Gospodarske stvari. Kaj nas uči narava. Torišče kmetovalca je narava. Ž njo in od nje on živi : on je ž njo v dotiki po veliko večji ineri, kakor drugi stanovi. Narava je n.jogova hraniteljica, katera niii daje Ivarino za vsakdanje potrebščine in ako se dobro ž njo zastopi, tudi še ka.j za olepSanje življenja. Kaj je toraj čudnega, da bi moral želeti vsaki kinetovalec naravo prav razumeti! Otrok si more od niatere z obpma razumljivim jezikom, s složnim gla.soin. kaj izprositi, niali nm zoppt v lacpin jpziku pogojp slavi itd. < )d obeh slranij je toraj sporazuinljpnjp tako rokoč igrača. Drugače jo to s človekom, kmetovak-em in naravo, kaiera zarnorpino, ako že v prilikah govorimo, v enako razinerjp, kakor dptp in matpr staviti. Oba govorita drug drugpinu nprazuinljiv jpzik. Kinetovaloc ne zna navadno slaviti vprašanja naravi, razun tpga pa tudi vpčinoma ne obrajluje sicer tolikanj resnih lihili, sanio v znakih danih oilgovorov. Da bi zamoglo vsako drevo, v.^aka bilka njcga npgovatplju v nialerinein jpziku svoje polrobe potožiti. potpm bi dandanos gotovo vse drugače bilo s kmetijstvoni. Toda to ni od naravp zahtevati, temveč človek se mora Irudili, nje sicpr vsakeinu razumljivonni jpziku se priučili. Kazno panoge znanosli, nipd tpini kemija, botanika itd. so višje slopinjp jpzikoslovja naravp, katpro tohnačijo tpžavnijp, ne vsakpnin razunil.jivo bescde. Kadar prideino do zavitih pogovorov, potem moramo vže znanosti vzoli za tohnača, sicer nam pa jp tega v navadnoin življpnji prinicroma rodkokrat trcba, ter hp zainoremo o vsakdanjih vprašanjih večinonia žp saini sporazumoti. Polrcbno jp pa, da so žc dptp prične učiti npini jpzik namorne naravo razuineti. Odrasli možak bode impl potom voč zabavp v pogovarjanji s svojini poljem, svojimi drevosi, svojo živino ild., kakor s plilkimi razgovori s svojimi pnjdaši v goslilni in gotovo ludi več koristi, kakor od za kineta pogubnpga karlanja. Kako pa trpba nčiti se tega jpzika? Zato brž ni treba nikakp slovniop, nobpnp tiskane kn.jige, ampak lo vedno široma odprle knjigp prirodp Haine. Tu se čita v podobah (kakor nckdanji hiroglili) vsp, kar hočoino vedeii. Narava na vsako vprašanje odgovarja. toda jodrnato, sicer ne temno, temveč v .saniih prikaznih. Knielovalci opazujmo toraj tc in so Irudiino jih tohnačiti! V sledečem hočenio nokoliko priinerov iz pogovorov z naravo navpsti. Starpjc drevo rodi ti slabo. Pojdi k njeniu in vprašaj ga, kaj mu nianjka. Prpglpj ga od vsph stranij in ako vidiš, da je krppko, da jako inočno odganja, da gre, kakor se rečp, vso v les, no da bi bilo kaj cvctnih popkov na njem, potpin veš, da se mu godi preveč dobro. V obilji, katero niu je slučaj nanesel, pozabilo ,je svoje dolžnosti tpr sp jp počelo .saino s košatimi vpjanii gizdali. V tpm slučaji le sme poprijpli jeza. Pograbi za palico in ga dobro protolči. Odgovor bodpš iinel v drugpni IpIu najbrž v obilem plodu. V večjih krajih vpotrcbl.jiijpjo to sredslvo, pospbno na Pol.j.skoin. kar se vp, da združijo z raznimi vražaini. Ako pa bi ti l.jud.je naravo zaslopili, ne bi tega imeli za vražo. Vsakdo jp gotovo vžo opazoval, da slabpje drevje bolj zgodaj počno cvptne popo naslavljali in ako inia vendar dovolj inoči, Uidi kpsnp.jp roditi, kakor tako, ki bohotno rastp. Obilnost. podpira v počolku sanio prepko rast nipd tpin, ko plodovilnost mnogo kasnpjo počn^. Kdor np verjaine, naj poškusi slpdpčp. Okolo vpje kacega dovolj siaroga, krppkpga drevcsa naj na tesno obvožo žieo. Kpr so pri rasti vpja debeli, bodo kmalu za.jpdla žiea va-njo, vslpd tpga so tok soka ovira, voja oslablja lcr sp v kratkcin c":asu s sadoin napolni. rJ'i si bil lansko loto posadil več drevos, katpra so ti kaj lppo rastla. Po zimi pa je prišcl med nje-zajee tor jim je do polovico lubad oglodal. Vslpd toga se np posušijo, anipak še lppo naprc.j rastejo, loda za ne naglodaniini ostajajo, kor potrpl)u,jp,jo vplik dol soka za celjcnjc ran od zajca povzročpnih. To pa slabi rast losa, vsled čpsar se cvplna očpsa Iiilrcje razvijpjo in taka drevpsa vže v kralkoni Ielu roditi počnpjo inod tcin, ko ona sanio bujno ra.stc.jo. Akoravno ni to nobena srpča, ako nilada drpvpsa počnpjo rodili, vondar v tpin narava jasno govori, podučujoč človeka. kaj naj v enacih slu- čajih stori. Mnogi so ta govor razumeli tpr strižejo, svojim prcbujno rastočim drpvesom v dobri zemlji koreninp, ali pospbno pritlikavo drpv.jp r-olo do polovice debla nažagajo, ler s tpm svoj nanion dossežejo. Tudi izrpzavanjp vpj v kroni brpz ozira na druge vzroke. katcrp liočemo poznoje opisati, vpljiva na rodovitost največ- raili slabljenja drevpsa vsled obilih ran. (Daljp prih.) Sojinovi. Dnp 9. maja v Apaeah. na Polji. v Brežicah, v Arnoži in v Šmarji. Dne 12. inaja v Lembergu. na Planini in v Slov. (iradci.