List 31.
Živo apno — živ gnoj.
Malokje je toliko apna, kakor ga imamo na Krajnskem. Id vendar se čada malo ž njim gnoji, čeravno je dognana resnica, da apno je kaj dober gnoj.
Vem, da so že „Novice" apnu hvalo pele; vendar bi ne utegnilo brez prida biti, ako tudi jez svoje skušnje o tem našim gospodarjem oznanim, s prošnjo, naj bi korist apna prevdarili in ga pridno rabiti začeli, kjer se mu zemlja prileze.
Živo (žgano), v prah zmleto in po polji raztrošeno apno greje zemljo, tedaj ji jemlje merzloto in mokroto (da se apno raztopi, potrebuje na en del apna 680 delov vode *), ktere potem takem obilo poserka); žgano apno pa jemlje zemlji tudi vse kar je kislega v nji; apno kaj rado kisline na-se poteguje in jih tako zemlji jemle; tudi zemljo rahlja ip napravi, da vse živo in mertvo, kar na polji najde, hitro konec vzame, gnjiti začne in se sper-81 eni, tedaj tudi plevel, mah, merčes pokončuje in zemljo popolnoma čisti.
Da pa ima apno to veliko moč, je treba, da kakor hitro je mogoče se apno, ko je žgano bilo, berž na polje spravi in prav dobro z zemljo pomeša; če pustiš žgano apno delj časa na zraku ležati, se napije ogeljnokisline in zraka, in iz živega apna postane mehko apno, ktero nima več poprejšne moči.
Ko si praho bolj na debelo preoral, strosi apno po njivi, pa berž jo dobro povleci; potem ga zlo plitvo pod-oraj in še enkrat povleci.
Kar se tiče zemlje, kteri se apno dobro prilega, je po skušnjah poterjeno, da se najbolje prileze težki, vleč-Ijivi, vlažni, merzli zemlji; če ga več daš taki zemlji, bolje je; na pešeni zemlji pa nima toliko moči kot na bolj mastni; na čisti ilovci ali gljini ne donaša nobenega prida. — Ako gospodar pognoji svojo njivo z živinskim gnojem, pa ne na debelo, in potem čez ta gnoj potrosi živega apna, kaj dobro opravi.
Čez vse dobro pa je živo apno na osušenem močirji ali mahov ji (Moorboden), ker taka zemlja zmešana z do-velj živega apna napravi kaj dobro perst.
Na Nemškem trosijo apno dobro gosto pred dežjem čez krompir kadar je skoz zemljo prebodel, čez grah in bob, ječmen in posebno čez deteljo (čez deteljo posebno tam, kjer nimajo gipsa), in reči smem, da tisti mali stroški za apno se stoterno povračajo z obilnišim pridelkom. Naj tudi naši gospodarji poskusijo, in prepričali se bojo tako, da nikoli več opustili ne bojo apna.
Apnenik, to je,nežganoapno, v prah zmleto, ima sicer tudi nekoliko moči, al le malo je ima in se z živim apnom nikoli primerjati ne more.                                    R.
*) Po Dalton-u 752 hladne, tople pa cel6 1270 delov.        Vred.