTJO PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPI: PREGLED SISTEMATICNIH PREGLEDOV LITERATURE EFFECTIVENESS OF VIRTUAL REALITY TRAINING IN PATIENTS AFTER STROKE: A REVIEW OF SYSTEMATIC REVIEWS izr. prof. dr. Urška Puh, dipl. fiziot. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Povzetek Izhodišca: Za terapevtsko uporabo so v uporabi aktivne video igre za­bavne elektronike in sistemi, razviti za rehabilitacijo, ki se med sebojrazlikujejo po možnostih prilagajanjasposobnostim pacienta. Metode: Pregledali smo sistematicne pregledne clanke, specificne za vadbo za ravnotežje, vadbo za zgornji ud ali vadbo hoje z navidezno resnicnostjo pri pacientih po možganski kapi. Rezultati: V pregled je bilo vkljucenih 11 clankov. Potrjena je vecja ucinkovitost vadbe za ravnotežje in vadbe hoje z navidezno resnicnostjo po možganski kapi za izboljšanje ravnotežja sede in stoje od ukrepov v primerjalnih skupinah, v kronicni fazi pa tudi za izboljšanje premicnosti in/ali hitrosti hoje. Vadba z navidezno resnicnostjo je ucinkovitejša za izboljšanje motoricnih funkcij zgornjega uda kot standardna obravnava. Pri vadbi za zgornji ud je potrjena superiornost sistemov navidezne resnicnosti, razvitih za rehabilitacijo, v primerjavi s standardno obravnavo, vendar le, ce se pri vadbi upošteva vsaj osem nacel nevrorehabilitacije. Zakljucek: Navidezna resnicnost je lahko ucinkovito orodje za izbolj­šanje gibalnih sposobnosti po možganski kapi, ce izberemo pacientovim sposobnostim primerno in specificno za njegove - Prispelo: 18. 2. 2022 Sprejeto: 28. 2. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (UP): urska.puh@zf.uni-lj.si UVOD Navidezna resnicnost, ustvarjena z racunalniško tehnologijo, omogoca pacientu, da se premika oziroma je dejaven v navideznem okolju, ki ga zaznava podobno resnicnemu. Stopnje potopitve v navidezno okolje(simulacija realnih predmetov in dogodkov) so razlicne. Najpogosteje se uporablja neimerzijska metoda, pri kateri je navidezno okolje prikazano na zaslonu ali projekciji na steno pred pacientom. Za polimerzijsko metodo se uporablja veliko ukrivljeno projekcijsko platno ali vec ekranov, za imerzijsko metodo pa projekcijska ocala, ki ustvarijo 3D iluzijo, da je vadeci v resnici v navideznem okolju. Višja ko je stopnja potopitve, manj stika ima vadeci z zunanjim fizicnim svetom, kar izboljša njegovo pozornost. Za terapevtsko uporabo se za izboljšanje gibanja uporabljajo aktivne video igre, ki so postale eno od orodij v rehabilitacijski in bolnišnicni obravnavi (1). Tako se uporabljajo: a) v prosti prodaji dostopni sistemi (konzole in igre) zabavne elektronike, ki so bili primarno razviti za rekreacijo, ali b) sistemi, razviti za rehabilitacijo (fizioterapijo, delovno terapijo), katerih igre so imenovane tudi resne igre. Za rehabilitacijo je bilo razvitih tudi vec iger, ki izkorišcajo senzorno tehnologijo zabavne elektronike, na primer Rewire (2, 3) ali VSTEP (4). Ankete kažejo, da se vadba z navidezno resnicnostjo v klinicni praksi (25,8 % možganska kap, 15,3 % nezgodna poškodba možganov, 14,9 % mišicno-skeletni sistem, 10,5 % cerebralna paraliza) vecinoma uporablja za izboljšanje ravnotežja in telesne pripravljenosti (1), v uporabi je tudi za aerobno vadbo po možgan-ski kapi (5). Vfizioterapiji po možganski kapi se poleg uporabe sistemov zabavne elektronike (6, 7), za izboljšanje vzdržljivosti srcno-žilnega sistema uveljavlja vadba stopanja v razlicne smeri in visokega korakanja na mestu (4) ter kolesarjenje (8) z navi­dezno resnicnostjo. Glede na sistematicne preglede, povzete v nadaljevanju, je uporaba navidezne resnicnosti razširjena še za vadbo hoje in funkcijskih sposobnosti zgornjega uda. Vadba z navidezno resnicnostjo vecinoma vkljucuje gibanje celega telesa (veliki obsegi gibljivosti in/ali spodbuja ravnotežje in koordinacijo gibanja), nekatere naloge/sistemi pa spodbujajo povecanje aktivne gibljivosti posameznih sklepov spodnjih (9) ali zgornjih udov (npr. Kinestica BiMeo, Tyromotion). Pri pacientih po možganski kapi se vecinoma uporablja neimerzijska metoda, manj polimerzijska, imerzijska pa redko (10, 11). Pri vadbi za ravnotežje z navidezno resnicnostjo pacient izvaja gibalnenalogeoziromaigrevnavideznemokolju.Gibanjetelesa lahko zaznavajo senzorji v pritiskovni plošci (npr. ravnotežna plošca Nintendo Wii, Tyromotion Tymo, Kinestica Equio), upravljavca v roki (npr. Nintendo Wii), kamera (npr. Microsoft Kinect360, KinectOne) ali senzorji opornega stojala (npr. Balance Trainer). Za izboljšanje funkcijskih sposobnosti zgornjega uda se uporablja­jo naloge oziroma igre pobiranja in prenašanja predmetov, pa tudi kompleksnejše, na primer športne igre (npr. tenis, golf). Nekatere spodbujajo gibanje celega zgornjega ud, druge pa funkcijo roke in/ali prstov (12). Senzorji gibanja so lahko v upravljavcu v roki, kameri, na pacientovem telesu (npr. Kinestica Bimeo, Hocoma Armeo Senso), ce se navidezna resnicnost uporablja za vadbo z robotsko ali elektromehansko napravo, pa na eksoskeletu (npr. Hocoma Armeo Power ali Armeo Spring). Poleg neimerzijske se uporablja tudi imerzijska metoda s projekcijskimi ocali in upravljavci za roki (npr. HTC Vive). Pomembna pomanjkljivosti vadbe z navidezno resnicnostjo, ki je še posebej izrazita pri vadbi za zgornji ud, pri kateri se pogosto prijemajo navidezni predmeti, je odsotnost taktilne povratne informacije. Pri nekaterih sistemih, razvitih za rehabilitacijo, so to pomanjkljivost zmanjšali z vibracijo prek rokavic (12). Vadba hoje z navidezno resnicnostjo se izvaja na tekocem tra­ku, redkeje v kombinaciji z vadbo hoje s pomocjo robotskih naprav (10). Pacient hodi v navideznem okolju (npr. ulica, cesta ali park v razlicnih vremenskih pogojih), to je lahko dopolnjeno z nalogami (npr. zbiranje kovancev, prestopanje ovir, iskanje predmetov). VSloveniji sta v uporabi sistema Zebris, ki gibanje zaznava s kamero, in Locomat s senzorji na eksoskeletu. Oba sta primarno namenjena rehabilitaciji. Najpogosteje se uporablja neimerzijska metoda z ekranom (Zebris, Locomat), redkeje pro-jekcija na tekocitrak (Zebris). Vnekaj raziskavah po možganski kapi so uporabili tudi polimerzijsko ali imerzijsko metodo (10). Z jasnimi vidnimi vodili (cilji) gibanja v navideznem okolju se lahko navodila in povratna informacija, ki bi jo pri standardni obravnavipacientprejelod terapevta, avtomatizirajo. Sodelovanje v navideznem okolju omogocajo senzorji, ki zaznavajo gibanje telesa, s katerim vadeci opravlja naloge oziroma igre, ter omogo-cajo sproten prikaz njegove izvedbe na projekciji. Poleg vidnih vodil naloge, pacient prejema tudi sprotne poudarjene povratne - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- -- -- - - - - SOFT WEARABLE ROBOTICS FOR REHABILITATION NOSLJIVA ROBOTIKA V REHABILITACIJI izr. prof. dr. Vineet Vashista Indian Institute of Technology Gandhinagar, India Abstract Human-Robot Interaction (HRI) is the study of interactions between humans and robots. In particular, the major focus is on understanding, designing, and evaluating robotic systems for use by or with humans. This outlook was first illustrated by 20th-century novelist Isaac Asimov. In 1941, in his novel I, Robot, he statedthe "Three Laws of Robotics" to determine the idea of safe interaction between robots and humans. With the advances in technology, such as computational capability, artificial intelligence, controllers, and system understanding, we have come a long way since then to allow more natural and effective interaction between humans and robots. In this talk, the speaker highlights the human-robot physical collaboration aspect of HRI. The talk will give a general overview of soft wearable robots for rehabilitation. The speaker will take a few examples of cable-driven robots for pelvic and lower extremity assistance to highlight the design and control of such devices. A few experimental studies will also be presented to narrate the benefits and challenges of the soft wearable robotics. Key words: human-robot interaction; robots for rehabilitation; cable-driv­en robots - Prispelo: 10. 2. 2022 Sprejeto: 11. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (VV): vineet.vashista@iitgn.ac.in SODOBNE METODE MERJENJA GIBANJA CONTEMPORARY METHODS OF MOVEMENT MEASUREMENT doc. dr. Andrej Olenšek, univ. dipl. inž. el. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Zmožnost dobro koordinirati gibanje je verjetno ena najpo­membnejših sposobnosti, ki se jih clovek nauci. Omogoca natancno premikanje in izvajanje aktivnosti v tri-dimenzio­nalnem prostoru kot tudi natancno manipulacijo predmetov. Ker je kot tako neposredno povezano s kakovostjo življenja, je zanimanje za proucevanje in analizo clovekovega gibanja že dolgo prisotno, vedno pa je bilo podvrženo trenutnim tehnološkim rešitvam in teoreticnemu znanju. V klinicnem okolju se moderne metode merjenja gibanja danes ne ome­ jujejo zgolj na merjenje kinematike, ampak združujejo še merjenje kinetike, pogosto pa se vkljucuje še dinamicno elektromiografijo. So široko uporabnenavseh raziskovalnih podrocjih, kjer je gibanje osrednji predmet proucevanja, na podrocju rehabilitacije in v klinicni kineziologiji, na športnem podrocju in zabavni industriji. Za merjenje kinematike se mnogokrat uporabljajo elektronski goniometri in inercijski senzorji, v zadnjem cas pa jih pogosto nadomešcajo opticni sistemi za merjenje gibanja, saj je bilo zanje razvitih mnogo standardnih protokolov merjenja. Za merjenje kinetike so precej enostavno uporabljajo pritiskovni senzorji, integrirani v vložke za cevlje ali v pohodne podloge. Ker merijo zgolj vertikalno obremenitev, za natancnejše merjenje reakcijskih sil pogosto porabljamo pritiskovne plošce, še boljša alternativa pa so instrumentacijski tekoci trakovi s pohodno površino deljeno v pohodno površino za levo in desno nogo. Danes so sistemi za merjenje in analizo gibanja temeljni integralni del sodobnih avtomatiziranih rehabilitacijskih rešitev. Kljucne besede: analiza hoje; kinematika in kinetika hoje; sklepni koti; sklepni momenti in moci; reakcijska sila podlage Prispelo: 14. 2. 2022 Sprejeto: 15. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (AO): andrej.olensek@ir-rs.si -- - - - – – - - – – - – – - – – – – - - - - - - - – - - - -- OCENJEVANJE IN URJENJE DINAMICNEGA RAVNOTEŽJA PRI ZELO POCASNI HOJI Z UPORABO REHABILITACIJSKEGA ROBOTA ASSESSMENT AND TRAINING OF DYNAMIC BALANCING DURING VERY SLOW WALKING USING A REHABILITATION ROBOT dr. Matjaž Zadravec, univ. dipl. inž. el., doc. dr. Andrej Olenšek, univ. dipl. inž. el., prof. dr. Zlatko Matjacic, univ. dipl. inž. el. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Predstavljamo metode in ugotovitve ocenjevanja in urjenja dinamicnega ravnotežja z uporabo zunanjih motenj s strani rehabilitacijskega robota pri pocasni hoji po tekalni stezi pri zdravih osebah in osebah z okvarami gibalnega siste-ma. Ravnotežni odzivi po motilnih sunkih sile, ki delujejo medialno na medenico cloveka (angl. inward perturbation), se pri razlicnih hitrostih hoje ne razlikujejo med seboj in so sestavljeni pretežno iz postavitve naslednjega koraka v smer delovanja motilnega sunka. Pri motilnih sunkih, ki delujejo lateralno na medenico (angl. outward perturbation), pa se ravnotežni odzivi razlikujejo. Pri zelo pocasni hoji je ustrezna modulacija reakcijske sile podlage in njenega prijemališca (angl. center-of-pressure) pod stojno nogo kljucna za zagotavljanje ucinkovitega ravnotežnega odziva. Precejšnje število preiskovancev po preboleli možganski kapi ali po transtibialni amputaciji se tako ne more odzivati, kar povzroci, da se z motilnim sunkom spopadejo z naslednjim korakom neprizadete noge, zaradi cesar so njihovi odzivi bistveno manj ucinkoviti. Urjenje dinamicnega ravnotežja z motilnimi sunki sile skozi daljše obdobje rehabilitacije lahko bistveno pripomore k okrevanju. Kljucne besede: ocenjevanje ravnotežja; urjenje ravnotežja; hoja z uporabo motilnih sunkov; rehabilitacijska robotika; ravnotežni odzivi; možganska kap; transtibialna amputacija - Prispelo: 4. 2. 2022 Sprejeto: 28. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (MZ): matjaz.zadravec@ir-rs.si - – - – - – – – - – – - - – – - – – – – – - - - - - - -- WEARABLE UPPER-LIMB EXOSKELETONS PASIVNI NOSLJIVI EKSOSKELETI ZA ZGORNJE UDE Lorenzo Grazi, Emilio Trigili, Simona Crea, Nicola Vitiello Wearable Robotics Laboratory, The BioRobotics Institute, Scuola Superiore Sant’Anna, Pontedera, Pisa, Italy Abstract Exoskeletons are wearable robots aimed at working in close connection to bodily structures for rehabilitation, augmenta­ tion or assistance of human motor functions. One of the main challenges of wearable robotics is the effective achievement of human-robot symbiosis. Exoskeletons can be classified either by the type of actuation used (active, passive, and semi-active devices) or the supported body parts (lower- and upper-limb exoskeletons).Use-casescenarios fortheapplica­tion of wearable upper-limb exoskeletons are many, including clinical rehabilitation (rehabilitation scenario) and assistance in activities of daily living and in working environments (occupational scenario). Key words: exoskeletons; wearable robotics; classifications; usage sce­narios; overview - Prispelo: 20. 2. 2022 Sprejeto: 21. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (NV): nicola.vitiello@santannapisa.it - - - - - - -- - - - MODERN TECHNOLOGIES IN PROSTHETICS AND ORTHOTICS SODOBNE TEHNOLOGIJE V PROTETIKI IN ORTOTIKI Jiri Rosicky1, 2, 3 1ING corporation, Frydek-Mistek, Czech Republic 2Ortopedicka protetika Frydek-Mistek, Frydek-Mistek, Czech Republic 3Invent Medical Group, Ostrava, Czech Republic Abstract Introduction: Prosthetics and orthotics (P&O) is a special clinical and technical field that provides treatment for patients using orthotic or prosthetic devices. Technological trends have an impact on technical solutions in P&O. Objectives: The aim of this presentation is to show some modern tech­nologies in prosthetics and orthotics. Methods: There are technical trends that influence the development of prosthetic and orthotic solutions. The following areas are emphasized in the field of modern P&O: 1. Neurotechnology Neurotechnology solutions representashiftfrommuscle--controlleddevices tomind-controlleddevices.Thereare several solutions in upper limb/lower limb prosthetics that will be demonstrated. 2. Robotics Robotic principles are applied in active prosthetic and orthotic devices.Powered and controlled prosthetic and orthotic devicesrepresent the highest technological level in a current clinical practice. 3. Internet of Things Sensors andtheiruseinprostheticandorthoticsolutions could help intelemedicineand onlinediagnostics in P&O. 4. 3D printing 3D printing (additive manufacturing) is a modern ma­nufacturing method that will be increasingly used in custom orthotic and prosthetic devices. The steps that - Prispelo: 24. 2. 2022 Sprejeto: 25. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (JR): jiri@ingcorporation.cz enable direct digital manufacturing using 3D printing are 3D scanning and CAD design of the final product. Conclusion: All the above-mentioned trends that are applied in modern technical solutions in prosthetics and orthotics are based on the application ofdigitaltechnologies.Modern technologies focus on the seamless integration of human/patient (physiological processes) and modern external prosthetic or orthotic devices (function an performance). Key words: prosthetics and orthotics; digital technologies; trends UPORABA SISTEMA CAD-CAM V PROTETIKI IN ORTOTIKI PO DVAJSETIH LETIH PRAKTICNIH IZKUŠENJ USE OF THE CAD-CAM SYSTEM IN PROSTHETICS AND ORTHOTICS AFTER TWENTY YEARS OF PRACTICAL EXPERIENCE Uroš Vesenjak1, Matej Nose1, Marko Pisek1, Dejan Tašner2, Boštjan Boltežar3, Maja Mlakar1 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana 2OIM ortopedski inženiring, Dejan Tašner, s. p., Ljubljana 3MOOR ORTOTIKA IN PROTETIKA d.o.o., Jesenice na Dolenjskem Povzetek Uvajanje novih in modernih tehnologij ter njihova posodo­bitev v proizvodnih procesih je danes stalnica. Proizvodnja medicinskih pripomockov (MP) pri tem ni izjema. Ta se deli na dve podrocji, in sicer na serijsko izdelavo MPin izdelavo MPza posameznega uporabnika. Vprispevku se osredotoca-mo na podrocje izdelave MPza posameznega uporabnika, in sicer ortozin protez udov. Na podrocju protetikein ortotike je danes vecina tehnoloških procesov kombinacija klasicnih in racunalniškopodprtihprocesov.Na13.dnevihrehabilitacijske medicineleta2002 jebilv Slovenijiprvicobjavljen clanek o možnostih uporabe sistemov CAD-CAM na podrocju protetike v Sloveniji(1). Vprispevku bomo predstavilidanašnje stanje uporabe sodobnih tehnoloških procesov v treh proteticnih in ortoticnih delavnicah v Sloveniji. Po dvajsetih letih smo zbrali in predstavili izkušnje ter ocenili prednosti in slabosti, ki jih opažamo pri svojem delu in uporabi razlicnih sodobnih tehnoloških orodij in tehnik. Kljucne besede: moderne tehnologije; tehnološkaorodja in tehnike; racunal­niško podprti procesi; ortotika; protetika Prispelo: 4. 3. 2022 Sprejeto: 21. 3. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (UV): uros.vesenjak@ir-rs.si - - --- - Tabela 4: Racunalniško podprti tehnološki postopki v procesu izdelave protez za spodnje ude. Table 4: Computer-aided technological procedures in the process of producing lower limb prostheses. Faza izdelave MP/ MD production phase Možnosti uporabe sodobnih tehnoloških orodij in tehnik/ Possibilities of using modern technological tools and techniques Ocena uporabe, izražena v odstotkih/Assessment of use expressed as a percentage odvzem mere 3D-skeniranje, fotografiranje 10 % izdelava modela struženje poliuretanske pene 70 % obdelava modela racunalniških programi za obdelavo virtualnih modelov 70 % izdelava MP ali dela MP / / preizkušanje MP laserska merila, racunalniški programi za staticno in dinamicno uravnavo, sistemi za merjenje pritiskov 98 % koncna izdelava MP 3D-tiskanje kozmeticnih delov z razlicnimi materiali 5 % Legenda/Legend: MP – medicinski pripomocek/MD – medical device; 3D – tridimenzionalno/three dimensional Tabela 5: Ocenjene prednosti in slabosti v postopkih izdelave MP za posameznega uporabnika s sodobnimi tehnološkimi orodji in tehnikami. Table 5: Estimated advantages and disadvantages in the production processes of custom made MD with modern technological tools and techniques. - - - - MOŽNOSTI UPORABE ROBOTIKE SPODNJIH UDOV V REHABILITACIJI OSEB Z OKVARO HRBTENJACE OPTIONS OF LOWER LIMBS ROBOTICS IN REHABILITATION OF PATIENTS WITH SPINAL CORD INJURY Klara Birk, dr. med., spec. fiz. in rehabil. med., Janez Špoljar, mag. fiziot. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Uporaba robotike omogoca pripravo in pricetek vadbe hoje zgodaj v rehabilitacijskem procesu, kar preko delovanja na razlicne telesne sisteme vpliva tudi na psihološko stanje in kakovostživljenjaosebezokvarohrbtenjace.Vfazizgodnje mobilizacije nagibna miza v kombinaciji s funkcionalno elektricno stimulacijo in gibi korakanja ugodno vpliva na daljši cas vzdrževanja pokoncnega položaja. Pri pacientih z nepopolno okvaro zgornjega motoricneganevrona v nadalje­vanju rehabilitacije staticni eksoskeleti omogocajo izbrano in ciklu hoje prilagojeno razbremenitev telesne teže med hojo na tekocem traku. Koncne efektorske naprave z nadzorom distalnega dela kineticne verige omogocajo vadbo hoje in vzpenjanja po stopnicah ob razlicnih stopnjah vodenja giba in razbremenitve telesa. Premicne eksoskelete ter naprave za razbremenitev telesne teže, ki jih usmerja pacient, pa je možno uporabljati tudi kot pripomocek za premikanje po prostoru, vadbo vstajanja in sedanja ter hoje po stopnicah. Ali je terapija z robotom ucinkovitejša od obicajne terapije pri osebah z okvaro hrbtenjace, še ni znano. Kljucne besede: nevrološka rehabilitacija; zgodnja mobilizacija; hoja; robo­tizirani eksoskelet Prispelo: 10. 2. 2022 Sprejeto: 11. 2. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (JŠ): janez.spoljar@ir-rs.si - -- - - --- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - MOŽNOSTI UPORABE ROBOTIKE V REHABILITACIJI ZGORNJEGA UDA PRI OSEBAH Z OKVARO HRBTENJACE POSSIBILITIES OF USING ROBOTICS IN UPPER LIMB REHABILITATION FOR PERSONS AFTER SPINAL CORD INJURY mag. Urška Kidric Sivec, dr. med, Tibor Kafel, dipl. del. ter. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Vrehabilitaciji oseb s okvaro hrbtenjace v vratnem predelu se robotika uporablja kot dopolnilo klasicnim, uveljavlje­nim fizioterapevtskim in delovnoterapevtskim postopkom. Potencialne prednosti njene uporabe so v povecanem številu ponovitev in zagotavljanju pomoci pri motoricni izvedbi giba. S tem robotske naprave prevzamejo nalogo oslablje­nih mišic, motene propriocepcije in okrnjene izvedbe ter zagotovijo podporo in pravilni vzorec giba z zgornjim udom. Zaradi majhnega števila raziskav in predvsem pomanjkanja randomiziranih kontroliranih raziskav o uporabi robotike v rehabilitaciji je raven dokazov o ucinkovitosti nizka. Treba bo torej nacrtovati randomizirane kontrolirane raziskave, ki bodo s svojimi izsledki natancneje opredelile ucinkovitost uporabe robotike v rehabilitaciji zgornjega uda pri osebah z okvaro hrbtenjace. Kljucne besede: robotika; rehabilitacija; zgornji ud; poškodba hrbtenjace UVOD Cloveška roka je zapleten preplet sistemov, ki z natancno živcno uravnavo omogocajo cel razpon dejavnosti, zaznavanja in custvo­vanja. Z rokami skrbimo zase in za druge, ustvarjamo, delamo, cutimo, sporocamo. Njihov pomen se odraža tudi v vsakodnevnih izrazih,s prispodoboroklahkonamrecopišemodeloalicloveka, lahko tudi njegovo dejanje. Z izrazom roka se pogosto opiše delovanje celotnega zgornjega uda. Poškodba hrbtenjace v vratnem predelu povzroci nevrološko okvaro, ki s spremenjeno živcno uravnavo povzroci spremembe in izgubo funkcije zgornjega uda v razlicnem obsegu. Ob tako velikem pomenu zgornjega uda v vsakodnevnem življenju se vsaka izguba funkcije odraža v okrnjeni samostojnosti in zmanjšanih zmožnostih, kar ima velik vpliv na kakovost clovekovega življenja. Rehabilitacijska obravnava po poškodbi hrbtenjace v vratnem predelu je zato usmerjena tudi v iskanje najprimernejših strategij Prispelo: 2. 3. 2022 Sprejeto: 25. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (UKS): urska.kidric@ir-rs.si - -- - - - - - Tabela 1: Pregledni prispevki o možnosti uporabe robotike v rehabilitaciji oseb z okvaro vratne hrbtenjace in njeni ucinkovitosti. Table 1: Review articles on the possibility of using robotics in the rehabilitation of persons with cervical spinal cord injury and its effectiveness. hrbtenjace. Temu se pridružujemo tudi v naši ustanovi (12). V pricujocem zborniku je namrec objavljen tudi prispevek o naših ugotovitvah, ki zaenkrat nakazujejo ucinkovitost. ZAKLJUCEK Uporaba robotike v rehabilitaciji zgornjega uda pri osebah z okvaro hrbtenjace lahko ob že uveljavljenih rehabilitacijskih postopkih doprinese k izboljšanju funkcije zgornjega uda in posledicno k izboljšanju kakovosti življenja. Ugotavljamo, da je uporaba robotike na tem podrocju pravzaprav še mocno omejena, morda tudi zaradi dostopnosti naprav. Za natancnejšo opredelitev koristi robotike v rehabilitaciji zgornjega uda pri osebah z okvaro hrbtenjace v vratnem predelu bo potrebnih vec randomiziranih kontroliranih raziskav, ki nam bodo dale jasnejše informacije tako o uporabnosti kot tudi o ucinkovitosti. Literatura: 1. Mekki M, Delgado AD, Fry A, Putrino D, Huang V. Robotic rehabilitation and spinal cord injury: a narrative review.Neurotherapeutics. 2018;15(3):604–17. 2. Morone G, de Sire A, Martino Cinnera A, Paci M, Perrero L, Invernizzi M, et al. Upper limb robotic rehabilitation for patients with cervical spinal cord injury: a comprehensivereview. Brain Sci. 2021;11(12):1630. 3. Lu X, Battistuzzo CR, Zoghi M, Galea MP. Effects oftraining on upper limb function after cervical spinalcord injury: a systematic review. Clin Rehabil. 2015;29(1):3–13. 4. Dunkelberger N, Schearer EM, O'Malley MK. Areview of methods for achieving upper limb movement following spinal cord injury through hybrid muscle stimulation and robotic assistance. Exp Neurol. 2020;328:113274. 5. Khalid S, Alnajjar F, Gochoo M, Renawi A, Shimoda S.Robotic assistive and rehabilitation devices leading to motor recovery in upper limb: a systematic review. Disabil Rehabil Assist Technol. 2021;16:1–15. 6. Grampurohit N, Bell A, Duff SV, Mulcahey MJ, Thielen CC,Kaplan G, et al. Highlighting gaps in spinal cord injury rese­arch in activity-based interventions for the upper extremity: a scoping review. NeuroRehabilitation. 2021;49(1):23–38. 7. Singh H, Unger J, Zariffa J, Pakosh M, Jaglal S, CravenBC, et al. Robot-assisted upper extremity rehabilitation for - - UCINKOVITOST ROBOTIZIRANE VADBE ZGORNJIH UDOV PRI OSEBAH Z OKVARO VRATNEGA DELA HRBTENJACE EFFECTIVENESS OF ROBOT-ASSISTED UPPER LIMB THERAPY FOR PEOPLE WITH CERVICAL SPINAL CORD INJURY Tibor Kafel, dipl. del. ter., mag. Urška Kidric Sivec, dr. med., Urška Miklic, dipl. del. ter., Petra Grabner, dipl. del. ter., Anja Vesenjak, dipl. del. ter., Tanja Štefancic Smisl, dipl. del. ter., Marko Vidovic, dipl. del. ter., mag. kin. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Izhodišca: Okvara hrbtenjace ima velik vpliv na vsa podrocja življenja, predvsem pa gibalno oviranost. Kljucna je zgodnja rehabi­litacija, katere del je delovna terapija. Cilj delovne terapije pri osebah z okvaro vratnega dela hrbtenjace je vkljucevanje v vsakodnevne dejavnosti in produktiven življenjski slog. Dopolnitev klasicnimdelovnoterapevtskim ukrepomjelahko robotsko podprto gibanje zgornjih udov, ki se nakazuje kot ucinkovito za izboljšanje funkcij zgornjega uda. Metode: Izvedena je bila randomizirana kontrolirana raziskava. So-delovalo je štirinajst oseb z okvaro vratnega dela hrbtenjace, sedem v eksperimentalni in sedem v kontrolni skupini. Poleg klasicne delovnoterapevtske obravnave so bile osebe v ek­sperimentalni skupini deležne še desetih terapij s pomocjo robotsko podprtegagibanja. Osebev kontrolniskupiniso bile deležne dodatneuredelovneterapije. Ocenjevalniinstrumenti so bili izbrani v skladu s priporocili za uporabo pri osebah z okvaro hrbtenjace. Rezultati: Osebe eksperimentalne skupine so statisticno znacilno napredovale pri sili stiska leve roke, obcutenju ter oceni za­dovoljstva in izvedbe dejavnosti (p < 0,05). Znotraj kontrolne skupine pri fukcijskih testih ni prišlo do statisticno znacilnih razlik. Primerjava napredka med skupinama je pokazala statisticno znacilne razlike pri ocenjevanju dejavnosti, pri funkcijskih ocenjevanjih pa jih ni bilo. - Prispelo: 1. 3. 2022 Sprejeto: 16. 3. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (TK): tibor.kafel@ir-rs.si Zakljucek: Raziskava je potrdila ucinkovitost robotsko podprte terapije pri osebah z okvaro vratnega dela hrbtenjace za izboljšanje te­lesnih funkcij kot tudi vkljucevanja v vsakodnevne dejavnosti. Veliko vrednost robotsko podprte terapije vidimo predvsem kot dodatek h klasicni delovnoterapevtski obravnavi, za izboljšanje na ravni telesnih funkcij. Kljucne besede: okvara hrbtenjace; robotsko podprta terapija; delovna terapija; rehabilitacija; zgornji ud UVOD Na svetu je vsako leto med 250 in 500 tisoc novih primerov oseb z okvaro hrbtenjace (OH). OH je kompleksno stanje, pri katerem je v ospredju gibalna prizadetost, vendar ima velik vpliv na vsa podrocja življenja prizadete osebe kot tudi njene okolice (2), zato je zelo pomembna zgodnja, celostna rehabilitacija (3, 4). Del te je tudi delovna terapija. Njen cilj pri osebah z OH je cim vecje vkljucevanje v vsakodnevne dejavnosti in produktiven življenjski slog (5). To dosežemo z uporabo razlicnih delovnoterapevtskih ukrepov,kisevgrobemdelijonaprilagoditve(okoljaaliizvedbe dejavnosti), ukrepe za vzpodbujanje vkljucevanja in izboljšanje telesnih funkcij (6). Slednje temelji na vzpodbujanju živcne reorganizacije (adaptacijske spremembe živcnih lastnosti) (7). Pri osebah z OH se živcna reorganizacija dogaja kot modifikacija že obstojecih živcnih povezav ali s formiranjem novih (8). Inter-nevroni hrbtenjace ustvarijo nove povezave, ki pošiljajo descen­dentne informacije iznad ravni poškodbe pod raven poškodbe (9). Plasticnost hrbtenjace omogoci preslikavo ukazov motoricnega korteksa v spinalne poti, kar je bistveno za hoteno gibanje po OH (10). Reorganizacijo in z njo motoricno okrevanje (9) dodatno vzpodbujajo senzorni vnosi kot dotik in propriocepcija preko aferentnih nevronov. Proces živcne reorganizacije se lahko dodatno vzpodbudi, ce so vzorci mišicne aktivacije povezani z dosego vedenjskih ciljev in specificnimi senzornimi informacijami (9). To lahko dosežemo z delovnoterapevtskimi ukrepi. Pomanjkljivost klasicne delovnoterapevtske obravnave je, da je za osebe z OH v zacetnih fazah rehabilitacije precej naporna in zato te osebe niso sposobne izvesti veliko ponovitev dejavnosti. (6). Za izboljšanje gibanja in vzpodbujanje živcne reorganizacije po OH je namrec poleg specificnosti gibalnih nalog pomembno tudi vecje število ponovitev dolocenega gibalnega vzorca (11). Dopolnitev klasicnim delovnoterapevtskim ukrepom pri osebah z okvaro vratnega dela hrbtenjace je zato lahko tudi robotsko podprto gibanje zgornjih udov (12). Najpogostejša naprava za izvajanje robotsko podprtega gibanja je eksoskelet. Eksoskeletne naprave imajo mehanicne sklepe, zato se popolnoma prilegajo uporabnikovemu udu in pomagajo pri izvedbi giba. Eksoskelet se pripne na celoten zgornji ud in omogoci interagracijo v virtualno okolje (12). Njegova glavna prednost je, da lahko med eno terapije izvedemo veliko število ponovitev z možnostjo prilagajanja intenzivnosti, težav­nosti in obsega giba glede na sposobnosti posameznika (13). Pri osebah z okvaro vratnega dela hrbtenjace se potencial robotsko podprtega gibanja kaže za izboljšanje funkcij zgornjih udov (15). Vendar razsežnost ucinkovitosti robotsko podprtega gibanja pri tej populaciji še ni podprta s kakovostnimi randomiziranimi raziskavami z veliko sodelujocimi (12). Namen raziskave je bil ugotoviti ucinkovitost robotsko podpr­tega gibanja pri osebah po okvari vratnega dela hrbtenjace za izboljšanje funkcijzgornjih udov ter uporabnikovo subjektivno zaznavanje morebitnih sprememb pri izvedbi vsakodnevnih dejavnosti. METODE Preiskovanci Izvedli smo randomizirano kontrolirano raziskavo. Zasnova raz­iskave je upoštevala priporocila, podana v smernicah CONSORT 2010 (16) zanefarmakološkeprospektivnerandomiziraneraziska­ve. Raziskava je potekala med marcem 2021 in februarjem 2022 v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije– Soca(URI – Soca). Vnjejje sodelovalo štirinajstoseb z okvaro vratnega dela hrbtenjace, sedem v eksperimentalni in sedem v kontrolni skupini. Sodelovaliso pacientihospitaliziraninaIII. nevrološkemoddelku URI – Soca spoškodbeno ali nepoškodbeno okvaro vratnega dela hrbtenjace. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno, v kar so sodelujoci privolili pisno. Predhodno smo jih seznanili z namenom raziskave in nacinom obdelave podatkov. Izvajanje raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko za presojo eticnosti raziskovalnega predloga URI – Soca (št.: 035-1/2021-1/2-7). - - - - - -- - = = = = = = = = = = = = = = = = = = - - - - - - -- - -- -- - ROBOTSKA VADBA PRI PACIENTU S POŠKODBO BRAHIALNEGA PLETEŽA – PRIKAZ PRIMERA ROBOT-ASSISTED THERAPY FOR PATIENTS WITH BRACHIAL PLEXUS INJURY – A CASE STUDY Ema Zgonc, dipl. del. ter., Zdenka Prosic, dipl. del. ter., Klara Prislan, dipl. del. ter., doc. dr. Primož Novak, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Izhodišca: Poškodba brahialnega pleteža lahko povzroci nezmožnost gi­banja zgornjega uda, izgubo obcutenja in bolecine v zgornjem udu, kar vpliva na izvajanje ožjih in širših dnevnih aktivnosti. Armeo® Spring je prilagodljiv suspenzijski sistem za zgornji ud, ki je povezan z virtualno resnicnostjo. Vprispevku prika­zujemo primer delovnoterapevtske obravnave pri pacientu s poškodbo brahialnega pleteža in rezultate robotske terapije po daljšem casovnem obdobju po poškodbi. Metode: Preiskovanec je 31-letni motorist, pri katerem so ugotovili motoricni izpad v predelu od C4 do C6 desno. Navajal je tudi mravljincenje in nevropatske bolecine po desni rami in desni nadlahti. Za ocenjevanje smo uporabili Kanadski test izvajanja dejavnosti (COPM), dinamometer, krajšo razlicico vprašalnika o funkcionalnosti zgornjega uda, ramena in roke (QuickDASH), Funkcijski test zgornjega uda (ARAT) ter me-ritve obsega gibljivosti na robotski napravi Armeo® Spring. Pacient je bil vkljucen v delovnoterapevtsko in robotsko terapijo. Rezultati: Ob zacetku rehabilitacije je bila povprecna ocena izvedbe aktivnosti po COPM-u 2, ob zakljucku 5,5. Zacetna pov­precnaocenazadovoljstvazizvedbo aktivnostijebila2 in ob zakljucku 4,5. Jakost stiska pesti se je izboljšala. Pri prvem ocenjevanju QuickDASH se je uporabnik ocenil s 57 tockami in pri zadnjem s 60 tockami. Ocenjevanje ARATje ob zacet- Prispelo: 1. 3. 2022 Sprejeto: 14. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (EZ): ema.zgonc@ir-rs.si ku rehabilitacije pokazalo odstopanja na vseh ocenjevanih podrocjih, kasneje pa le na podrocju pincetnih prijemov in grobih gibov. Glede na meritve na robotski napravi Armeo® Spring se je izboljšal obseg gibljivosti. Zakljucek: Rezultati študije primera kažejo, da je vadba na robotski napravi lahko koristna dopolnilna metoda pri rehabilitaciji pacientov po poškodbi brahialnega pleteža. Kljucne besede: rehabilitacija; delovna terapija; robotika UVOD Brahialni pletež tvorijo sprednje korenine spinalnih živcev hrbte­njacnih segmentov C5–C8 in T1. Oživcuje kožo in mišice hrbta, rame, nadlahti, podlahti in roke. Okvarjen je lahko posamezen ali vec živcev (1). Poškodba brahialnega pleteža lahko povzroci nezmožnost gibanja zgornjega uda, izgubo obcutenja in bole­cine v zgornjem udu. Regeneracija je lahko popolna, lahko pa ostanejo trajne posledice. Izguba ali omejena funkcija zgornjega uda povzroci veliko težav pri izvajanju ožjih in širših dnevnih aktivnosti, kar mocno vpliva na kakovost življenja. Za uspešno rehabilitacijo osebe z okvaro brahialnega pleteža je potrebna multidisciplinarna obravnava in intenzivne terapije. Kljucnega pomena v terapijah predstavlja veliko število ponovitev gibov. Pri tem je pomembno, da zahtevnost nalog stopnjujemo in prilagajamo glede na pacientovo zmožnost in bolecino (2). Robotskavadbaimav rehabilitacijiosebes poškodbo brahialnega pleteža velik potencial. Ponavljajoce izvajanje nalog je namrec pri rehabilitacijizgornjegauda(3, 4) dokazanoucinkovito.Klasicne oblike terapij izvedbo dejavnosti sicer pomembno izboljšajo, vendar imajo dolocene omejitve. Vadba s pomocjo navidezne resnicnosti se vse pogosteje uporablja v rehabilitaciji, saj tehno­logija postaja vedno bolj dostopna. Chen in sod. so ugotovili, da ta vadba statisticno znacilno vpliva na pacientovo vsakodnevno sodelovanje v terapevtskem programu (3). Kot razlog navajajo ciljno usmerjene naloge in veliko število ponovitev. Slednje je veckrat omenjena prednost robotske vadbe. V zadnjem desetle­tju je uporaba robotskih naprav za zgornji ud dobro vpeljana v rehabilitacijo na nevrološkem podrocju (5). Armeo®Spring jeprilagodljivsuspenzijskisistemzazgornjiud, kijepovezanznavideznoresnicnostjo.Napravopredstavljaekso­skelet, ki podpira uporabnikovo roko in poveca vsako najmanjše gibanje, ki se pojavi v poškodovani roki v tridimenzionalnem prostoru. Na distalnem delu vkljucuje sistem za zaznavo jakosti prijema. Obcutljivost sistema je nastavljiva glede na uporabnikove zmožnosti. Okolje navidezne resnicnosti je oblikovano tako, da ponuja razlicne nivoje težavnosti (smer gibanja, hitrost, obmocje gibanja) in storilnostno naravnane naloge. Sistem delovnemu terapevtu omogoca, da okolje prilagodi glede na uporabnikovo aktivno zmogljivost. Ponuja razlicne informacije gibanja (upor, moc, obseg giba in koordinacijo) za primerno prilagoditev upo­rabniku med celotno rehabilitacijo (6). V URI – Soca zadnjih nekaj let uporabljamo robotsko vadbo zgornjega uda pri pacientih z okvarami perifernega živcevja, predvsem pri okvarah brahialnega pleteža. Pri pregledu literature smo ugotovili, da je na to temo zelo malo objav (2, 5). Vprispevku smo zato želeli prikazati primer delovnoterapevtske obravnave pri pacientu s poškodbo brahialnega pleteža in ugotoviti, ali so ucinki robotske terapije vidni tudi po daljšem casovnem obdobju po poškodbi. Predstavitev je odobrila Komisija za medicinsko etiko URI – Soca. METODE Opis primera 31-letni desnicni pacient se je 26. 5. 2020 poškodoval ob trcenju motorja z drugim vozilom. Urgentno je bil sprejet v bolnišnico, kjer so naslednji dan ugotovili nevrološki izpad v predelu od C4 do C6 desno. Opravili so magnetno resonancno slikanje (MR) rame in vratne hrbtenice, ki je pokazalo stanje po nategu ali delni rupturi mišice skalenus in zadebeljeno nitje desnega brahialnega pleteža v višini kljucnice. Navajal je mravljincenje in nevropatske bolecine po desni rami in desni nadlahti. 29. 5. 2020 so ga odpustili v domace okolje. Od drugih bolezni je imel še arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen tipa 2 in debelost. Po poklicu je avtomehanik in je redno zaposlen. Ob sprejemu na rehabilitacijo v URI – Soca 22. 6. 2020 je bila vidna zacetna usahlost mišic ter izrazito zmanjšana moc mišic desnega ramenskega obroca in upogibalk komolca. Vkljucen je bil v program celostne rehabilitacije, ki je poleg klasicnega terapevtskega programa vkljucevala tudi vadbo s pomocjo robota. Elektromiografija, opravljena pri nas 21. 7. 2020, - - – – - – - - - -- - - - -- - - - - MODERN TECHNOLOGIES IN DYSPHAGIA REHABILITATION SODOBNE TEHNOLOGIJE PRI OBRAVNAVI MOTENJ POŽIRANJA prof. dr. Yoko Inamoto Faculty of Rehabilitation, School of Health Sciences, Fujita Health University, Japan Abstract Advances in technology over the past decade have contributed to the development of dysphagia rehabilitation. New and innovative tools have been available in dysphagia clinic providing more precise understanding of pathophysiology and promoting the achievement of the eating activity. ­ For evaluation, swallowing CTis a groundbreaking technology that enables visualisation of swallowing three-dimensionally with excellent space resolution and with sufficient time reso­lution. 3D dynamic imaging and quantitative measures have resulted in dramatic advances in understanding of complex swallowing physiology and swallowing disorders, to deter-mineclinicalmanagement,and forfollow-upaftertreatment. Kinetically, high-resolution manometry has been frequently utilised to obtain the pressure in pharynx and upper esophageal ­sphincter (UES) and to assess the pharyngeal driving force during the swallow. Concurrent recordings with videofluor­oscopy promotes accurate treatment-oriented evaluation by allowing both kinetic and kinematic analysis. Throughout the evaluation and treatment, »Swallow Chair« has been developed to adjust postures during swallowing. Accessibility of usage throughout evaluation and treatment solved the problem of reproducibility of recommended pos­tures from evaluation to treatment. Swallow Chair is more than just the tool for compensation, it is the tool for efficiently ­promoting the improvement of swallowing function. For treatment, double balloon has been introduced as a promis­ing tool for treating dysphagia associated with cricopharyngeal dysfunction. The device consisting of inner spherical balloon and outer elliptical balloon helps to dilate the UES stricture more stably, efficiently, and non-invasively in swallowing ­therapy. Prispelo: 31. 3. 2022 Sprejeto: 1. 4. 2022 Avtorica za dopisovanje / Corresponding author (YI): inamoto@fujita-hu.ac.jp NOVE TEHNOLOGIJE V NEVROPSIHOLOŠKI DIAGNOSTIKI IN PSIHOLOŠKI REHABILITACIJI NEW TECHNOLOGIES IN NEUROPSYCHOLOGICAL DIAGNOSTICS AND PSYCHOLOGICAL REHABILITATION doc. dr. Urša Cižman Štaba, spec. klin. psih., dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih., asist. Vida Ana Politakis, univ. dipl. psih., Vesna Mlinaric Lešnik, spec. klin. psih., asist. Karmen Resnik Robida, univ. dipl. psih., dipl. zdr. psih., mag. nevr. zn. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Vklinicni psihologiji se vse vec uporabljajo nove tehnologije tako v nevropsihološki diagnostiki in kognitivni rehabilitaciji kot tudi v psihoterapiji. Vecina nevropsiholoških ocen vkljucu­je vsaj en korak, ki ga upravljajo, ocenjujejo ali interpretirajo racunalniki ali druge tehnologije. Vprispevku je predstavljen nabor tehnoloških ukrepov, ki se vedno pogosteje uporabljajo tako v Sloveniji kot po svetu. Vrehabilitaciji je najbolj razve­jena uporaba novih tehnologij, kot so racunalniški programi kognitivne rehabilitacije, navidezna resnicnost, racunalniško podprta nevropsihološka diagnostika, pametni telefoni in tablicni racunalniki. Najbolj uveljavljena tehnologija na tem podrocju je racunalniško podprta nevropsihološka diagnostika, ki omogoca boljšo ekološko veljavnost in ekonomicnost. Kljucne besede: nevropsihološka diagnostika; psihološka rehabilitacija; tehnologija; navidezna resnicnost; kognitivna rehabilitacija Preteklost in izziv sedanjosti Prvi zametki uporabe racunalniško podprtega ocenjevanja v nevropsihologiji segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, danes pa se racunalniško podprte metode vecinoma uporabljajo v športni medicini, vojski in med poleti v vesolje (1). V nevropsihologiji se nove tehnologije lahko uporabljajo kot posodobitev sedanjih pristopov ali pa kot uvedba povsem novih ocenjevalnih oziroma terapevtskih pripomockov, ki so namenjeni ocenjevanju ali tre­ningu sposobnosti. Motivov za razvoj tehnologij je vec, bistven prispevek v nevropsihologiji je možnost vzporednega pridobivanja fizioloških mer oziroma fizioloških korelatov in natancnejših mer kognitivnih sposobnosti, ki jih lahko pridobimo prav s pomocjo tehnologije (npr. reakcijski casi, tocnost odzivanja v odvisnosti od razlicnih pogojev, vzorci napak ipd.). Racunalniške mere omogocajo tudi ponavljanje nalog in tako preverjanje sprememb pri posamezniku. Kot pomanjkljivost standardnih ocenjevalnih pripomockov (tipa papir-svincnik) se pogosto navaja šibkejša ekološka veljavnost in tako omejena neposredna prenosljivost spoznanj v vsakodnevno življenje. Predvsem podpora navidezne Prispelo: 23. 2. 2022 Sprejeto: 28. 2. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (UCŠ): ursa.cizman@ir-rs.si - - - – - – - - - - - - - - - - - - - - – - - - - - - -- - - - - – - - - - - - - - - - MODERNA TEHNOLOGIJA ZA PODPORO IZVAJANJU DNEVNIH AKTIVNOSTI MODERN TECHNOLOGY FOR SUPPORTING ACTIVITIES OF DAILY LIVING doc. dr. Metka Moharic1,2, dr. med., Katja Galic Brancelj1, dipl. del. ter., David Brecelj1, viš. del. ter. 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Dogajajo se take spremembe starostne strukture svetovne po­pulacije, zaradikaterih bo po svetu primanjkovalo negovalcev. Njihovo delo bo morala nadomestiti tehnologija. Tehnologija, ki podpira izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti na podrocju dolgotrajne oskrbe, še ni široko sprejeta. Na splošno lahko tehnologijo oziroma robote za podporo izvajanja dnevnih aktivnosti razdelimo v dve vecji skupini. To so roboti za pod-poro in roboti za pomoc pri socializaciji. Tako za raziskovalce kot tudi razvijalce tehnologije na podrocju izvajanja dnevnih aktivnosti je nujno potrebno razumevanje tako robotike kot tudi potreb pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Njena uporaba prinaša dolocene prednosti, pojavljajo pa se tudi nova vpra­šanja v povezavi z njeno uporabo in sprejemanjem. Verjetno nekaterih dnevnih aktivnosti nikoli ne bomo predali v roke tehnologiji, saj je cloveški stik še vedno potreben. Kljucne besede: robotika; tehnologija; dnevne aktivnosti; socializacija UVOD Ocenjujejo,dajebiloposvetuleta2020727milijonovljudi,starih 65 letalivec. Leta2050najbito številodoseglo1,5milijarde(1). Nasprotno naj bi se svetovna stopnja rodnosti znižala z malo pod 2,5 poroda na žensko leta 2019 na približno 2,2 poroda na žensko leta 2050. Leta 2018 je bilo na svetu vec ljudi, starejših od 65 let, kot otrok, starih do 5 let (2). Doživljamo torej neprimerljive spremembe starostne strukture svetovne populacije, zaradi katerih bo po svetu primanjkovalo negovalcev (3–5). Posledicno bo njihovo delo morala nadomestititehnologija, za katero se išcejo rešitve(6–8). Vzadnjemdesetletju so razvilitehnologijezanego, podporo pri dnevnih opravilih in za oddaljeno spremljanje, ki pomagajo pri dolgotrajni oskrbi (9–15). Uporaba tehnologije v odsotnosti skrbnikov ima pomemben vpliv na sposobnost samostojnega življenja starejše osebe ali osebe z zmanjšanimi zmožnostmi. Kljub temu pa tehnologija, ki podpira izvajanjeosnovnih dnevnih aktivnosti(naprimer kopanja/tušira­nja, oblacenja, uporabe stranišca, premešcanja in hranjenja), na podrocju dolgotrajne oskrbe še ni široko sprejeta (16–20). Dokazi o sprejemanju tehnologijzaizvajanjeoskrbeoziromao tem, zakaj sonekaterišeposebejnaklonjeninjeniuporabi,soomejeniinslabo razumljeni(13, 21, 22). Verjetno pabo v prihodnostidrugace, saj bodo ljudje, ki sodobno tehnologijo uporabljajo že sedaj , postali starejši in bodo potrebovali tudi tehnologijo za podporo izvajanja dnevnih aktivnosti za dolgotrajno oskrbo. Pricakujemo lahko boljše sprejemanje. Trenutni dokazi so na voljo zgolj za ljudi v srednjih letih in starejše odrasle. Prispelo: 31. 3. 2022 Sprejeto: 1. 4. 2022 Avtorica za dopisovanje / Corresponding author (MM): metka.moharic@mf.uni-lj.si - - - - - - - - - - - - - - - UPORABA DIGITALNIH OSEBNIH POMOCNIKOV ZA LJUDI Z ZMANJŠANIMI ZMOŽNOSTMI – KRATEK PREGLED LITERATURE THE USE OF DIGITAL VIRTUAL ASSISTANTS FOR PEOPLE WITH DISABILITIES – A BRIEF LITERATURE REVIEW dr. Mojca Debeljak, univ. dipl. inž. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Izhodišca: Podrocje umetne inteligence se širi v vsakdanje rešitve, ki lju­dem omogocajo lažje oziroma bolj udobno življenje. Vzadnjih letih sevseboljuporabljadigitalneosebnepomocnike(DOP), ki se jih lahko glasovno aktivira kot pomoc pri upravljanju informacijsko-komunikacijskih naprav ter preko pametnih zvocnikov. Z njimi lahko upravljamo funkcije pametnega doma, pridobimoinformacije, poslušamo glasbo ali nastav­ljamo opomnike. Namen tega kratkegapregledaliteratureje bil preveriti, kako lahko digitalni osebni pomocniki ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi in starejšim ljudem izboljšajo kakovost življenja na podrocju samostojnosti in osamljenosti. Metode: Raziskave smo poiskali v podatkovni zbirki PubMed z iskalnim izrazom »digitalni osebni pomocnik« in (»osebe z zmanjšanimi zmožnostmi« ali »starejše osebe«) in (»socialna izoliranost« ali »osamljenost« ali »kakovost življenja« ali »samostojnost«) v anglešcini ali slovenšcini. Sistematicen pregled literature smo izvedli po smernicah PRISMA. Rezultati: Vkoncno analizo je bilo od 140 najdenih po pregledu vklju-cenih 8 clankov, ki so ustrezali merilom. Clanki so podpirali uporaboDOPzastarejšepredvsemzanastavitevopomnikov ter kot »družabnikov« za manjši obcutek osamljenosti in socialne izolacije. DOPza slepe in slabovidne, gibalno ovirane in starejše osebe lahko premošca pomanjkanje dostopnosti pri Prispelo: 25. 3. 2022 Sprejeto: 30. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje / Corresponding author (MD): mojca.debeljak@ir-rs.si drugih napravah. Literature v slovenšcini za uporabo DOP za starejše in ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi nismo našli. Zakljucki: DOP lahko doprinesejo k boljši kakovosti življenja ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi in starejših oseb, vendar je treba podrocje dodatno raziskati ter postaviti okvire, smernice in predpise. Komercialni DOP trenutno še niso dostopni v slovenšcini. Kljucne besede: digitalni osebni pomocnik; ljudje z zmanjšanimi zmožnostmi; starejši; osamljenost; socialna izoliranost; kakovost življenja UVOD Podrocje umetne inteligence (AI) se širi v vsakdanje rešitve, ki ljudemomogocajo lažjeoziroma bolj udobno življenje. Enaizmed rešitev, ki se v zadnjih letih vse bolj uporablja v vsakdanjem živ­ljenju, tako pri upravljanju informacijsko-komunikacijskih naprav kot tudi preko vmesnikov okolja, so digitalni osebni pomocniki (DOP), ki se lahko aktivirajo z glasom. Z njimi lahko upravljamo funkcije pametnega doma preko televizije, tablice ali pametnega telefona. Obstajajo samostojne naprave za upravljanje z glasom, kamor so vkljuceni DOP, kot so pametni zvocniki. Možnosti upravljanja gredo od daljinskega odpiranja garažnih vrat, pregleda vhoda preko kamere v živo, znižanja temperature na termostatu, predvajanja glasbe, iskanja informacij do nastavitev opomnikov. Za povprecne ljudi to predstavljaudobje, za ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi ali starejše osebe, ki imajo funkcionalen govor, pa lahko DOPpredstavljajo vecjo samostojnost in kakovost življenja. V zadnjih dveh letih, v casu popolnih zaprtij, se je pri ljudeh z zmanjšanimi zmožnostmi, kamor spadajo tudi nekateri starejši ljudje,pojavilproblemsocialneizolacijeinosamljenosti.Raziska­va (1) kaže, da je že pred epidemijo koronavirusne bolezni 24% ljudi, starih nad 65 let, v Združenih državah Amerike (ZDA) cutilo osamljenost in socialno izoliranost. Raziskava (2), narejena leta 2012, prav tako kaže, da je bilo v ZDAže takrat 43 % starejših osebosamljenih,karimazaposledicohitrejšiupad funkcionalnih sposobnosti in smrt (2). Pojav AI lahko ponudi priložnost za lajšanje socialne izolacije in osamljenosti starejših odraslih pri izboljšanju zdravja. Spovecano razpoložljivostjo spletnih podatkov in tehnološkim napredkom so se pojavili komercialno dostopni, glasovno upravljani DOP, ki jih tržijo podjetja, kot so Amazon (DOPAlexa), Google (DOP Google Assistant) in Apple (DOP Siri), in so že približno 8 let dostopni na samostojnih napravah – pametnih zvocnikih. Ti DOP so razmeroma poceni in so lahko še posebej uporabni za ljudi, ki tehnološko niso dovolj pismeni, imajo slabši vid ali so gibalno ovirani (3). S pomocjo glasovno upravljanih DOPuporabniki lahko poslušajo glasbo, dobijo informacije in nastavijo opomnike (4), ki so pomembnizaobiskepri zdravniku, jemanje zdravil in opravke. Aplikacije, kijih uporabnikidosežejo preko DOP, pomagajo tudi pri kognitivni stimulaciji (5), izboljšanju pocutja (6) in zmanjšujejo dolgocasje(7). Prav tako so ugotovitveraziskavena50 pacientih z zdravstvenimi težavamiali odvisnih od pomocidrugih oseb (7) potrdile, da pacienti s pomocjo DOPAlexe porocajo, da lažje vzdržujejo zdravstveno stanje in so bolj samostojni v življenju. DOPnajbitakoobetalitudivecjo socialnovkljucenostzvideoklici in nadomestno druženje, ko nikogar ni na voljo – z namenom zmanjšanja obcutka osamljenosti (7). UporabaDOPzaljudizzmanjšanimizmožnostmiodpiratudietic­na vprašanja, kot je dostopanje do zdravstvenih informacij glede simptomov, t. i. Google zdravniki, kar lahko povecaobremenitev zdravstvenega sistema zaradi nepravilnega, pretiranega samodia­gnosticiranja, po drugi strani pa imajo velika podjetja dostop do zdravstvenih informacij uporabnikov (8, 9). Naslednja postavka z eticnega vidika je glede možnosti nakupa DOP, saj nimajo vsi dostopa in dovolj financnih sredstev za take naprave (10). Nekateri zdravstvenisistemiso v dolgorocnemnacrtu navedlivecsredstev za predpisovanje »socialnih« storitev, ki dokazano izboljšujejo zdravstveno stanje. Vsekakor so za uporabo DOP v socialne in zdravstvene namene potrebni dobri regulativni ukrepi za zašcito podatkov bolnikov. Namen pricujocega prispevka je bilo pregledati literaturo, kako lahko DOP ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi ter starejšim osebam pomagajo pri osamljenosti in socialni izoliranosti ter pri povecanju samostojnosti in kakovosti življenja. METODE Sistematicen pregled literature smo izvedli po smernicah PRIS­MA(11). Obdobje iskanja je bilo omejeno na clanke, ki so bili objavljeni od februarja 2010 (ko je zaživel prvi DOP – Siri) - - - - - - - – - – – - - - - - - - - - - - - - --- - - OCENJEVANJE SPOSOBNOSTI ZA VOŽNJO S SODOBNO TEHNOLOGIJO ASSESSING DRIVING ABILITY USING MODERN TECHNOLOGY Marko Sremec, dr. med., Tina Rozman, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana Povzetek Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo s pomocjo sodobne teh­nologije (simulatorji vožnje) je velik korak k objektivizaciji ocene. Rezultati, ki jih pridobimo s testiranjem na simula­torju, nam omogocajo uvid v posamezne in kombinirane spoznavne, gibalne in vidne sposobnosti, ki so osnova za varno upravljanjemotornegavozilav dinamicnemprometnem okolju. S tehnološkim razvojem simulatorji ponujajo tudi možnost rehabilitacije pacientov po razlicnih boleznih ali poškodbah in povrnitev njihovih vozniških zmožnosti. Ceprav imajo razlicne države lastno zakonodajo, strokovna merila in infrastrukturo, imajo simulatorji vožnje gotovo pomembno vlogo in prispevajo k ocenjevanju sposobnosti za vožnjo. Kljucne besede: vožnja; simulator; promet; rehabilitacija UVOD Za varno vožnjo motornega vozila v javnem prometu so potrebne ustreznekognitivne, zaznavnein fizicnesposobnosti(1-3), kimo­rajo biti usklajene s pricakovanimi oziroma predpisanimi merili, ki imajo v Sloveniji ustrezne zakonske podlage. Pri ugotavljanju zmožnosti za vožnjo motornih vozil moramo slediti zahtevam za varno vožnjo, saj vožnja motornega vozila v javnem prometu pomeni upravljanje premikajocega se vozila v dinamicnem prometnem okolju. Ob tem se moramo zavedati, da zmožnost za vožnjo motornega vozila pomeni vecjo kakovost življenja, neodvisnost od tuje pomoci, boljšo vkljucenost v družbo, vecje možnosti izobraževanja in zaposlitve ter obiskovanje kulturnih, zabavnih in športnih prireditev (4). Ocenjevanje zmožnosti za vožnjo navadno poteka v dveh kora­kih: ocenjevanje zunaj avtomobila (off-road) in ocenjevanja v avtomobilu (on-road). Pogosto je del ocenjevanja tudi trening oziroma preizkus vožnje na simulatorju. Vloga simulatorja v ocenjevalnem procesu še ni povsem pojasnjena (5). Ocenjevanje zunaj avtomobila se nanaša na klinicni pregled in testiranje na simulatorju. S klinicnim pregledom pacienta s patologijo spodnjih udov ocenjujemo mišicno moc, obseg aktivne gibljivosti v sklepih, nehotne gibe in pridružene reakcije, krce, koordinacijo gibov, ravnotežje, obcutljivost, stojo, hojo, položaj telesa pri sedenju in sposobnostsamostojnegapresedanja(6).Ocenjevanjevavtomo­bilu zagotavlja najbolj realen nacin preucevanja tehnike vožnje in zmogljivosti, vendar obstajajo tveganja za pacienta, inštruktorja in druge udeležence v prometu. Ceprav se na prvi pogled ocena vožnje v prometu zdi najbolj realna, obstaja veliko situacij, ki jih tak preizkus mogoce ne bo zajel. Ocena vožnje je subjektivna in je lahko med inštruktorji razlicna. Vožnja v te namene traja le Prispelo: 17. 2. 2022 Sprejeto: 7. 3. 2022 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (MS): marko.sremec@ir-rs.si - - - - - - - - – - - - - UCINKOVITOST ROBOTSKO PODPRTE VADBE ZA IZBOLJŠANJE FUNKCIJE ROKE PRI OTROKU Z OKVARO OSREDNJEGA ŽIVCEVJA: PREGLED LITERATURE EFFICIENCY OF ROBOT-ASSISTED TRAINING FOR IMPROVING HAND AND ARM FUNCTION IN A CHILD WITH BRAIN IMPAIRMENT: LITERATURE REVIEW doc. dr. Katja Groleger Sršen1, 2, dr. med. 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca , Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Izhodišca: Za izboljšanje funkcije roke pri otroku s hemipareticno obliko cerebralne paralize je na voljo vec terapevtskih metod, od -terapije z omejevanjem funkcije neokvarjene roke in vadbe sorocnih aktivnosti do uporabe toksina botulina in ortoz. V zadnjem casu se uveljavlja tudi robotsko podprta vadba v navideznem okolju, ki omogoca vecje število ponovitev usmerjenih gibov roke, kar naj bi prispevalo k izboljšanju funkcije. S pregledom literature smo želeli preveriti, koliko so stariotroci, kijih po svetu vkljucujejo v vadbo na tejnapravi, s katerimi diagnozami, kakšen je protokol dela in katere teste uporabljajo za oceno izboljšanja funkcije roke. Metode: V zbirki PubMed smo s pomocjo kljucnih besed »otrok«, »roka«, »robotsko podprta vadba«, »Armeo«, »rehabilitacija« poiskali vse clanke, ki so bili objavljeni do 31. 1. 2022. Dodatne clanke smo iskali na spletni strani proizvajalca. - Rezultati: Našli smo 65 razlicnih clankov, vendar jih je le osem ustrezalo vkljucitvenim merilom. Na spletni strani proizvajalca smo našlišešestclankov o rabi naprave priotrocih, od tega so bili glede na prvo iskanje novi trije. Vraziskave vkljuceni otroci so bili vecinomanajstniki, mlajši pa stari vsaj pet ali šest let. Prispelo: 1. 3. 2022 Sprejeto: 2. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (KGS): katja.groleger@ir-rs.si Prevladovala je diagnoza cerebralna paraliza. Posamezna vadba na robotski napravi vecinoma traja do 45 minut, od 2x do 5x/teden, štiri tedne. Za oceno vpliva na funkcijo roke so avtorjinovejših raziskavnajpogostejeuporabiliMelbournski test za oceno enostranske funkcije roke in Test za oceno kakovostifunkcijezgornjegauda.Avtorjivkljucenih raziskav so potrdili ucinkovitost robotsko podprte vadbe. Zakljucek: Vadba na napravi Armeo Spring Pediatric se vedno bolj uveljavlja v programih rehabilitacije otrok z enostransko okvaro funkcije roke v sklopu cerebralne paralize, pa tudi po nezgodni poškodbi in drugih okvarah možganov. Avtorji vecine raziskav so porocali o pomembnem izboljšanju funk-cije roke. Izboljšanje so ugotovili tudi na podrocju izvedbe izbranih ciljev in zadovoljstva z izvedbo. Kljucne besede: otrok; hemipareza; roka; funkcija; robotsko podprta vadba; ArmeoSpring UVOD Priotrocih po enostranski okvari možganov v zgodnjem razvoju, še posebej pri otrocih s cerebralno paralizo (CP), za izboljšanje okvarjene funkcije roke uporabljamo vec razlicnih terapevtskih pristopov. Poleg terapije z omejevanjem funkcije neokvarjene roke (angl. Constrained Induced Manual Therapy, CIMT) (1) so Novakova in sodelavci (2) za izboljšanje funkcije roke pri otrocih s CP kot dokazano ucinkovite priporocili tudi ucenje sorocnih aktivnosti (3, 4), kombinacijo uporabe toksina botulina z delovno terapijo, ucenje z opazovanjem aktivnosti (5, 6), ucenje v obogatenem okolju (7), vadbo v domacem okolju (8) in usmerjeno vadbo glede na izbrane cilje (9). Med terapevtskimi programi, ki so verjetno ucinkoviti, vendar za to (še) ni dovolj trdnih dokazov, sodijo še transkranialna elektricna simulacija z direktnim tokom (tDSC) (10), vadba za izboljšanje mišicne moci (11), uporaba ortoz za roko in toksin botulina v kombinaciji z ortozami. K žeuveljavljenivadbisorocnih aktivnostizaizboljšanjefunkcije roke pri otrocih s hemipareticno obliko CP smo na Oddelku za (re)habilitacijo otrok Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soca (URI – Soca) v letu 2006 dodali CIMT. Analiza rezultatov je potrdila, da je pristop ucinkovit, vendar se je ob spremljanju otrok v daljšem casovnem obdobju izkazalo, da se funkcija okvarjene (podporne) roke postopno spet poslabša (12). Vadbi za izboljšanje izbranih aktivnosti (ciljev) (13) smo v letu 2015 dodali tudi vadbo za robotski napravi Armeo Spring Pediatric (14). - Program vadbe na napravi Armeo Spring Pediatric Vprogram vecinoma vkljucujemo otroke z enostransko okvaro v sklopu cerebralneparalize, stanjapo nezgodnipoškodbimožganov in okvaro brahialnega pleteža. Poleg tega je merilo za vkljucitev tudi dolžina nadlahti od 155 do 235 mm, dolžina podlahti od komolca do osi prijema od 230 do 370 mm (15). V program ne vkljucujemo otrok, ki imajo hudo osteoporozo, stanja po svežih poškodbah skeleta ali mehkih tkiv, mocno omejeno gibljivost sklepov, motnje obcutenja kože, delni izpah ramenskega sklepa ali bolecine, hudo spasticnost, diskinezije, šibke kognitivne zmožnosti, slabovidnost ali fotosenzitivno epilepsijo. Vadbo in potek terapije individualno prilagodimo glede na potrebe in zmožnosti otroka. Pred zacetkom roko, s katero bo otrok vadil, namestimo na robotsko vodeno roko, nato opravimo uvodno oce­njevanje, kivkljucujemeritveobsegaaktivnih gibov v ramenskem, komolcnem sklepu in zapestju (A-ROM). S to oceno dolocimo najvecji možni obseg aktivnega giba roke, s tem pa meje obsega gibanja v posameznih ravninah pri igrah. Sledi ocena obsega delovnega podrocja gibanja roke (A-MOVE), ki nato doloca, kam na zaslonu bodo postavljeni predmeti in kakšno nalogo bo otrok lahko izvajal. Tretja ocena, ki jo opravimo, je ocena natancnosti pri potovanju z roko skozi prostor (A-GOAL). Otrok pri igri z roko potuje od tocke Ado tocke B, pri cemer naj bi bila pot cim krajša, zadetek tarce na koncu poti pa cim bolj natancen (15). - - - Tabela 1: Glavne znacilnosti raziskav o ucinkovitosti vadbe na robotsko vodeni vadbi za izboljšanje funkcije okvarjene roke. Table 1: Main features of research studies on efficiency of robotic guided training for improvement of impaired hand/arm function. – – – – – – – – – – – – – – – - - - – - - - - - - - - - - UCINKOVITOST VADBE AVTOMATIZIRANE HOJE NA LOKOMATU® PRI OTROCIH (PREGLED DELA ZADNJIH 10 LET) EFFECTIVENESS OF AUTOMATED GAIT TRAINING FOR CHILDREN USING THE LOKOMAT DEVICE (OVERVIEW OF THE LAST 10 YEARS OF PRACTICE) doc. dr. Katja Groleger Sršen1,2, dr. med., Varja Flander1, dipl. fiziot., Irena Pišek1, dipl. fiziot., Nataša Ciber1, dipl. fiziot., dr. Neža Majdic1, dr. med. 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Izhodišca: Za otroke s cerebralno paralizo so znacilne zmanjšane zmož­nosti grobega gibanja, vkljucno s stojo in hojo. Ena od sedaj -že uveljavljenih metod za izboljšanje funkcij grobega gibanja pri otrocih s cerebralno paralizo je vadba avtomatizirane hoje na robotsko vodeni napravi Lokomat®. V raziskavi smo – želeli analiziratiucinke te vadbe pri otrocih, ki so bili vanjo vkljuceni v zadnjih desetih letih. Metode: Analizirali smo rezultate meritevobsegov pasivnih gibov in testov hoje otrok, ki so vadbo opravili v obdobju od novembra 2011 do novembra 2021. Rezultati: Vraziskavo smo vkljucili 122 otrok. Z vadbo na Lokomatu se je zmanjšal delež otrok s kontrakturami v kolkih in kolenih. Izboljšali so se poplitealni koti in gibljivost v skocnih sklepih. Otroci so dosegli tudi boljše rezultate pri Casovno merjenem testu vstani in pojdi, Testu hoje na 10 metrov in 6-minutnem testuhoje. Razlikeso bilestatisticnoznacilne, priprvih dveh testih hoje tudi klinicno pomembne. Zakljucek: Vadba na Lokomatu je verjetno ucinkovita metoda za iz­boljšanje obsegov pasivnih gibov v sklepih spodnjih udov Poslano: 6. 3. 2022 Sprejeto: 10. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/ Corresponding author (KGS): katja.groleger@mf.uni-lj.si in izboljšanje zmožnosti hoje, vendar je treba upoštevati, da v raziskavo nismo vkljucili kontrolne skupine, poleg tega pa je nekaj otrok ob vadbi na Lokomatu imelo tudi program fizioterapije. Kljucne besede: cerebralna paraliza; otrok; robotsko podprta vadba hoje; Lokomat UVOD Cerebralna paraliza (CP) je posledica okvare otrokovih možganov v obdobju pred porodom, med porodom ali kmalu po rojstvu. Posledicno priotroku s CPnajdemo zmanjšane zmožnostinadzora drže,gibanja, zaznavanja, hranjenja, govora,vedenjainspoznavnih funkcij(1). Cepravokvaramožganov ninapredujoca, sezmožnosti grobega gibanja, mišicna moc in gibljivost sklepov z leti lahko še poslabšujejo. Znano je, da v obdobju rasti skeletnega sistema otroci s CPtežko vzdržujejo primerno dolžino mišic (2), zaradi cesar sescasomarazvijezmanjšan obseg gibov v kolkih in kolenih, najpogosteje pa v gležnjih (3). V slednjih se zaradi premocne aktivnosti plantarnih fleksorjev stopala ob pretiranem refleksu na nategoz. nepravilne ko-kontrakcijske aktivnosti agonistov in antagonistov giba v gležnju razvije ekvinusni položaj oz. vzorec hoje po prstih (4, 5). Otroci s CPimajo tudi strukturno spremenjene mišice. Te imajo manjši volumen, manjšo površino preseka, nižjo gostoto tkiva in krajši trebuh kot pa mišice zdravih posameznikov (6, 7), kar vpliva na zmanjšano zmožnost generiranja mišicne moci (8–10), znižano hitrost krcenja mišice in zmanjšan obseg giba, ki ga mišica lahko izvede (7). Nyströmova in sodelavci so ugotovili, da je mišicna moc najmanjša prav v mišicah za gleženj in kolk (10). Vendar še vedno ostaja nejasno, kateri so tisti elementi v mišici, ki dajejo obcutek togosti mišice in prispevajo k razvoju kontrakture (11). Zdi se, da imajo otroci s CPpovišane vrednosti citokinov, ki prispevajo k vnetnemu odgovoru, in gene, ki vplivajo na zunajcelicni matriks njihovih skeletnih mišic, v kombinaciji s povecanim deležem intramuskularnega kolagena in zmanjšano proizvodnjo ribosomov (12). Ugotovili so tudi, da je protein titin pri otrocih s CPnespremenjen in s tem tudi pasivne mehanicne last-nosti mišicnih snopov. Hkrati so bili mišicni snopi, ki vkljucujejo mišicna vlakna in pripadajoci zunajcelicni matriks, bolj togi kot pri zdravih otrocih. To je bilo skladno s povecano vsebnostjo ko­lagenavmišicah otrok s CP,kisojonašlizimunohistokemicnimi metodami, in vsebnostjo hidroksiprolina (13). Ugotovili so tudi, da so sarkomere pri otrocih s CPstatisticno znacilno daljše kot pri zdravih otrocih. Ti rezultati so dokaz, da nastanek kontraktur ni posledica togosti na ravni celic, temvec na ravni zunajcelicnega matriksa s povišano vsebnostjo kolagena (13). Omejena gibljivost v sklepih spodnjih udov je eden od pomembnih zapletov v razvoju otrok s CP, zato želimo v terapevtskiobravnavi prepreciti nastanek kontraktur in dolgorocno vzdrževatiprimeren obseg gibljivosti v sklepih spodnjih udov. Ce se gibljivost v skocnih sklepih poslabša, je na voljo serijsko mavcenje z upo­rabo toksina botulina, katerega ucinkovitost je podprta s trdnimi dokazi (11), ali brez nje. Za izboljšanje grobega gibanja (in po­sredno za zmožnost vzdrževanjaobsega gibljivosti v sklepih) je, po zadnjem pregledu raziskav Novakove s sodelavci, otroke s CP priporoceno vkljucevati v usmerjeno vadbo posameznih izbranih aktivnosti grobega gibanja, v vadbo za izboljšanje mišicne moci in vadbo na tekocem traku z delno razbremenitvijo telesne teže alibreznje, v vadbo v navidezniresnicnosti, v prilagojenešportne dejavnosti, uporabiti toksin botulina v povezavi s fizioterapijo in jih opremiti z ortozami (11). Vadba avtomatizirane, robotsko podprte hoje v navidezni re-snicnosti dandanes ni vec novost. Ena od naprav, ki omogocajo takšno vadbo, je Lokomat® (14), ki je dosegljiv na trgu od leta 2000. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soca ga uporabljamo od konca leta 2011. Lokomat je obojestranska robotska ortoza, ki v povezavi s tekocim trakom in z dinamicno razbremenitvijo teže (preko vpetja v aktivni sistem) nadzira giba­nje nog v sagitalni ravnini (gibanje kolkov in kolen). Opremljen je z dodatnim sistemom za pasivno oporo stopala, ce uporabnik ne zmore aktivne dorzalne fleksije stopala v fazi zamaha (14). Hitrost tekocega traku je sinhronizirana z gibi »eksoskeleta«. Lokomat Pro (z manjšimi ortozami) omogoca funkcionalno vadbo hoje za otroke, pri cemer mora stegnenica meriti od 21 do 35 cm (14). Vadba na Lokomatu je varna, vendar se obcasno vendarle pojavijo nekatereneugodneposledice. Borggraefes sodelavci jeporocal, da so pri 42,7 % preiskovancev najpogosteje naleteli na rdecino kože na mestu manšet in bolecine v mišicah; pri dveh preiskovancih je prišlo do nastanka odprte rane na koži, pri dveh do bolecine v sklepih, pri enem pa do bolecine v podrocju tetive. Do resnih zapletov pri vadbi ni prišlo (15). Na voljo je kar nekaj raziskav o ucinkovitosti vadbe na Lokomatu pri otrocih s CP. Avtorji porocajo o napredku otrok na podrocju grobega gibanja (16–18), vendar so si podatki nasprotujoci. Ceprav so Borggraefe in sodelavci (16) porocali, da so po vadbi - – - - - - - - - – – – – – – – – – – – - - - -- - - - - - - - UPORABA ELEKTRONSKIH IN RACUNALNIŠKIH KOMUNIKACIJSKIH PRIPOMOCKOV PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S KOMPLEKSNIMI KOMUNIKACIJSKIMI POTREBAMI THE USE OF ELECTRONIC AND COMPUTER COMMUNICATION DEVICES IN CHILDREN AND YOUTH WITH COMPLEX COMMUNICATION NEEDS Nuša Slana1, 2, mag. prof. logo. in surdoped., Valerija Marot1, spec. klin. log., Nika Jelenc1,2, mag. prof. logo. in surdoped., Barbara Korošec1, spec. klin. log., doc. dr. Katja Groleger Sršen1,3, dr. med. 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca 2Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta 3Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Izhodišca: O kompleksnih komunikacijskih potrebah govorimo, kadar posameznik z govorom ne more zadovoljiti svojih vsakdanjih komunikacijskih potreb, zato potrebuje prime-ren komunikacijski pripomocek. Osebe s kompleksnimi komunikacijskimi potrebami predstavljajo diagnosticno raznoliko populacijo, pri kateri nas zanima predvsem njihovo funkcijsko stanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšne so znacilnosti uporabnikov nadomestne in dopol­nilne komunikacije, katere elektronske in racunalniške komunikacijske pripomocke predpisujemo ter kako se funkcijsko stanje oseb s cerebralno paralizo povezuje z uporabo komunikacijskih pripomockov. Metode: Pregledali smo medicinsko dokumentacijo otrok in mla­ dostnikov s kompleksnimi komunikacijskimi potrebami, ki smo jim v obdobju od leta 2017 do 2021 predpisali ali izposodili elektronski oz. racunalniški komunikacijski pripomocek. Poslano: 6. 3. 2022 Sprejeto: 14. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (NS): nusa.slana@ir-rs.si Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da je skupina uporabnikov komunikacijskih pripomockov raznolika glede na starost, diagnoze in funkcijske zmožnosti. Otroci in mladostniki so bili najpogostejeocenjeni kot delno zanesljivi prejemniki in pošiljatelji komunikacijskih sporocil. Najveckrat smo jim predpisali oz. izposodili enostaven racunalniški (tablicni) komunikacijski pripomocek z upravljanjem na dotik. Pri osebah s cerebralno paralizo smo potrdili povezanost med sistemoma za razvršcanje glede na grobe gibalne zmožnosti (GMFCS) in glede na funkcijo rok (MACS), medtem ko se njuna povezanost s sistemom za razvršcanje otrok glede na komunikacijske zmožnosti (CFCS) ni izkazala za statisticno znacilno. Ugotovili smo povezavo med GMFCS, MACS in vidno funkcijo ter izbiro nacina upravljanja komunikacijskega pripomocka. Zakljucek: Raziskava ponuja vpogled v znacilnosti skupine otrok in mladostnikov s kompleksnimi komunikacijskimipotrebami, ki so uporabniki elektronskih ali racunalniških komunikacijskih pripomockov. Rezultati potrjujejo potrebo po odmiku od klasicnega upoštevanja diagnoz k upoštevanju posamezni­kovega funkcijskega stanja. Hkrati nam rezultati kažejo na nadaljnje možnosti raziskav o vplivu kognitivnih funkcij na komunikacijsko funkcioniranje in o zahtevnosti uporabe komunikacijskega pripomocka v vsakdanjem življenju. Kljucne besede: cerebralna paraliza; funkcijsko stanje; kompleksne komuni­kacijske potrebe; komunikacijski pripomocki; nadomestna in dopolnilna komunikacija UVOD O kompleksnih komunikacijskih potrebah (v nadaljevanju KKP) govorimo, kadar posameznik z govorom ne more zadovoljiti svojih vsakdanjih komunikacijskih potreb, skladno s starostjo in kulturnim okoljem, v katerem živi. Težave se lahko izražajo na ravni komunikacije, jezika in/ali govora. Na ravni jezika so težavelahkoprisotneprijezikovnemrazumevanjuin/aliizražanju ter tudi pri branju in/ali pisanju (1). Otroci s KKP izkazujejo pomembno zmanjšane zmožnosti na podrocju govorno-jezikovne komunikacije, ki so posledica razlicnih razvojnih motenj (npr. cerebralne paralize, avtizma, kromosomskih nepravilnosti itd.) (2–4), in pogosto potrebujejo vseživljenjsko pomoc in individualno nacrtovane prilagoditve (5–7). Skupina otrok s KKP je izjemno raznolika. V njej so otroci z razlicnimidiagnozami, kise kažejo kot razlicneposameznemotnje ali kombinacije motenj. Posamezniki se razlikujejo glede na starost, zmožnosti gibanja, senzorne motnje (motnje vida, sluha), spoznavne zmožnosti in zmožnosti ucenja ter glede na jezikovno razumevanje in izražanje ter komunikacijske zmožnosti (8). KKP predstavljajo pomembno tveganje za otrokov celostni razvoj, še posebej za pomanjkljiv ali upocasnjen razvoj komunikacijskih kompetenc, jezikovnih zmožnosti in spoznavnih konceptov. Zaradi teh težav jim poseben izziv predstavlja vkljucevanje v socialno okolje, usvajanjeznanj, pridobivanjeformalneizobrazbe in doseganje pricakovane samostojnosti (9). Prav zaradi po­membnostiin obsežnostivplivaKKPnafunkcioniranjeotrokain na njegovo okolje (družina, vrtec, šola) poskušamo strokovnjaki že od najzgodnejšega obdobja na razlicne nacine premošcati njihove komunikacijske ovire. Otroci lahko komunikacijo z okoljem - - - - - - - - -- - - - - Tabela 1: Diagnoze otrok in mladostnikov ob predpisu komunikacijskega pripomocka. Table 1: Diagnoses of children and youth at time of prescription of communication device. – – – Tabela 3: Vrste komunikacijskih pripomockov. Table 3: Types of alternative and augmentative communication device. Tabela 4: Nacini upravljanja komunikacijskih pripomockov. Table 4: Device access methods. Prva predpisovanja smo podrobneje analizirali tudi glede na starostno obdobje (predšolsko in šolsko obdobje). Vpredšolskem obdobju (od 3. leta do vstopa v šolo) smo opravili 14 prvih pred­pisovanj:štirienostavneelektronskepripomocke, štirienostavne racunalniške in štiri enostavneracunalniške tablicne pripomocke ter po en predpis zahtevnega elektronskega in zahtevnega racunal­niškega pripomocka. Z izjemo enega primera, kjer je uporabnik predpisani komunikacijski pripomocek upravljal z ocmi, so preostaliracunalniškepripomockeupravljalizdotikom.Polovica otrok je obiskovala redni vrtec z dodatno strokovno pomocjo in/ ali spremljevalcem, nekaj otrok razvojni oddelek vrtca, en otrok pa je bil vkljucen v posebni program vzgoje in izobraževanja (PPVI). Vpredšolskem obdobju smo komunikacijske pripomocke najpogosteje predpisali otrokom s CP(6) in prirojenimi malfor­macijami, deformacijami ter kromosomskimi nepravilnostmi (4). Najpogosteje so bili to otroci z diagnozo dizartrija (6), ekspresivno jezikovna motnja (4) in otroško govorna apraksija (4). V štirih primerih otrok pred predpisom ni uporabljal drugih oblik NDK, zato smo razvoj kompetenc za uporabo NDK zaceli socasno s predpisom enostavnega elektronskega pripomocka. Tabela 5: Vzgojno-izobraževalni program ob predpisu komunikacijskega pripomocka. Table 5: Educational program at time of prescription of communication device. Legenda/Legend: N – število/number; f – delež/proportion; DSP– dodatna strokovna pomoc/ individual help; OŠ – osnovna šola/primary school; EIS/EES – enakovredni izobrazbeni standard/equivalent educational standard; NIS/LES – nižji izobrazbeni standard/lower educational standard; PPVI – posebni program vzgoje in izobraževanja/special education program Prvih predpisov v šolskem obdobju je bilo vec kot v predšolskem (39), od tega devet enostavnih racunalniških pripomockov, 20 enostavnih racunalniških tablicnih, sedem zahtevnih racunalni­ških in trije zahtevni z dodatno funkcionalnostjo. Osemindvajset uporabnikov je napravo upravljalo na dotik, sedem z ocmi, dva s stikaliindvas krmilno palico. Veckotpolovicauporabnikov(25) je obiskovala PPVI, sedem prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, štirje program z enakovrednim izobrazbenim standardom in trije redno osnovno šolo s prilago­jenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo. Tudi v tem starostnem obdobju so bile najpogostejše diagnoze prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (16) ter cerebralna paraliza (15) oziroma dizartrija (27), ekspresivna - - - – – – – – – – - - - - – - - - - - -- - - - -- - - - - - - -- UPORABA TEHNOLOGIJE PRI OBRAVNAVI KRONICNE NERAKAVE BOLECINE OTROK IN MLADOSTNIKOV USE OF TECHNOLOGY IN THE TREATMENT OF CHRONIC NON-MALIGNANT PAIN IN CHILDREN AND ADOLESCENTS dr. Barbara Horvat Rauter1, univ. dipl. psih., mag. Svetlana Logar1, univ. dipl. psih., doc. dr. Katja Groleger Sršen1, 2, dr. med. 1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca, Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Povzetek Kronicna nerakava bolecina povzroca trpljenje in trajnejše posledice v delovanju in kakovosti življenja od 3 do 5 od­stotkov otrok, mladostnikov in njihovih družin. V svetu je že uveljavljen, pri nas pa vzpostavljamo interdisciplinarni program, ki obsega izobraževanje, pridobivanje vpogledov v bolecinsko simptomatiko ter njeno pojavnost, razumeva­nje bolecine in proces pojavljanja sprememb v terapiji. Pri tem nam je lahko že v casu obravnave ter tudi pri prenosu in utrjevanju pridobljenih vešcin v pomoc tehnologija. V prispevku opisujemo najbolj uveljavljene oblike tehnolo­ške podpore: navidezno resnicnost, aplikacije za podporo spremembi bolecinskega vedenja in tehnološko podporo pri ucenju sprošcanja in zavedanja. Predstavljamo tudi možnosti uporabe tehnologije v podporo družini in širšemu okolju. Kljucne besede: otroci; kronicna bolecina; tehnologija UVOD Številni otroci in mladostniki se skozi razvoj in odrašcanje spop­rijemajo s prirojenimi ali pridobljenimi bolezenskimi stanji, ki povzrocajo akutno ali kronicno bolecino. Zadnje ocene kažejo, da naj bi se eden od štirih otrok v casu svojega otroštva spoprijemal z vsaj eno epizodo kronicne nerakave bolecine, ki traja tri mesece ali dlje in ni telesnega izvora (1–3). Od 3 do 5 odstotkov otrok in najstnikov trpi tudi zaradi posledic tovrstne kronicne bolecine (4, 5). - - V skupino kronicne nerakave bolecine umešcamo glavobole, bolecine v trebuhu, udih, hrbtu in križu, nevropatsko bolecino, kronicno razširjeno bolecino, kompleksni regionalni bolecinski sindrom (KRBS), juvenilno fibromialgijo in bolecine, ki so posledica drugih zdravstvenih stanj, na primer spasticnosti in kontraktur pri cerebralni paralizi (6). Tako bolecina kot tudi zdravstveni postopki lahko delujejo ogro­žajoce ter krepijo stisko, anksioznost in tesnobo. Ne vplivajo le Prispelo: 1. 3. 2022 Sprejeto: 7. 3. 2022 Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (BHR): barbara.rauter@ir-rs.si - - - - - -- - - - - - - – - - - -- - - - - --- - - - - - – - – - - - - - - - -- - - - - - – -- – – ­ - –