Leto XIII. ¥ del ju, dne 31. marca 1903.1 Štev. 26. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer, frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plafidjl 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Slovenska delegacija v državnem zboru. (Od odličnega rodoljuba.) Med Slovenci ne bode najti razumnika, koji bi ne priznal, da je slovenska delegacija v držav¬ nem zboru brez veljave, brez vpliva. Glede tega prašanja mora soglašati liberalec s klerikalcem! Pričakovali in nadejali smo se, da pride naša delegacija po volitvi leta 1900 v boljši, ugodnejši položaj. Vse se je popolnoma izjalovilo! V prejšnji delegaciji je nesloga, nesporazumljenje zabranje- valo skupno delovanje, dosledno in energično nastopanje, da ne govorimo o mlačnosti in ne sposobnosti nekaterih delegatov. Ko smo leta 1900 na novo volili, imeli smo štajarski Slovenci kot cilj pred očmi, da se za nas toli škodljive pa tudi sramotne razmere v državnem zboru korenito spremene. Mi štajarski Slovenci smo obračali na to volitev vso pozornost, to tembolj, ker v Gradcu ne moremo ničesar doseči, ampak moramo iskati pomoči na Dunaju. Naroden egoizem nam je narekoval, da smo na vsakem zaupnem na vsakem volilnem shodu — ne glede na to, če ]e bil kandidat navzoč ali ne, odločno tirjali, da mora kandidat, izvoljen poslancem, na Dunaju z vsemi silami delovati na to, da se ustanovi eden edini jugoslovanski J ali hrvatsko • slovenski klub, da mora vsak slo¬ venski poslanec v ta klub vstopiti, v tem klubu ostati. Ker vidimo, da imata v poljskem klubu prostor katolik in Žid, plemič in kmet, da mo¬ rejo ti zastopniki vedno sporazumno delati v prid poljskega naroda, poljske domovine; da bi mogla pri nas gola politična nasprotstva ali celo osebne mržnje posameznikov tako skupno delovanje preprečiti, zabraniti, nato še niti mi slili nismo! Pa tudi kandidata ni bilo, kateri bi se bil njih želji uprl. Ni ga bilo človeka, kateri bi bil mislil, da se bo kranjski prepir zavlekel na Dunaj. Tega niti od dr. Šušteršiča nismo pri čakovali! Bili smo hudo varani. Še predno so slovenski poslanci prišli na Dunaj, je dr. Šušteršič pokopal vse naše nade, razbil naše upe. Slovenski po¬ slanci na Dunaju niso niti prišli do posvetova¬ nja, če je ustanoviti, in kako je ustanoviti po¬ seben klub za jugoslovansko delegacijo. Doktorju Šušteršiču se je mudilo; on je hotel imeti svoj klub in izdal je interese štajarskih in koroških, pa tudi kranjskih Slovencev. To bi|se ne bilo zgodilo, ako bi naša poslanca Berks in Žičkar upoštevala separatistične in egoistične namere dr. Šušteršiča, ako bi se bila njegovim nakanam po želji volicev moško uprla. Poleg dr. Šušteršiča zadene ta dva poslanca vsa krivda, da so jugo slovanski poslanci na Dunaju razcepljeni, da klub klubu nagaja, da jugoslovanska delegacija nima ne ugleda, ne veljave, da se slovenskemu narodu tako godi, kakor da bil bil brez zastopnikov v državnem zboru. In ko bi bil naš narod zrel, zavzet za svoje interese, bi bil že obračunil s temi —. Oni vitez Berks pa, kateremu se je svoje dni tako mudilo, da je brez vsega skupnega po¬ svetovanja poslancev kar zbežal pod krilo dr. Šušteršiča, je danes že med „ parlamentarnimi divjaki", je obrnil hrbet dr. Šušteršiču in njego vemu klubu. Niti tri leta še vitez Berks ni slo¬ venski poslanec in danes si že sme privoščiti .luksus-divjaka" v parlamentu! O, ironija! Isti vitez Berks, kateri prezira in zametuje potrebo skupnega postopanja in de lovanja jugoslovanskih poslancev v državnem zboru, pa rešuje prašanje glede celjske slovenske gimnazije. In tu je prezrl in izključil vse sloven¬ ske kolege; kolegi in narod pa to osodepolno postopanje mirno gleda in prenaša! Quousque tandem ! Naše nove knjige Poroča dr. Fr. V. Ali ste ga guli malika in izvoljenca celjskih nemškutarjev in njihovih sosedov, veleučenega Pommerja, kako oblastno je govoril lani o našem jeziku in naši literaturi, kakor bi nosil slovensko slovnico v levem, slovstveno zgodovino pa v desnem žepu! In njemu je lahko govoriti, saj je slovensko literaturo in jezik temeljito proučeval — na tistih revnih tablicah ob prehodih čez železnico, morda edinih slovenskih napisih, ki sc nam jib privoščile geleznice na naših tleh. A lepo je vendar, da je mož povedal vir svoje modrosti in nič se ne bomo smeli čuditi, če najdemo odslej kje na takem drogu, oči zaupno uprte vanj, znanje slovenskega jezika srkajočega nemškega sodnega uradnika, katerega je božja previdnost in sodna uprava poslala v službovanje v naše kraje. Toda če bi bili navezani samo na duševni kruh, ki nam ga v tako pičli meri re¬ žejo naša oblastva, morali bi poginiti gladu ako bi nas ne zastrupila poprej lepa slovenščina naših nemških uradnikov, od katere baje že ce¬ pajo psi in mačke, če jim jo človek čita ob mrzlih zimskih večerih ali vročih pasjih dneh. Zato pa kažemo Slovenci svojo znano nezado¬ voljnost, prevzetnost in oblastnost, ki stoji črno na belem dvakrat na teden v celjski .Vahti" in skoro vsak dan v graškem .Tagblattu", ter prelivamo cele potoke črne tinte in pišemo časnike in knjige, včasih samo za — državnega pravdnika, za katerega skrbi v zadnjem času s posebno hvalevredno nežnostjo naša .Domovina". Resnice je torej, da se pišejo pri nas knjige; če se tudi — kupujejo, o tem imajo besedo naši knjigarji. A že to je nekaj, da se pišejo, in če pripravijo moje vrstice koga, da si kupi to ali ono knjigo, bodo dosegle svoj namen. Vedno več slovenskih knjig roma med svet. Družba Tv. Mo horja poplavi vsako jesen naše pokrajine s svo¬ jimi knjigami in takih povodnji se ne branimo. Lani, ko je prestopilo število njenih udov nad 80 000, je razposlala blizu pol milijona, knjig! Klobuk z glave pred tako družbo, gospodje okolu .Vahte" in .Tagblatta"! — V sličnem zmidu kakor Mohorjeva družba darujeta .Slovenska Matica" in .Šolska matica", ki se žal ne morete ponašati s tolikim številom udov, ki pa zaslu¬ žite vsestranske krepke podpore! Nekaj let sem pa tudi naši knjigarji pridno zalagajo slovenske knjige. Pisateljev po poklicu Slovenci do zadnjega časa nismo imeli, ker jih ne moremo živiti; naši pisatelji so bili profesorji, odvetniki, zdrav¬ niki, duhovniki itd., ki so del svojih moči posve tili literaturi. Zato tudi nobeden ni čutil potrebe izdajati posebne knjige, temveč polnili so naše mesečnike .Ljubljanski Z?on“ in .Dom in Svet", ki hodita vsak svojo pot nekako kot, literarni glasili političnih strank. Šele v zadnjih letih se je predramilo naše knjigotrštvo in oživilo tudi literaturo, a vpregla se je večinoma le mladina. Starejši pisatelji so — žal — po večini umolknili. Nekatere je zadušilo preobilo stanovsko delo, drugim je izbila pero iz rok nesrečna domača politika ali bolje rečeno ravsanja, zopet drugi pa so je sami odložili, morda užaljeni, ker je mladina nekoliko prehrupno trkala na duri in burno odšla v literarni tempelj. In tako smo dobili vsaj, enega pisatelja po poklicu, ta je Ivan Cankar. Tudi on si mora sicer iskati opore drugod in je posodil svoje pero dunajskemu listu .Information", v katerem na¬ stopa včasih tako kot .slovenski poslanec", a slovenska literatura je vendar glavno polje nje¬ govega delovanja, na katerem pridno seje, pa menda le malo — .žanje". Lani smo dobili od Cankarja troje del: drugi natis njegovih izbranih pesmi .Erotika", dramo .Kralj na Betajnovi* in povest .Tujci". Nekdaj je bil Cankar senti¬ mentalen sanjač, ki si je vstvaril svet. poln vi¬ joličnega duha, luninih žarkov in dišečih cvetov. In .Erotika" je spomin jz teh časov, šopek cvetov, povezan z obledelim trakom sentimen¬ talnosti in iz njega diha duh vijolic, ki so nekdaj cvetele. A Cankar se je izpremenil in sedaj so mu, kakor sam priznava, ti verzi, polni senti¬ mentalnosti, duha vijoličnega in luninih žarkov tako tuji, kakor da bi jih bil napisal človek, ki ga je poznal samo od daleč. Iz Cankarja sanjača je postal bojevit satirik, ironizator in srdit napadalec vsega konvencijo- nalnega. Kdor ne umeva in ne zna ceniti nje¬ gove umetnosti, kateri se je posvetil ves, ta je tepec filister, in temu filistrstvu je napovedal neizprosen boj. Cankarjevi filistri niso samo tisti, ki smo jih bili sedaj vajeni pri pivu, taroku, politiki . . . njegovi filistri smo vsi, ki nimamo zmisla za njegov svet, in na nas vse kliče ogenj in žveplo v svojih spisih. .Kralj na Betajnovi" je tovarnar Kantov, navaden lump po značaju, ki nosi polno grehov na svojih ramah, ki pa vendar drži in tišči vso družbo kakor v kleščah, da ga časti in se mu pokori ter ga voli za svo¬ jega zastopnika. In to daje Cankarju priliko in pravico, da smeši svoje .filistre", se norčuje iz njih ter jim zadaja udarec za udarcem. Njegov junak pa je propali študent, ki sam povdarja svoj ponos vagabanda. To vagabundstvo, seveda pošteno vagabundstvo, v katerem živi človek sicer od danes do jutri, v katerem pa mu ni treba zatajevati svojega mišljenja, se ni treba hliniti in ni treba čutiti nikakib vezi in spon do konvencijonalnega življenja, to - do Stepo va - ie Cankarjen ponos! d" so Cankarju mladi talenti, ki žive izven domovine, ker jih domovina ne more ali noče živiti ali„.ker jih ne umeva. Tak tujec je njegov junak, mlad kipar, t ak^ujec. ie. Cank ar Mga. A Cankarjev kipar ni mož dela, energije, vztrajanja, temveč slabič, fantast, ki samo sanjari in tudi tedaj ne vstvari ničesar, ko ima priliko, in zato bi logično ne imel pravice se pritože 160 vati čez domovino. To pa je Cankar prezrl; meni vsaUe ljubSLdpl mft jgHater- neg^^v talent?**— uan£arkT je nekdaj pisal nejasno in ter se zavijal v mistične megle, je postal v .Tajcih* jasnejši; stopil je deloma na domača tla” in se umiril; iz „Tnjcev“ zveni hrepenenje po domovini in to je dobro znamenje. Zato smemo z zanimanjem pričakovati njegovih nadaljnih del, katerih nam poda še mnogo, saj je pisatelj po puklicu (Konec prihodnjič.) Celjske in štajarske novice (Dr Hinko Šuklje nas je zapustil) Brzo¬ javna žica nam je prinesla v nedeljo popoldne iz Zadra pretresljivo novico, da je umrl naš dragi dr. Hinko Šuklje. V najlepši moški dobi je bil, pred malo meseci si je ustanovil domače ognjišče, da bi pokusil rodbinsko srečo. Njegovo telo pa ni bilo tako krepko kakor njegov duh. Šel si je vdrugič na jug pokrepit omajano zdravje, a doli ga je naglo pokosila smrtna kosa. Vse prebivalstvo mesta Celja in tudi daleč na okrog je pa vsled njegove smrti otožno in pobito. Bil je ne le izredno spreten, ampak tudi izredno vesten in človekoljuben zdravnik. Užival je kot tak pri vseh, ki so rabili njegovo pomoč, brez mejno zaupanje. B I je pa ne le zdravnik stro¬ kovnjak, ampak tudi neustrašen vzor narodnjak. Vsa naša narodna društva bridko občutijo to izgubo. Nad vsem je pa stal dr. Šuklje kot blag človek in odkrit značaj. Po njem plakamo ne le kot narodnjaki za vrlim rojakom, ampak tudi kot kolegi in znanci po ljubem družabniku in prijatelju. Hudo nas je zadel ta udarec najhuje njegove dobre sorodnike. Toda niti ob njegovem grobu se ne ločimo od njega, ampak baš iz i njegovega groba nam klije tolažba. Umrl je res, j a umrl ni njegov krepki duh in umrl ni njegov ! spomin, ki ostane globoko v srcih onih, ki so bili z njim najožje zvezani z rodbinskimi vezmi in tudi v srcih nas njegovih potrtih prijateljev. Umrl je, a ostane še nadalje v duhu med nami! Blag Ti spomin, dragi prijatelj! (Pogreb dr. Hinko Šukljeta) bode jutri dne 1. aprila ob pol 2. uri popoldne s kolodvora v Celju zkozi mesto po državni cesti v Žalec in ob 3. uri na ondotno pokopališče. (.Brez denarja".) Zagotovljeno je, da se bode ta igra igrala prihodnjo nedeljo. Že zadnjič smo na njo opozorili naše občinstvo. Danes samo pravimo, da se take vrste igra še ni igrala na našem odru. Gledališke vaje so nas pa prepričale, da se bode igralo res dovršeno. Podrobnosti med društvenimi poročili. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker bode to morebiti zadnja večja igra v ti sezoni, naj nihče ne izostane. (Štajerski deželni zbor) se bo sešel h krat¬ kemu zasedanju za dva ali tri dni in sicer veliki teden. Na dnevnem redu bo proračunski provizorij in volitev deželnega odbora. Proračun se bo dovolil za celo leto, ker bo deželni zbor sklican k rednemu zasedanju šele septembra, ali pa celo oktobra. (Slovenski trgovski naraščaj v Celju.) Še pred kratkim smo izrazili mnenje, da se naše družabno življenje giblje vse preveč v običajnih mejah zabav, dočim smo pogrešali predavanja, kakor smo se izrazili mi, nekaka ljudska vseuči. Sča Z zadoščenjem beležimo, da naša želja ni ostala osamljena in prav posebno nas veseli, da je naš trgovski naraščaj storil tu lep začetek ter v Celju pretekli četrtek otvoril nekako ljudsko vseučilišče za slovenske trgovske sotrudmke. Predaval je tokrat absolvirani tr govski akademičar gospod Žnidaršič o borzi in o borznih poslih. Bili smo prav v skrbeh, ali bode predavanje o tako težavnem in težko raz¬ umljivem predmetu primeren začetek, kajti večina naših mladih trgovskih sotrudmkov ni tako srečna da bi bila dovršila kako strokovno šolo. Toda že prvi nastop nas je v vseh ozirih pre¬ senetil. Prvič je gospod Žnidaršič svojo nalogo izvrstno rešil, drugič je pa mnogobrojno navzoči trgovski naraščaj predavanju cel čas sledil s toliko pozornostjo in s takim vidnim zanimanjem, da gre i predavatelju i udeležencem res vsa čast. Evo naše slovenske trgovske šole v Celju, dokler ne dobimo stalne. Potom samo- izobrazbe in zasebne pridnosti bode mog o na e trgovstvo, ako na začetem programu vztraja doseči marsikaj, morebiti potom takih zasebnih strokovnih predavanj več nego v pravi strokovni šoli. Zato ta začetek pozdravljamo m se od naših trgovskih sotrudnikov trdno nadejamo, da pojdejo dosledno naprej po ti poti. Prihodnje predavanje bode na veliki četrtek zvečer. Pre¬ daval bode dr. Vekoslav Kukovec, ki k svojemu predavanju že v naprej vljudno vabi. (Naše občinstvo in celjska pošta.) Vkljub našemu strogemu pozivu sta se zgodila zadnje dni dva prav nečuvena slučaja, da je nek ugleden Slovenec in tudi neka gospodična na pošti nemško govorila. Mi tokrat imena še zamolčimo, če pa zapazimo kaj takega še enkrat, objavimo take mlačneže in strahljivce brez usmiljenja z debelimi črkami; to se pravi naše urade narav¬ nost ponemčevati Takih neznačajnežev se mora ogibati odslej vsak odkritosrčen narodnjak. (In gospod Gubo je govoril.. ) Proslav ljeni so rajni in še živeči Celjani! Gosp. ravnatelj ptujske gimnazije je povedal radovednim Celjanom v njihovi kazini, kateri in kaki so bili ali so »slavni celjski možje". Izgovorjena je zadnja be¬ seda iz ust zgovornega učenjaka, in Celjani vedo sedaj, komu gre po Gubotovih postavah priimek »slavni mož“, „slavna žena"! Ni malo delo, ka¬ tero je dovršil podjetni ravnatelj, zato mu pa doni od ust do ust ponižna zahvala hvaležnih potomcev slavnih germanskih mož. Mogoče pa je pri tolikem števiiu proslavljencev, da bi bil ušel pozornosti gospoda »promotorja 8 vendarle še kak zaslužen »prvak 8 , zato naj se nam do¬ voli, da se i mi spomnimo z vso zasluženo častjo mož, žena in devic, katerim gre tudi še čast, da | se vsedejo v naslonjače na privojevane lavorike. [ Kdo se ne spomni vzornega ljubitelja mladine nekdanjega Windbtichlerja, o katerega nežni vzgoji govore celi akti tukajšnjega kazenskega sodišča. Živo je še v spominu vroča, drhteča ljubezen »Pepetova 8 do svojega bližnjega. In naj mar po¬ zabimo ljubitelja učeče se mladeži, dr. Johanna Stepischnegga, kateri je z velikodušnim prispev kom k Studentenheimu omogočil otvoritev za¬ voda? Da ta mož ni stavil radodarnosti nikoli mej, o tem ve poleg njega še mnogo drugih in tudi »Alpenverein 8 , katerega zaslužni blagajnik je on bil. Na polju za obrambo domovine si je stekel ogromno zaslug celjski »Kanonenbub 8 , ker je izumil top za streljanje okrog oglov. Iznajdbo je zaščitil s celjskim patentom, ter prepustil iz¬ najdbo duhovitim someščanom brezplačno le za »hvaležen spomin 8 . Pa ne samo ob domačega ognjišča ognju so delovali slavni možje celjski, tudi v tujini so si proslavili ime. Kako žvenke tajoče je raznašalo neko temno noč vsako okno židovske sinagoge spečim Gradčanom svit pro¬ slavljene kulture. Celo strogi državni pravdnik je prisod 1 temu delu svojo nagrado. Činitelj tega je pa bil zopet slavni Celjan! M6ž s »črnim ime¬ nom 8 ima Celje malo, pa še ta se sveti in le¬ sketa med »slavnimi olikanci 8 v prvi vrsti, živeč kje med divjaki v Afriki bi bil že davno njih vredni poglavar. — Gospod Gubo! Mar ste prezrli najlepši cvet kulture?! Očeta Eve ne smemo pozabiti. Njega čine pozna pač vse v mili naši kronovini. Posebej pa še poznajo slavna njegova dela razni in najrazličnejši spisi sodišč, slavo pa so mu pele mnogobrojne c. kr. obsodbe. Tukaj naj se spomnimo slavljenca le kot — očeta Eve. Iste nedolžne Evice, s katero je »igral 8 že marsikdo ljubavno svojo pesmico in ki je žarno objeta z nekim dobrim znancem, dvignila v celj¬ ski kazini krilate glase strun in doigrala svojo »zadnjo pesem 8 . V krogu teh naj ne manjka radodarne, nekdaj tu živeče Mine. Saj je bila vendar dobro znana vsled svojega nad in za vse usmiljenega srca. Te vse, gospod ravnatelj bi morali proslaviti že radi tega, da bode galerija polna. 1 (Celjski Nemci in konji.) Celjski Nemci so se menda prepričali, da s Slovenci ni dobro črešenj zobati m so zdaj začeli politično gonjo zoper uboge celjske konje. Pred tednom dni se je konjem dr. Dečka, katere je vzel od vojaškega erarja v oskrbo, zazdelo splašiti se in polomiti dr. Dečkov voz in telebiti s hlapcem vred v neki jar.k bliža Vojuika. Zia, „„ „ 8i tt| pri najboljšem zdravju in dobri volji, samo konja - - - velikem strahu, kajti sta bila prve dni še v celjski Nemci so ju v svojem listu vojaški upravi denuncirali in zahtevali, da prideta v preiskavo, tako da bi ne smela več zobati obilega ovsa v dr. Dečkovem hlevu. Zdaj sta si pa vojaška konja tudi to skrb iz glave izbila, kajti po več¬ dnevnem posvetovanju sta prišla do prepričanja, da so se celjski Nemci s svojimi denuncijacijami že povsod tako korenito osmešili, da niti tokrat, ko so konje ovadili, živ krst ne bode njih zavi¬ janju verjel in ustregel njih sovraštvu nasproti ubogim eraričnim konjem (Celjski »redarji 8 in Slovenci.) Samo ob sebi se razume, da celjska nemška policija nima niti pojma o pravi nalogi redarstvenih činiteljev v moderni državi. Župan Rakusch bi pač modro ravnal, če bi otvoril za svoje mestne »redarje 8 poučne tečaje o njih delokrogu. Seveda treba opomniti, da je zelo dvomiti, ali-bi celo naj- spretnejši voditelj iz takega osobja znal kaj po- rabnega vzgojiti, kajti prva lastnost, ki se od celjskega »redarja 8 zahteva, je mržnja zoper slovensko ljudstvo. Akoravno bi celjsko »redar¬ stvo 8 ozirom na svoje čine ob priliki raznih iz¬ gredov v polpreteklem času imelo dovolj vzroka, ne siliti v ospredje z novimi dokazi svoje pri¬ stranosti proti slov. davkoplačevalcem, dogajajo se še zmiraj slučaji, da se prirejajo slovenskim obrtnikom vse mogoče ovire in težkoče. Tak slučaj se je živo pokazal na praznik zadnjo sredo nasproti slovenski prodajalki, Franji Sno¬ jevi v veži posojilničine hiše. »Redar 8 Bučar (Wutscher!) bode še morebiti dobil nagrado za svoje postopanje, toda vsak tak slučaj si mi zapomnimo in uporabili ga bodemo, ko se bode napravil splošen obračun s celjskim »redarstvom 8 . (Iz Celjske okolice.) Preteklo soboto smo spremili zemeljske ostanke pokojnega Janeza Zupanca, posestnika v Gaberjih k poslednjemu počitku. Ginljivo je bilo videti, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih prebivalstva mesta Celja in celjske okolice. Pred krsto je korakala šolska mladež slovensko-nemške gimnazije, za krsto pa sorodniki, razna odposlanstva društev in nebroj drugega občinstva. »Celjsko pevsko društvo 8 je zapelo nagrobnici pri hiši in na po¬ kopališču. Grajati pa moramo postopanje neka¬ terih gospodov udeležencev, kateri so tako sijaj nemu sprevodu kratili dostojni vtis s tem, da so se po par korakih ločili od sprevoda in jo kre¬ nili po drugi poti na pokopališče. Če se hoče rajnemu skazati v resnici poslednja čast, naj se čuva dostojnost in disciplina. Upamo, da nam prihodnjič ne bo treba grajati! Mi namreč ne prizanašamo prav nikomur! (Slovenskim duhovnikom in cerkvenim konkurenčnim odborom v vednost. V Arji vasi pri Celju imamo izbornega stavitelja orgelj in dobrega narodnjaka Franca Naraksa. Dovršil je v svoji stroki vse najslovitejše mojstrske šole na Nemškem. Pred kratkim je pri Sv. Duhu pri Krškem izdelal za tamošnjo cerkev orgije v naj¬ večjo zadovoljnost vseh po tako nizki ceni, da mu je konkurenčni odbor še iz proste volje navrgel kot nagrado kar 600 kron. Na Štajar- skem, kolikor nam je znano, doslej nismo imeli v ti stroki narodnega podjetnika, ampak so Slo¬ venci podpirali znanega mariborskega Nemca. Dolžnost vseh prizadetih krogov je, na našinca Naraksa se ozirati, da ne bo prisiljen iti kruha iskat na Nemško, dočim bi se tujci pri nas bogatili. (8. volilni shod v celjski okoliški občini.) Pretekli petek zvečer je zaradi bližajočih se ob¬ činskih volitev priredilo politično društvo »Naprej" v Gaberjih jako dobro uspel volilni shod, ter storilo na ta način v tem najznamenitejšem delu te velike naše občine vse potrebne sklepe glede splošnih zahtev občine in zlasti glede vo¬ litev. Videli smo okrog sebe prav lepo število uglednih volilcev posestnikov, obrtnikov m — delavcev. Iz dobro premtšljemh izvajanj je zbor o i cev iz vseh slojev lahko brezdvomno posnel, da politično društvo »Naprej 8 ljudstva ne pita s frazami m ščuvanji. Številke in dejstva so . ° C ' * a . 8en ^ uvor ’ ki je v zborovalcih vzbudil in n DeV0 6 in Z(J P«r ce jsko mestno stranko . gl° m vsega obžalovanja vredno rovi e jico c. kr. avstrijsko vlado, zaradi ne- 151 čuvenega krSenja gospodarstvenih in kulturnih koristi in pravic slovenskega prebivalstva te tako znamenite občine. Ljudska šola, mitnice, cinkarna, slovenska gimnazija! Za ostre, toda dostojne sklepe v teh zadevah so se zborovalci, izmed katerih smo nekatere prvikrat videli v slovenski družbi, zavzeli soglasno in s tako burnim nav¬ dušenjem in s toliko odločnostjo, da bo vodstvo mestne stranke in naša vlada, če bi bili ti nav¬ zoči, lahko jasno videli svojo bližnjo usodo, katera jih, to upamo, kmalu zadene, ker ste udarjeni doslej s slepoto pravičnim nasproti zahtevam ljud¬ stva. Tako smo sklenili vrsto volilnih shodov, stopili z vsemi našimi volilci v njih lastnih do mačih soseskah v neposredno dotiko, poučili jih o lopovstvih njih narodnih in človeških nasprot¬ nikov ter jih sprijaznili z namerami in programom našega društva ne le glede bodočih volitev, am¬ pak glede vseh gospodarstvenih, kulturnih in političnih prizadevanj prihodnjih dni. Za plačilo imamo zavest storjene dolžnosti. (9. volilni shod) V nedeljo, dne 29. t. m. so se sešli zaupniki iz vseh delov okoliške občine in soglasno določili 24 kandidatov za odbornike in 12 za namestnike. Razdeljeni so sorazmerno s številom volicev po vseh soseskah občine V po nedeljek in torek bodo volitve! (Živinska kuga) Poroča se nam iz Žalca, da je na pristavi nekega celjskega nemškutarja blizu Celja na kužni bolezni na gobcu in park ljih zbolelo 20 do 30 glav goveje živine, da se pa nasproti njemu kot nemškutarju niso upora¬ bili strogi postavni predpisi, ki so sicer veljavni. Zdaj se je pa kuga že celo dalje razširila. Če je to resnično, česar doslej nismo mogli dognati, l tedaj bi to bilo gotovo jako čudno in nevarno postopanje. (Slovensko vseučilišče.) Prošnje za slo¬ vensko vseučilišče smo sprejeli od učiteljstva ljudske šole na Gorci, od krajnega šolskega sveta na Gorici in od občinskega odbora v Kokarjih. Več prihodnjič. Posnemajte! (Iz Razbora) Zahvala. Podpisanec iz¬ raža najprisrčnejšo zahvalo slavnemu ravnatelj¬ stvu južnoštaj. sadjerejskega društva kronprinc Rudolfovega, ker je račilo tukajšnjim kmetom znatno število sadnih divjakov podariti. Osobito si šteje v častno dolžnost izjiviti svojo zahvalo prezaslužnemu starosti in prvaku gospodu dr. G. Ipavec-u v Št, Jurju ob juž žel B Jurko. (Iz Trbovelj.) Prošlo sredo so našli otroci v potoku blizu šolskega poslopja v Trbovljah mrtvo žensko. Bila je Marija Leber iz Loke. Prejšnji večer je bila s svojim možem v neki gostilni v Trbovljah Mož je ostal še v gostilni, ona pa je šla domov. Najbrž je v pijanosti padla v potok in utonila. (»Slovenski Gospodar") je zadnje čase zmiraj tako čemeren, če govori o celjskih »prva kih“. Te ima strašno ,v želodcu 1 . Kmalu se bo zgodilo, da v zabavljanju zoper celjske »prvake 8 prekosil celo celjsko „vahtarco“. »Slovenski Go spodar 8 ! Zakaj vedno hiteti v daljavo, ko bi imel vendar blizu toliko hvaležnega gradiva? Zakaj se ne bi začel enkrat nasajati nad mari borske „prvake 8 ? Ali ni pri mariborskih »prva kih“ v narodnem oziru nič graje bolj potrebno nego pri celjskih »prvakih 8 ? Hic Rhodus, hic salta! Ker vemo, daje „Slov. Gosp dar“ včasih nekoliko nadležen in bolehen, mu radi odpustimo, da se je zadnji četrtek celo ob naš list tako »preljubeznivo 8 obregnil. Da bo pa imel priliko še nadalje kakega prvaka pohrustati, opozorili ga bomo ob prvi priliki na veliko narodno lenobo mariborskih »prvakov 8 brez izjeme posvetnega in duhovskega stanu. Tam, tam bi se dale steči zasluge v boju zoper »prvake 8 . Celjski »prvaki 8 pa znajo, kakor ve svet, postati večkrat tudi hudo nadležni, ter se ne boje tudi groma iz Maribora. (Sv. Jurij 0 b Ščavnici.) Pri nas je vinska trta zelo trpela na hudi zimi. Vinogradniki ne dobe niti zdravega rožja, da bi ga rabili za cepiče. Rozge so znotraj črne in rjave. Sad letošnjega leta je splaval po vodi in tudi pri hodnje leto ne bo bogve kako rodovitno. (V Kupetincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici) je zgorela 24 t. m. hiša in gospodarsko poslopje posestnika Reizer po domače Ivanjkov, Goreti je začelo okolu pol 9 ure zvečer. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Posestnik je bil zavarovan. Druge slovenske novice. i (Učiteljski shod v Ljubljani) se bo vršil dne 8. aprila ob pol 10. uri dopoldne v »Mest- nem domu 8 . Udeleže se shoda zastopniki vseh učiteljskih društev kranjskih: „Slov. učiteljskega društva 8 , „Slomšekove zveze 8 , „Društva učiteljic 8 in »Landes LehrerVereina 8 . Shod bo javen. Pri¬ pravljalni odbor je imel pred kratkim sejo v kateri se je določila snov za govore in so se izbrali govorniki. (Ustrelil se je) v četrtek prostak 27. peš¬ polka v Ljubljani Štefan Balija. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev. Kakor je videti, se v zadnjem času prav hitro množe samomori pri 27. pešpolku. Kaj bi bilo neki povod temu ža¬ lostnemu pojavu ? Balija je zapustil pismo, v ka terem piše, da ga je njegov korporal toliko se kiral, da je rajši vzel puško in se ustrelil, kakor da bi še dalje časa prenašal trpinčenje. Kaj bodo neki rekle k temu pristojne oblasti? (Velik požar.) V vasi Malina pri Semiču na Dolenjskem je nastal 22 t. m velik požar. Pogorelo je 12 hiš z gospodarskimi poslopji vred in nekaj živine. Škode je okolu 60 000 K. (Županom v Postojni) je bil izvoljen na¬ mesto odstopivšega g. Josipa Dekleve trgovec in posestnik g. Fran Kuttin. (Koroški deželni zbor) bo sklican 6. aprila h kratkemu zasedanju, da dovoli celovškemu mestu pobiranje naklad na vino in pivo in prevzame jamstvo za 10 milijonsko posojilo za mesto Celovec. (Analfabeti na Koroškem.) Na Koroškem je bilo leta 1902 potrjenih k vojakom 866 mla¬ deničev. Med temi je bilo 25 takih, ki ne znajo ne brati ne pisati. Razdelitev po šolskih okrajih je takšnale: Spital 1, Št. Vid 3, Celovec okolica 4, Volšberg 6, Velikovec 11. Torej v slovenskih krajih več kakor v nemških, kar se nam ne zdi nikakor čudno, če pomislimo, koliko slovenskih šol je na Koroškem namreč — nič. (Suša na Krasu) Že več mesecev niso imeli na Krasu pravega dežja in zato je sedaj pritisnila huda suša Vode povsod primanjkuje, Vodnjaki so prazni, lokve tudi. Ljudstvu preti velika beda, ako se v kratkem ne izpremeni vreme. (Nemci v Trstu) si nameravajo zgraditi svoj »Dsutsches Haus 8 . Oklic, v katerem vabijo tržaški Nemci svoje brate, da jim pomorejo z do¬ neski k zgradbi zadnjega stebra onega zloglasnega mosta od Belta do Adrije, pravi, da ima zgradba namen ohraniti in krepiti nemštvo ob Adriji, gojiti nemško umetnost in vedo, dobrosrčnost in gostoljubnost. Značilno je, da so v odboru veči noma sami državni uradniki, profesorji itd. (Akademija znanosti na Dunaju) je izka¬ zala odlično priznanje vseučiliškemu profesorju, Slovencu dr. Karlu Štreklju, ko je njegovo razpravo „Zur slavischen Lehtworterkunde“ namesto v svoje B Sitzungsberichte 8 , kakor je nameraval gospod pisatelj, sprejela v „Akademische Denk- schriften 8 . Društveno gibanje. (,Celjsko pevsko društvo 8 ) priredi v ne deljo, dne 5. aprila t. 1 v dvorani „Narodnega doma 8 v Celju burko s petjem v šestih slikah „Brez denarja 8 . Biagajnica se odpre ob pol 7. uri. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju 1 in 2. vrsta 2 K; 3.-7. vste 1 K 40 v; 8. —16. vrste 1 K; Sedeži na balkonu 1 K 20 v. Stojišče 60 v; dijaki, vojaki do narednika in redni udje „Delavskega podpornega podpornega društva 8 po 40 v. Vstopnice ima v predprodaji trgovina D Hribarja v Celju. Pri predstavi so¬ deluje pomnožen orkester celjske narodne godbe. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) j je zborovalo v tretje dne 1 t. m. v celjski oko¬ liški šoli. Udeležba je bila precej dobra vkljub temu da je bilo precej društvenikov zadržanih vsled bolezni. Po predsednikovem pozdravu in prečitanju zadnjega zapisnika, preide se k dru¬ štvenim zadevam. Predsednik javi zbranim dru štvenikom, da si je usmelrl tov. Hernaus u v Šoštanju pismeno častitati v imenu našega dru¬ štva ob priliki imenovanja častnim članom» Šale škegaučit društva 8 , in da je naše društvo zopet po¬ slalo 6 96 K „Štajarski učiteljski zavezi 8 in s tem storilo napram „Zavezi 8 svojo stanovsko dolž nost. Glede disciplinarnega zakona prečita se iz „Lehrerstimmen 8 neki članek, iz kojega je raz¬ vidno, da se tudi izvenštajarski tovariši zanimajo in zavzemajo za toli pravično in perečo zahtevo vesoljnega štajarskega učiteljstva. — V povzdigo društvenega petja stavi tovariš Čulek primeren predlog, na podlagi kojega bodemo začeli dozdaj precej zanemarjeno petje iznova gojiti. V ta na¬ men se bode pri prihodnjem zborovanju izvolil poseben pevski odsek, ki bode začel takoj svoje delovanje. Tovariši pevci! pridite dne 5. aprila polnoštevilno k zborovanju, da se pogovorimo in poležimo nov temelj v prilog modernizacije na¬ šega društva! Pri prihodnjem zborovanju se bo tudi izvolil upravni odbor naše »Zaveze sloven skih učiteljev in učiteljic na Spod. Štajarskem 8 . Glavna točka tega zborovanja je bilo predavanje tovariša Fr. Zidarja iz Nove cerkve o astrofiziki. Na podlagi neke prezanimive astrofizične knjige »Hrvatske Matice 8 vodil nas je tovariš (seveda v duhu) po brezmerneui vsemiru. Glasno odobra¬ vanje navzočih društvenikov naj mu bo ja3en dokaz, da je zadel pravo struno. (Občna zbora) možke in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Celju se bodeta vršila v četrtek, dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v dvo¬ rani čitaln'ce z naslednjim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika občnega zbora z dne 22. marca 1901. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajništva 4, Poročilo računskih pregledovalcev. 5 Volitev odborov. 6. Volitev računskih pregle¬ dovalcev. 7. blučajni predlogi in sklepanje o istih. Vljudno vabimo cenjene članice in člane, da se mnogobrojno udeleže tega občnega zbora. Odbora. (Novo ustanovljeno) gasilno društvo s se¬ dežem v Dragotincih, ima na cvetno nedeljo, dne 5. aprila 1.1. svoj prvi občni zbor. Sporšd: Čita nje potrjenih pravil, volitev in slučajnosti. (Dirkalsko društvo v Ljutomeru) vabi konjerejce iz ljutomerskega in sosednih okrajev k občnemu zborovanju na dan 29. maja ob pol 9. uri predpoldne v okrajno pisarno v Ljutomeru. Na vrsto pride: a) poročilo blagajnika, b) sestav¬ ljanje propozicij za letošnjo pomladansko dirko, c) volitev odbora, d) slučajnosti. Za odbor J o s. Mursa, tč. načelnik. Politični pregled. (Državni zbor.) Delovanje v odsekih. V petek je zborovalo šest odsekov. V nagodbenem odseka bi bila poljsko nemška večina (vladini hlapci) najrajše preprečila generalno razpravo, da bi vlada čim prej imela nagodbo gotovo. Toda temu hlapčevskemu zistemu sta se odločno uprla češka poslanca Fiedler in Kafcan. Predlog Fiedlerjev, da se vrši generalna razprava je obveljal. Ker je poslanec Povše izstopil iz na- godb nega odseka, je bil na njegovo mesto izvoljen za podpredsednika dr. Ploj. — V podedseku za tiskovno reformo se je predlagalo, da naj poslanci ne bodo odgovorni uredniki, da naj se le ti sploh odpravijo in da se vsaka notičica priobči s podpisom pisatelja. Ta predlog se je odklonil. — V carinskem odseku bo poročal poslanec Povše o carini na živino in živinske izdelke. (Dr. Šušteršič) je odložil predsedstvo »Ju¬ goslovanske Zveze 8 . (Mladooeški poslanci) so izdali manifest, v katerem £e izražajo proti obstrukciji, toda ta taktika ni všeč radikalnim elementom okrog »Narodnih Listov 8 , ki poživljajo narod na od ločen odpor proti »mirnemu 8 nastopu mladočeških poslancev, češ, da niso s svojo politiko nič pozitivnega dosegli. Češkemu narodu preti razpor ki bo najbrž razbil dosedanjo edinost in razbil, narod v nebroj strančic, ki bodo druga drugo 1 napadale, ki pa v celoti ne bodo imele nikakega vpliva več. (Demonstracije v Zagrebu.) Dijaštvo je v petek priredilo v Zagrebu velikanske demon¬ stracije proti vladi in Mažaronom. Zbralo se je okrog 300 visokošoicev pred stanovanjem rektorja Klaica. Kmalu se jim je pridružilo mnogo drugega občinstva in pričele so se demonstracije, kakor jih je Zagreb videl samo takrat, ko se je vzdignilo vse prebivalstvo proti Srbom. Demonstriralo se 152 je pred finančno direkcijo, državnim kolodvorom, na Jelačičevem trgu in uredništvom ^Narodnih Novin*. Policija ni mogla razgnati demonstrantov, ki so policaje, orožnike in pozneje tudi vojake napadli a kamenjem. Vojaki so naskočili mno žico z nasajenimi bajoneti. Več oseb je nevarno ranjenih. Mir je šele nastal ob 1. uri ponoči. Petem so šele nažgali zopet ulične svetilke ki so jih demonstrantje pc gasili. (Avstrijci zopet izgnani iz Nemčije) V zadnjem času je nemška vlada zopet izgnala veliko število Čehov in Poljakov, seveda brez pravega vzroka. Reklo se je, da vsled „nadlež- nosti“. Češki poslanec Chcc je vsled tega inter peliral ministrskega predsednika. (Kriza v Bolgariji.) Celokupno ministrstvo je podalo ostavko. Knez je pozval Gešova, ki je dosedaj zastopal Bolgarijo v Carigradu in mu poveril sestavo novega kabineta. (Kako poročajo o Macedoniji) Hdmi paša je poročal v Carigrad, da so Bolgarji ustrelili nekega Srba. Resn ; ca je pa bila takole. Dstični človek je delal na polju, ko je prišlo nekoliko Arnavtov mimo. Leti so stavili, ali bi bilo mo goče kmeta ustreliti na toliko in toliko korakov. Stava je bila gotova, in ubogi kmet jo je plačal s svojim življenjem, kajti Arnavti dobro streljajo. In Hilmi paša poroča, da so kmeta ubili Bolgarji, akoravno pozna vsak zločince, tudi on sam, samo ne upa se nastopiti proti njim. KUKETZ naznanja v svojem etresujočo vest, da je njen iskr soprog, gospod dr. Hinko Suklj e praktični zdravnik itd. v Celju v nedeljo, dne 29. marca 1.1, ob 4. uri popoldne v ž in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. v . n j Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v sredo, an ob 2. uri popoldne s kolodvora v Celju skozi mesto^ po Žalec in ob 3. uri popoldne na ondotno pokopališče f Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dn( v župnih cerkvah v Celju in Žalcu ob 8. uri zjutraj. Dragega pokojnika priporočam v blag spomin ii: V Celju, dne 30. marca 1903. Loterijske številke. Gradtc, 28. marša 1902: 70, 43, 86, 10, 39 Dunaj, B „ „ 53, 62, 74, 22, 27. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Janeza Zupanc kakor tudi za nad vs; častno in tako obilno udeležbo pri pogrebu dragega mi pokojnika ter za darovane prekrasne vence izi ekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem še vsem sorodni¬ kom, mil. g. opatu, domači čč. duhovščini, čč. oo kapucinom in č. g. župniku iz Št. Jurja n. j ž., ravnateljstvu celjske posojilnice, slavnim narodnim društvom, vodstvu c. kr. slovenske gimnazije, vsem osebnim prijateljem in znan¬ cem rajnega, ki so prihiteli od blizu in daleč, tei vsem posameznikom za zadnje spremstvo. Prav posebej se zahvaljujem še slav. celjskemu pevskemu d uštvu za^ganljivo petje ob krsti in ob grobu nepozabnega po¬ kojnika. Vsem plati Bog stotero za njih blago so¬ čutje, dragemu pokojniku pa bodi zemljica lahka in trajen spomin. (145) V CELJU, dne 28. marca 1903. Žalujoča vdova Neža Zupanc Ki ♦ Vozne karte in tovorni listi y ♦ AMERIKO Kralj, belgijski pofitza .1 parnik. •M M.. Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV Wienergurtel 20 ali pa Julij Popper, Sudbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. -***'*■ ****’**ii*i’:*:*i*:* : **‘ l&iliiii Južno-štajerska hranilnica v Celju [naznanja tužno vest, da jejijen večletni in mnogozaslužni član ravnateljstva, gospod praktični zdravnik itd. v Celju v nedeljo, 29. marca t. L, ob 4. uri popoldne v Zadru izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v? sredo, dne 1. aprila t. L, ob 2. uri popoldne s kolodvora v Celju skozi mesto po državni cesti v Žalec in ob 3. uri popoldne na ondotno pokopališče sv. Kocijana. V Celju, dne 30. marca 1903. (iso) Posojilnica^v^Celju naznanja tužno vest, da je njen večletni in mnogozaslužni član ravnateljstva, gospod dr. HlNK© 5UKLJE Naprodaj A , , , ~ -men iouu sezniev, dobro obdelan, na popoldanski stran,, večina belina zraven Sadovnik s čez 300 jabolčn.h in češpljevih rodo¬ vitnih drevesc, breikev in sedem vrst jako rodovitnih češenj. Vse to se proda, ker lastnik ne more sam dela zmagovati, za ceno 2800 K. Povprašati je pri Jakobu Tofantu v Bukovem žlaku štev. 31, (1^4) občina Teharje. (142) delavna, skrbna in zdrava ženska vajena vseh domačih opravil, z* gospudinjo k novo začetemu m a ' lemu gospodarstvu brez domače živine k samcu na deželo. Ponudbe z natančnimi podatki se naj pošiljaj 0 na upravništvo „Domovine“ v Celju. 3-1 153 Za trgovskega UČ6IIC81 se sprejme zdrav in krepak deček iz dobre hiše, najmanj 14 in pol leta star, z dobrimi spričevali pri FRANC KARUNU, Šent Jurij 146 2—1 ob juž. žel. Trgo vma s špecerijskim blagom je v Celju naprodaj. Več pove upravništvo „DOMOVINE“ v Celju. Pristnega in okusnega ljutomerčana lastnega pridelka prodaja od 56 litrov naprej po prilično nizki ceni Ivan Kočevar v Središču (126) kateri posoja tudi potrebne sode. 5—3 Kdor želi kupiti več kot pol hektolitra prave, dobre in fine slivovke in tropinovca naj se obrne na lastnika posestva Orehovec. Dragotina Frčhlich, pošta Sv. Petar-Orehovec (85) 8—6 na Hrvatskem. Kmetija naprodaj. Zaradi rodbinskih razmer se proda posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, 19 oralov dobro zarašenega črnega gozda in 19 oralov njiv, travnikov in sadovnjaka. Posestvo leži blizu premogokopa v Zabukf bi na Sp. Štajarskem. Več se izve pri lastniku Fran USTovaku. na Vranskem. (135) 2—2 Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrečno vselej Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. V najem se da hiša v Trbovljah pri farni cerkvi tik okrajne ceste. Ta obsega eno veliko in eno malo sobo in kuhinjo ter je pripravna za kako malo trgovino ali kako drugo obrt. 128 3-3 Naprodaj je novo zidana hiša. Zraven je 8 oralov zemljišča, vinograd in gozdi. Hiša se nahaja na zelo prijaznem kraju, 20 minut od žel. postaje in je pripravna za vsako obrt. Več pove Franc Dolinar, Zabukovce, pošta Griže pri Celju, Savinjska dolina (136) 3—2 Krompir, fižol, predivo (106) == knapi = J}n fon Kolone, trgovec v Celju. Kdor kaj ima, naj takoj naznani. Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York ( 233 ) 76 | e e dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 — nasproti Frančiškanski cerkvi. Trganje Kašelj v rokah in nogah preneha pri vsako-^^^v S e želodčne^^^. izgine po uporabi trpotčevega soka mur v teku treh dni, kdor rabi ^^bo] ezn i težko prebavo^^w in francoske g a ča i a - Cena sku ' Antirheumin - mazilo. Cena paj s poštnino, ako se de- steklenici s točnim na- pn pomanjkanju e a, nar naprej pošlje 1 gld. vodilom in poštnino, riganju in drugih želodčnih slabostih, pri 40 kr. Ako je ka- ako se denar na-krču in prenapetem želodcu, zaslinjenju, navalu šelj zastarel, se prej pošlje krvi v glavo ozdravlja ^^^je treba dalje gld. fr20. čisti kri ter je brezpogojno najboljše domače sredstvo za vsemogoče notranje Pomadi iz lilij za lice in roke. Solnč- ne pege, zakožni črvi in vse nečistoče izginejo z njeno uporabo. Cena lončku s pridejanim milom s poštnino, ako se denar naprej pošlje, 1 gld. 20 kr. in zunanje bolesti. JJpicarill. Cena ovoju 12 flašio 5 K, 2i flašic 9 K, brez poštnine, ako^^[ as t pro ti 0 zeb- se denar pošlje naprej linam in vsakovrst- FRANA RIEDL-a ^^^nim ranam. Z njeno rabo izgine srbečica v 24 urah, aše *“"“*“* * nadaljno uporabo izgine ozeblina. Varaždin (Hrvat-^^^Rane se brzo celijo z rabo te masti. SKa.) _^^^C ena lončku z 'navodilom in poštnino, ako se denar naprej pošlje, 80 kr. Trgovina z železnino „MERKUR PETE1 ■v O® 1 ju., Graška cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. .me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, <~rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ok^v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ""SST •¥ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Gene nizke. 1 M m m ‘.•V/.V.v m 154 Posojilnica v Celju. Bilanca za leto 1902. CELJE. dne 31. decembra 1902. l a računski sklep z glavnimi in Dr. Josip Sernec 1. r. Lovro Baš 1. r. Fran Lončar 1. r. ravnatelj. nam. ravnatelja. tajnik. Dr. Anton Žižek 1. r. predsednik. pomožnimi knjigami primerjali ter v redu našli. Za nadzorstvo: Dragotin Hribar 1. r. ud nadzorstva. ( 645 ) 50—40 Podružnica p. A- SNIEpAL Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. o. kr- priv. tovarna strojev, brlzgalnlc, k ti J škili stroj e-v- , X- moravska mehanična tkal: cevi in pasov P.A.SMEKai v Čechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica X Zagreto ra, DFra.rLk.op. nuli a priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebn: brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priri da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgal s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naui teku treb dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmet orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantr ceno. Plačila po dogovoru. v Zagrebu. Odgovorni urednik i: m ,Zdajate, j Rudolf Libensky.